¥. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča s-e pod naslovom
^KOROŠKI SLOVENEC**
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na n a s 1 o v :
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
USI
2T,£L politiko» €f<0$POCt£MrsrVO in prosveto
izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto V.
Dunaj, 16. septembra 1925.
St. 37.
Nemci In mi na Koroškem.
Julija meseca so začeli izdajati Nemci na Koroškem literaren list, ki pravzaprav ni literaren list, ampak „ein Sprachrohr“, po naše bolje zadeto „trobilo“. Proti nekaterim sestavkom nimamo nič, toda drugi se odlikujejo po taki agresivnosti, da čutimo dolžnost naše stališče pojasniti.
Med drugim se zanima list posebno za kulturne in politične razmere slovenskega ozemlja na Koroškem. Prva dva zvezka sta izšla in v obeh razmotrivanja o iredenti.
Iredenta pomeni neodrešeno deželo ter vse kulturno delovanje v njej, ki nosi napolofi-c i e 1 e n značaj ter skuša tisti del spojiti z materjo deželo.
Za nas na Koroškem ne obstoja nobena iredenta. Razlogi so sledeči. Stebri iredente so izobraževanci : teh nimamo na Koroškem na pristojnih mestih v veliki meri. Kajti še najpotrebnejšo inteligenco, učitelja in duhovnika, so z gorjačo napodili z rodne grude. Učitelja so nam izvili iz rok že z dvojezičnimi šolami od 1. 1870. naprej. Od leta 1861. do 1914. se je število narodnih šol zmanjševalo od 28 šol do 3. Čujte in strmite, po ljudskem glasovanju leta 1920. nam ni ostala niti ena slovenska šok. Kajti edina šola, ki naj bi bila narodno-sloven-ska v Št. Jakobu, je ponemčevalnica, dvojezična šola z nemškim vodstvom in nemškim učnim osobjem.
Do glasovanja so imeli duhovniki vsaj ofi-cielno mir. Po usodnem letu 1920. so nam spodili na najbrezvestnejši način nič manj kot 32 duhovnikov, 30 so jih upokojili in premestili v tuje kraje.
O drugi inteligenci sploh ni govora.
Mi nimamo na Koroškem zadostne inteligence; iredento v kaki deželi gojiti brez inteligence v isti deželi je n e m o ž n o.
Naravnost neiskren je način pisave in idej v obeh člankih. V prvem pravi znani Maier-Kaibič, da je potrebno naipeti strožje vajeti in postati kladivar napram iredenti, ki je ni.
Drugi članek, spisan od nekega Celnarja, je klasičen vzgled učene sofistarije ali dvoreznosti. Že naslovne besede uredništva izdajajo krušne očete in ne očeta sestavka. Program tega uvoda je: Boj proti iredenti (mi: proti nam Korošcem) je upravičen, pravičen in celo potreben. List naj započne serijo sličnih razmotrivanj, k čemur vabijo nas Slovence na Koroškem, da bi nam zabičali, da smo iredentisti ter da zidamo na pesek.
Do tu smo obravnavali samo uvod urednika. Zdaj naj sledi niz misli k članku samemu, kojega pisec je Celnar.
Možu se ne bi čudili, ako bi podajal samo izlive pesniške žilice, za katero se ima zahvaliti svojim roditeljem, ki sta bila oba Slovenca; po zatrdilu njega samega brezdvomno mati. Toda, da seže mož, ki pravi, da globoko spoštuje našega Meška, Vladimirja Levstika. Ivana Cankarja in druge po tako stiliziranih mislih, kakor bomo v naslednjem izvajali, nas osupne. Komur se samo malo sanja o slovenski literaturi, bo videl cilj vseživljenske borbe, viharne in obenem nežnootročje duše njegove. Skratka, njegova duša je vsa, kar je ima, slovenska Kdor pozna samo Kurenta, Cankarja niti najmanj še ne pozna, proroka mladine in bodočnosti, ki ljubi potepuha Marka, Francke, Jako-
ba Nesrečo... sploh trpine in trpina Slovenca.
Člankar trdi, da je nesmisel gledati preko meje; mi sploh ne gledamo preko meje, zahtevamo samo enake pravice z našimi sodržavljani: slovenske šole, slovensko uradovanje na slovenski zemlji.
Naravnost gorostasna trditev je sledeča: Izobraževanci naših Slovencev, ki upirajo svoje poglede v orjaške Karavanke, nimajo prav, ako se protivijo čisto naravnemu, od človeške volje neodvisnemu ponemčevanju. Streti jih moramo!
Čujte in strmite : ponemčevanje je kot neki perpetuum mobile, ki ni podvrženo nobenemu zakonu. In hoc punctum saliens: v tem je ravno načelna zmota, pravimo mi. Ponemčevanje ni neki fatum praedestinatum (neizbežna usoda), temveč stvor človeka, njegovih želja in predvsem stvor časa.
Dobro si zapomnimo stavek, narodnost opredeljuje edino jezik in prva kultura, ki jo je človek užival. Zato je tudi narodni odpadnik — nemčur — edino Slovenec, kajti najprej je govori! slovenski in molil in pozneje drugo.
Trditev, da nemški narod, oziraje se na peščico Slovencev, ne more pustiti slovenske Koroške iz strategičnih in k u 11 u r n i h ozirov, ne drž! Slovenas-a: Nc -ec: dokler nas je !e še . pest n i t o kulturna enota.
Jedro je zadeto z izzivajočo, zahtevo: Slovenec jo lahko ubere v Jugoslavijo! To je že višek; naše ljudi bi radi izgnali kot Poljake iz Prusije. Ne boš Jaka: tu stojimo pred mednarodnim forumom.
^ zaključku 'pravimo: Le ono pravo zamre, ki človek v duši ga zatre.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 2. septembra 1925.
(Konec.)
Dr. Scheuch poroča o posvetovanju konje-rejskega odbora: V pomladi se je privedlo k potrjevanju 72 žrebcev, 56 se jih je potrdilo, lani 73, tako da se število žrebcev v deželi zniža za 27%.. V velikovškem okraju letos ni nobenega potrjenega privatnega žrebca. Pri potrjevanju se je strožje postopalo, ker se konji težje prodajajo in je treba skrbno izbirati. Pri konjerejskih društvih so se letos potrjevale tudi kobile. V zapisnik izbranih kobil je letos vpisanih 1180 glav; konjerejski odbor je sklenil, da podatke kobilske knjige letos objavi kot koroški „Stutbuch“. Eraričnih žrebcev se je 15 starih izločilo, 5 mladih dobilo; le teh je zdaj v deželi 94, za prihodnje leto se jih je 35 nanovo zahtevalo. Pri premiranju so veljala stara načela, samo da so se premirale tudi kobile, ki letos niso imela žrebeta, ako niso čez leto hodile jalove. Radi težav pri konjereji je pričakovati, da se žrebčji hlev na osojskih Turah s konji ne bo napolnil. Popred se je mislilo, da se opusti žrebčarna v Pibru in da žrebci od tam pridejo na osojske Ture. A Piber ostane, zato se bo na osojskih Turah uredila šola s posestvom, ki jo prevzame tamošnji sedanji oskrbnik.
V minulih letih so se pasme tudi preveč mešale. Vročekrvna se čista redi samo še v Škocijanu, Grabštanju in Tinjah. Zanaprej se bo pazilo, da se tam, kjer se pretežno redi težki
norični konj, rabijo le težki žrebci, kjer se pa redi pretežno vročekrvni konj, se bodo rabili taki celiaki.
Vojaščina potrebuje vsako leto 260 konj. upati je, da se razmerno število vzame tudi iz Koroške.
Živinoreja.
Lani je izšla postava, ki naj pospešuje živinorejo. Le-ta postava ukazuje, da se morajo potrjevati tudi junci, ki jih gospodar rabi za lastni hlev, in da je občina dolžna skrbeti, da se dobi juncev, ako jih primanjkuje. Za potrjevanje mrjascev sta se zglasili le občini Lurnfeld in Greifenburg, polagoma pa se bo to potrjevanje uvedlo povsod, kjer ima prašičereja kaj pomena. Koroške goveje živine pripada 58% melanski, 43 pa beli pasmi; meje se bodo strožje določile, da se živina ne meša. Odpravila se bo navada, ki velja v nekaterih nemških krajih, da morajo posestniki po vrsti imeti bika, vsaki svojemu posestvu primerno dobo. Tako ima nekateri bika le par mescev in noben ne skrbi dosti, da bodo junci lepi. Ustanovile se bodo živinorejske zadruge in k stroškom bo vsaki prispeval razmerno s številom krav, ki jih ima.
Kdor ima živino druge, n. pr. montafonske pasme, mora vsako leto prositi za potrjevanje junca.	% 9
H e r n 1 e r opozarja, da so nekateri kraji kjer ima soseska noseben travnik, ki ga dobi, kdor ima junca. Zgodilo se je pa, da se ljudi ki imajo slučajno ta travnik, sklicujejo na „Pachterschutz“ ter travnika ne dajo sem, junca pa tudi nočejo poskrbeti.
Preds. Supersberg:	Postava ne bo
kršila starega redu, koder je ta primeren. A kdor krmi bika, naj se odškoduje, da bo zadovoljen. Na varstvo najemnikov pa se ti najemniki ne morejo sklicevati.
Gnojne Jame.*
Inž. Scheuch poroča, da so se to leto podpirale gnojne jame v šmohorskem, belja-škem in velikovškem okraju. Iz Smohora se je zglasilo 36 posestnikov, iz Beljaka 20, iz Velikovca samo 2. Vse nameravane gnojne jame bodo stale 380 milijonov, prisostvovalo se bo 30% podoore.
Msgr. P o d g o r c opozarja, da se iz veli-kovškega okraja ljudi niso zglasili, ker morebiti niso vedeli. Naj se kulturni svet na ta okraj ozira prihodnje leto.
Preds. Supersberg obeta, da se ti želji ustreže.
Kmetijske šole.
Za gospodinjsko šolo v Celovcu se je zglasilo 34 gojenk, 26 se jih je sprejelo; za šolo v Drauhofenu je bilo 43 prošenj, 27 jih je bilo sprejetih, za Litzlhof se jih je zglasilo 44 notranjih in 10 zunanjih, 16 oz. 14 se jih je moglo sprejeti. Za sprejem v šolo pri Hoprijanu ste bili le 2 pismeni prošnji, 16 gojencev se je ustmeno zglasilo, ravnatelj število dopolni v osebnem občevanju. Za Tanzenberg se je v prvi letnik zglasilo 13 fantov, v drugem jih je 18, v Wolfsbergu se je moral rok za zglasitev podaljšati do 20. septembra. V Celovcu šteje drugi letnik kmetijske šole 39 gojencev, za prvi letnik se jih je 81 zglasilo, sprejeti se jih je moglo samo 33. Za gozdarsko šolo se je zglasilo 33 mladeničev, 18 se jih je sprejelo. Trije so tujci, drugi Korošci. Šola se prične 19. oktobra
Nova volitev stalnega odbora.
Preds. Supersberg: Da bi se v kratkem sklenila postava o kmečki zbornici, ni pričakovati, zato bo treba pripraviti novo volitev članov stalnega odbora. Popred pa se morajo poživiti krajevna društva (Gaui).
Hernler želi, da se v krajevnih društvih volijo mladi ljudi na mesto starih, kjer ti niso več dosti gibčni.
Preds. Supersberg opozarja na inž. Maierja, ki je pri kulturnem svetu v oddelku za računavanje; ta bi bil pripravljen, hoditi na sestanke krajevnih društev.
Tajnik dr. Stotter:	Krajevna društva
naj svoja zborovanja razdelijo čez vse leto. Le-ta društva pa navadno vsa zborujejo decembra, januarja ali februarja mesca, zato se jim z uradniki ne more ustrezati.
Oskrbovanje vojaščine.
N a u poroča, da je nemška Zveza zadrug lani prevzela dobavljanje sena, slame in ovsa za vojaščino. Pri dobavljanju ovsa so bile naprej sitnosti; pošiljal se je koroški oves, potem zgornjeavstrijski, nazadnje češki, a z nobenim ni bila vojaščina zadovoljna ,tako da je morala Zveza od dobavljanja ovsa odstopiti. (Op. ur.: Lani je pač povsod deževalo, in oves ni mogel biti kaj prida.) Nazadnje je dobavljanje prevzel nek žid iz Inomosta in stem so bili zadovoljni.
Dobavljanje za 1. 1925—26 je zdaj razpisano. Seno in slama sta se Zvezi že nekako obečala, oves ne, zato bo kulturni svet stopil v stik s poljedelskim ministrstvom, da ono posreduje v tem smislu, da se letos vojaščina o-zira na Zvezino ponudbo, ki hoče oskrbovati tudi vojaščino v Inomostu in Solnogradu. Koroška bo letos imela veliko izbornega ovsa.
Davek na blagovni promet.
V zadnji seji se je reklo, da posestva, ki nimajo 50 K čistega dohodka, ne plačujejo davka za blagovni promet. K temu finančna oblast poroča, da to velja samo za tisto blago, ki se za dom porabi, kar se proda bi po postavi moralo plačevati ta davek. A fin. ministrstvo je odločilo, naj se pusti to neobdačeno, ker bi bili stroški zasledovanja te prodaje neprimerno visoki. Tako so mali posestniki tega davka faktično prosti.
Slavnostne maše (Feld~ messen).
Slavnostne - maše na javnih prostorih — Feldmesse jih Nemci imenujejo, ker so se svoj-čas prirejale za vojaščino — se zadnji čas napravljajo kar pri vseh mogočih in nemogočih priložnostih. Prirejajo jih zlasti razna, verskemu življenju sicer tuja društva, da se privabi nerazsodno ljudstvo. Žalibog marsikateri duhovnik misli, da se s tem dela Bogu čast, ko se konečno z mašo le norčujejo.
Vprašali smo zato izvedenca in dobili naslednji odgovor:	Sv.-hipolitski škofijski list
radi tega opozarja na določbo cerkvenega zakonika kan. 822, ki pravi, da se take maše smejo prirejati le v slučaju sile (in času necessita-tis) in v izrednih slučajih!
Vrhutega pa je lani že izšel papežev odlok (Acta ap. S. 924, str. 370), da se take maše smejo prirejevati le iz čisto verskih razlogov, ne pa pri svetnih prireditvah! Ordina-rijat sme take maše dovoljevati le pri cer k-venih slavnostih, samo ob nedeljah in zapovedanih praznikih in le v slučaju, da je cerkev premajhna, tako da ljudje vanjo ne morejo. Ako se hoče mašo za svetne prireditve, se mora prositi v Rimu dovoljenja, to stane denarja in časa in dvomljivo je, če se bi dovolilo.
Treba bo naše nemške sosede na te določbe opozoriti, za nas stvar ne pride v poštev, naši ljudje imajo prostora v cerkvah.
Bratje in sestre ne spite!
Si POLITIČNI PREGLED @
Ženeva. Avstrijsko vprašanje je v Ženevi kolikortoliko zaključeno. V avstrijskem odseku je dr. Beneš predlagal, da bi se kontrola opustila parlamentarnim potom, da bi kontrola prenehala šele potem ,ko bi parlamenti vseh držav, ki so prevzeli jamstvo nad posojilom, odpravo kontrole sprejeli. Angleška pravi, da bi Avstrija lažje dobila zunanje kredite, ako kontrola o-stane in bi se stopnjema omilila. Sklenilo se je, da se kontrola ukine polagoma v treh dobah: prva doba je pričela s 1. avgustom, druga prične s 1. januarjem 1926 in tretja 1. januarja 1927 ko se nadzorstvo po predložitvi obračunov popolnoma odpravi. Dr. Zimmermann še ostane in bo izvrševal tudi omiljeno kontrolo. S pričetkom prihodnega leta Zimmermannu ne bo treba več stalno bivati na Dunaju, temveč bo prišel le od časa do časa na Dunaj, da pregleda poročila vlade, ki se imajo odposlati Društvu narodov. Svetovalec pri Narodni banki ostane še tri leta. Dalje morata vlada in parlament dovoliti, da se kontrola v teku 10 let zopet vpelje, ako bi bilo ravnovesje proračuna ogroženo in ako bi dohodki zastavnin ne mogli kriti obresti posojila. Dr. Ramek je z uspehom zadovoljen in je predlog sprejel. Odgovoril je, da bo predložil parlamentu potrebne zakone. Če se ti zakonski predlogi ne sprejmejo, ostanejo dogovori kljub temu v veljavi. Z uspehom sta manj zadovoljni socijalistična in vsenemška stranka. Pa vse besedičenje nič ne bo pomagalo. — Društvo narodov se je bavilo tudi z gospodarsko obnovo naše države. Proučiti se imajo poročila in poročati na decemberskem zasedanju sveta. —Na dnevnem redu je tudi vprašanje poljskih in madžarskih manjšin.
Jugoslavija. Zunanji minister dr. Ninčič je bil izvoljen predsednikom razorožitvene komisije. Presenetilo je, da je dr. Ninčičevo kandidaturo podpiral tudi bolg. zun. min. Kalfov. — Odkar je radikalno-radičevska vlada, se je Štefan Radič pretekle dni prvič razgovarjal s Pašičem, ki mu je povedal nekoliko zgodovine radikalnega boja. Ta šbstanek je dal tudi povod, da se je začelo trdovratno razpravljati o preosnovi vlade in o združitvi radičevcev z radikali. — Trgovinska 'pogodba z Avstrijo je stopila 16. t. m. v veljavo. Jugoslovanski indu-strijalci so s pogodbo zelo nezadovoljni, ker bo uničila manjša industrijska podjetja.
Maroko. Po blokadi rifskega obrežja so hoteli Španci izkrcati večje število vojaštva, pa so bili poraženi in imeli velike izgube. Pretekli teden pa so začeli Francozi in Španci z veliko ofenzivo. Poročila vedo povedati, da se Rifovci umikajo.
Madžarska politika in justica. V Budimpešti je bil obsojen na triletno ječo bivši minister Beniczky, ki je javno obdolžil državnega upravitelja Horthyja sokrivde zavratnega in tajnega umora dveh socialističnih novinarjev. Bivši minister Beniczky velja za enega od prvakov monarhistične madžarske stranke. Mož je bivši aktivni oficir in je toliko pošten da ni mogel zamolčati zločinstva. Beniczky pripada monarhistom, ki so organizirani kot stranka in so svojčas sodelovali tudi na vladi. Člani sedanje vlade s Horthyjem vred so seveda tudi monarhisti, a pri njih je to, da nimajo poštenega človeka, kakor je Beniczky ter da so vsi organizirani in solidarni v zločinstvu. Ob razglasitvi krute in sramotne obsodbe se je jasno pokazalo, da je vladna stranka pridobila na svojo stran stranko legitimistov, kateri pripada Beniczky in da je stranka svojega prvaka žrtvovala. Razprava se je vodila tajno, razsodba je bila tudi tajno razglašena, in celo zagovornik obsojenega ni pokazal ne vneme in ne poguma. — Beniczky je res prav tragična žrtev madžarskega režima in tudi stranke, kateri pripada. Mož v to stranko pač ni spadal, s svojim 'poštenjem in s svojo odpornostjo proti zločinstvu bi moral stati čisto kje drugje. Za svoj smeli in pošteni nastop bi imel iste posledice, ostala bi mu pa zavest, da je živel in delal med poštenjaki in da se je žrtvoval za dobro stvar.
Sovjeti se vračajo k zasebni lastnini. Iz
Moskve poročajo, da je sovjetska vlada izdala nov zakon o tovarnah. Po uveljavljenju tega
zakona bo lahko začelo delovati okoli 500 zasebnih tovarn, ki so bile doslej zaprte. Na ta način bi prišlo do dela četrt milijona brezposelnih delavcev. Tudi to je dokaz, da gospodarski komunizem v Rusiji vedno bolj izginja; preostaja le še komunistična reakcija, ki dela to. kar je delala vlada Nikolaja II.
Revolucija kmetov v Mehiki. Po vesteh iz Mehike je izbruhnila tam vstaja Seljakov. Življenje in imovina inozemcev sta ogroženi. A-meriški poslanik je podvzel vse korake pri me-hikanski vladi za zaščito inozemcev. Dne 9. t. m. je tolpa oboroženih Seljakov izvršila več napadov v bližini glavnega mesta. Ob tej priliki sta bila ubita neki Francoz in ameriški konzularni agent. Pravijo, da je bil izvršen tudi atentat na vlak, pri čemur je bilo ubitih 64 oseb
É DOMAČE NOVICE "Ì
Zopet 10. oktober.
Kakor vsako leto, obhajali bojo naši Nemci tudi letos spomin slavnega plebiscita dne 10. oktobra 1920, ko so nemškutarjem polnili žepe z denarjem j_n jih oblačili od pete do glave, da glasujejo za ..nedeljeno Koroško". Zopet moramo poudarjati, da jim je bila Koroška deveta briga, šlo jim je le za to, da ostanejo v svojih službah med koroškimi Slovenci vsi nemški u-radniki in učitelji, nemški odvetniki in zdravniki, nemški trgovci in gostilničarji. Vsem tem je bilo mar slovenskega kruha ne pa nedeljene Koroške. Ljudje, ki naprej trgajo Avstrijo, naj se ne norčujejo s svojo hinavsko „zvestobo“ do Koroške. Vsa ta nemška družba ima seve povoda dovolj, veseliti se izida plebiscita; ali imamo mi kaj razloga veseliti se, vsakdo sam najbolje ve.
Vpričo nameravane veselice pričakujemo in zahtevamo, naj se pri ti priložnosti pusti Slovence pri miru! In naj bo tega otročjega veseljačenja kmalu konec! Naj nemškutarija ne žali in izziva naprej naše mirne ljudi, kot da bi bili zločinci, ker so kot Slovenci glasovali prosto, kakor jim je dovoljevala postava.
Slovence poživljamo, naj bodo pametni. Ne spuščajte se v noben prepir. Ako ima nemškutarija toliko denarja, da se upa dva dni veseljačiti po Celovcu, naj gre tja in vrne Ce-lovčanom, kar je pri plebiscitu dobila: ako jih veseli pošiljati v Celovec svoja dekleta, da se dva dni in dve noči potepajo po celovških ulicah, obžalujemo to, ali zabraniti ne moremo. Gospodarje pa vse opozarjamo na gospodarski položaj: mestno uradništvo, zlasti mlajše, zapravlja na veselicah kar zasluži in potem zahteva višjih plač! Zato pravimo, da je vsaka velika kmečka veselica v Celovcu velika bu-dalost in nič drugega.
Nekatere spremembe .poštnih predpisov.
Avstrija je pristopila svetovnopoštni zvezi in ureja sedaj svoj poštni promet na podlagi teh določil. Od 1. oktobra 1925 naprej bo stala dopisnica 8 grošev. Teža tiskovin se je znižala. Do zdaj smo frankovali tiskovino do 25 gramov z 1 grošem, zanaprej pa bo treba že za 15 gramov zpamko za 1 groš. Ostalo pri tiskovinah ostane. Pri poštnih nakaznicah smo plačevali do zdaj do 5 šilingov 5 grošev, od 1. oktobra pa bo treba plačati do 20 šilingov 10 g. Za 5 Š bo treba plačati ravno toliko kot za 20 Š, kar doslej ni bilo. Za povzetje se bo računala stalna vsota 20 grošev in za vsakih 10 šilingov povzetja še 5 g zraven. Dopisnice bodo nekoliko večje. Obsegale bodo 14,8 X 10,5 centimetrov, kar skoro odgovarja določeni velikosti. Naše dopisnice so sedaj vsekakor zelo majhne. Nove so določbe glede vpisanih (rekomandi-ranih pisem. Odpošiljatelj mora napisati na naslovni strani zgoraj „Eingeschrieben“ ali „Ein-schreiben". Ostale pristojbine se ne izpremene in se računajo po 1. decembru 1924 uveljavljeni tarifi.
Tam m tu. Po poročilih slovenskih listov se je sklicala v Ljubljano anketa, ki se je bavila z vprašanjem, kateri tuj jezik na se obvezno vpelje na meščanskih šolah ljubljanske oblasti. Vpoštev je prihajala francoščina, nemščina in italijanščina. Anketa je sklenila vpeljavo nemščine kot obvezen predmet. — V Sloveniji sc vpeljuje v šole nemščina, pri nas pa slovenšči-
na iz vseh šol izpodriva. Mnenja smo, da Slovenci v Sloveniji manj rabijo nemščino kakor Slovenci in Nemci na Koroškem slovenščino, k'ako se v posameznih državah različno merijo pravice. Tam za peščico Nemcev nemščina za vse obvezen predmet, tukaj za tretjino prebivalcev Koroške — nič.
Kapla v Rožu. Precej se že ve po Koroški, da mi nismo zadnji v pratiki. Osobito od tega časa, odkar se je rodila in tekla v naši vasi zibelka „Rožanske električne zadruge", za kar nam je hvaležen cel Rož. Ko je bila še v povoju, smo ji iz gole ljubezni vse dovolili, da se je tako razvadila in postala tako ošabna, da nam vsem od kraja dela „sive lase". Ali sveti se pa. sveti, da je veselje, in še v naših žepih je vse svetlo. — V našo vas se pride od postaje Svetna vas po precej lepi in široki vozni poti. Na tem potu se vrši ves naš promet: goni se vsak dan naša živina po dvakrat na pašo in nazaj. Letos pa so naenkrat začeli prihajati v našo vas avtomobili. Ker ogrožajo ti našo živino in posebno še naše otroke, ki gonijo živino na pašo, smo vaščani naprosili občinski odbor, da bi vožnjo z avtomobili prepovedal, tudi vsled tega, ker moramo vzdrževati pot sami, Občina je nam poslala dve veliki tabli, da je vožnja z avtomobili prepovedana. Z veseljem smo postavili ta napisa ob poti, kar pa ni bilo vsem čisto povolji. Nekega gospoda sta tako razjezila, da je vzel cepin in tabli na male kosce razbil. Pa se jezijo nekateri, da sociji slabo gospodarijo. Še slabše bi gospodarili oni, ki razbijajo napise, ki stanejo davkoplačevalce denar. Na ta način se ne skrbi za dobrobit občine. Volilci bodo to ja sami sprevideli!
Velikovec. K smrti ge. Roze Zirkelbach pišejo „Freie Stimmen", da je prenehalo biti „ein deutsches Lehrerherz". Kolikor je nam znano, je omenjena gospa Slovenka iz Ljubljane, kakor je večina velikovških velikašev iz slovenske Štajerske, Kranjske in Primorske. Čudimo se, da tudi pri navedeni niso navedle „Freie Stimmen" vzrok smrti jugoslovansko zasedbo.
Št. Janž v Rožu. (Župnik Jožef Fuger f J Nenadoma se je raznesla 8. t. m. po fari tužna vest, da je za vedno zaspal čg. župnik Josip Fuger v 63. letu starosti na posledicah vnetja ledvic in pljuč. K mrtvaškemu odru so prihajali ljudje iz vseh krajev in ga občudovali. Blago-pokojni je ležal ves v cvetju in vencih. Dan pogreba bo pomnil vsak. Okrog 800 faranov in drugih je prišlo izkazat zadnjo čast svojemu dušnemu pastirju, ki je pastiroval v naši fari 22 let, in poleg tega 28 duhovnikov in 2 bogoslovca. Mrtvaški sprevod je vodil čg. dr. Sommer, nagrobni govor pa je imel čg. dekan Benetek. Ob gomili se je poslovil od njega tudi predsednik izobraževalnega društva. Domači pevski zbor in šentjakobski sta pela žalostinke, Pokojni g. župnik se je v prostem času največ bavil z naravoslovjem in zdravilstvom in kot tak bil v bolezni dober svetovalec. Bolnikom, ki jih je tako rad obiskoval, je vedel svetovati mnogo dobrega. S pokojnikom je legel v grob zaveden in značajen Slovenec, ki je bil vsled narodnosti kruto preganjan, da ga lahko imenujemo narodnim mučenikom. Da bi mu Bog dodelil za dolgoletno delovanje v njegovem vinogradu večno plačilo !
Malčape. (Jurij Rutar t.) Zopet je zamahnila smrt s svojo ledenomrzlo koso po enem naših najboljših. Umrl je 8. t. m. Jurij Rutar, pd. Habnar po kratki mučni bolezni. Rojen je bil leta 1856 v Malčapah, odkoder je hodil v šolo v Žitaro vas. Ko je odslužil vojake, je prevzel doma zelo zadolženo posestvo. Ker mu je nudil vnet rodoljub pomoč, je vzljubil tiste, ki narod ljubijo tudi v sili. Iz lastne izkušnje je vedel, kaj se pravi prenašati težave gospodarskih pijavk, zato se je pozneje s posebno vnemo zavzel za zadružništvo in bil okrog 25 let odbornik in 10 let načelnik »Hranilnice in posojilnice v Sinči vasi". Sodeloval je pri zidavi po-sojilničnih hiš v Dobrli vasi in tiha njegova zasluga je novi Društveni dom v Dobrli vasi. Bil je okrog 30 let odbornik občine Rikarja vas, ki ga je izvolila pred približno 15 leti soglasno častnim članom. Četudi je med vojno
poslal tri sinove v vojsko, so ga koroške vojaške bande leta 1919 dva dni lovile okrog hiše. dokler ni pobegnil pred plenečimi in ropajočimi tolpami v Jugoslavijo. Preganjanje Slovencev po plebiscitu in krivične razsodbe glede posojilnične hiše v Dobrli vasi ga je tako potrlo, da je podlegel. Zato ga bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb dne 10. t. m. je bil veličasten. Dolga vrsta žalujočih s 3 duhovniki ga je spremljala na mirodvor, kjer je zapel cerkveni zbor žalostinki in imel domači g. župnik globoko zasnovan nagrobni govor, proslavljajoč značajnost, zavednost in dobra dela pokojnikova. Zaostalim izrekamo naše sožalje, duša umrlega pa naj vživa v večnosti plačila za dobra dela!
Dr. Fr. Petek se vrne iz dopusta dne 24. t. m. in počne zopet redno ordinirati vsak dan od 9 do 12 ure.
Bistrica—Šmihel. Komaj so vzrastle cvetlice na grobu rajne Biclnove matere, je že pograbila neizprosna smrt njeno sosedinjo, dobro Mdrtovo mater na Zg. Bistrici. Dne 4. t. m. je zjutraj opravljala še popolnoma zdrava svoje delo in opoldne istega dne smo jo že položili na mrtvaški oder. Najbrž je nočila rajni kaka žila v možganih, kar je povzročilo, da je tako naglo v 48. letu svoje starosti umrla. Rajna Mòrtova mati je bila skrbna gospodinja, vzorna žena in mati, dobrosrčna do vseh, posebno do revežev, veselega, odkritega značaja, zvesta Bogu in svojemu milemu narodu. Kako je bila pri vseh priljubljena, je pokazal lep pogreb. S svojimi deli si je pripravljala pot za večnost, da jo je tudi nagla smrt našla pripravljeno. Žalujoči Mortovi družini izrekamo svoje iskreno sožalje.
Dole—Skočidol. (Prijateljev slovo.) V A-meriki imamo velikega dobrotnika, g. K. Pečarja, ki je naši fari sam oskrbel veliki zvon. Ta dobrotnik pa je imel v Dolah prijatelja, ki ga 'je prisrčno ljubil, delavca-dninarja, hlapca Janeza Smoleja, Ohačičevega Hajnžka, ki mu je za stara leta vedno pošiljal priboljške iz Amerike. Skupaj sta delala in trpela za vero in narod pred 20 leti, ko sta podirala topiče v čast sv. Cirilu in Metodu in sta bila tedaj zato od oblasti kaznovana. Konrad je odšel kmalu potem v Ameriko, Hajnžej pa je ostal tu in služil dalje pri kmetih po celi fari, povsod priljubljen, ker vesten in pošten. Za zvesto službovanje — služil je nad 60 let — je dobil tudi priznanje od deželnega kulturnega sveta. On se je ravnal po geslu: Moli in delaj! Prvi v cerkvi in prvi pri delu! Zato je tudi bil cel značaj: katolik in narodnjak. Volil je vedno s Slovenci, naročnik in bralec je bil „Mira“ in »Koroškega Slovenca". Po večmesečni bolezni je pa previden s sv. zakramenti dne 28. m. m. mirno umrl. Pad bi bil enkrat še videl Konrada, a tudi Konrad njega. Zakaj nju prijateljstvo je bilo neskaljeno do smrti in traja še preko nje. Zakaj rajnega amerikanski prijatelj je naročil zanj slovesnejši pogreb. In tako ga je nesla v nedeljo 30. m. m. cela fara, dolga vrsta mož in žen, od Ohačiča, kjer je bival zadnjih 14 let in kjer so ga v bolezni skrbno negovali, med žalnim petjem zvonov v Skočidol na kraj miru. Ob grobu smo se ga spominjali kot hlapca ljudi in hlapca božjega. Pevci so mu na domu in ob gomili zapeli mili žalostinki. Ostal je samski do smrti. Dosegel je 73 let. Hajnžej, o Tebi lahko rečemo: Ne hčere, ne sina za Tabo ne bo, dovolj je spomina, Te dela pojo. Seme, ki si ga sejal tu, je rado vzrastlo, zdaj Ti je dozorelo seme, ki si ga sejal za večno življenje. Mirno spij in se spočij! Konrad, Tvoj prijatelj, pa naj v krogu svojih dragih še mnogo, mnogo let srečno živi! Vajina želja po veselem svidenju naj pa bo resnica enkrat v združenih državah nebeških!
m gospodarskTvestnikI
V hlevu naj bo red!
Red je povsod v življenju potreben. Potrebujemo ga pri vseh naših opravilih v hiši, v kuhinji, v hlevu in sploh pri gospodarstvu. Brez reda ni pravega uspeha. Vsako delo se opravlja z večjim zanimanjem in z večjim u-spehom, če se izvrši po običajnem redu. Tudi
živina ljubi red in je nanj vajena. To nam sama zadosti jasno kaze. Ona hoče biti o pravem času postrežena in pomolžena. Če ni o pravem času klaje, postane nepokojna. začne mukati in kliče na ta način sama, da se ji dà potrebna klaja. O tem se je že vsak lahko prepričal. Če v hlevu ni nobenega pravega reda, če se vsa hlevska dela vrše zdaj prej zdaj pozneje, kakor nanese, potem se živina po nepotrebnem vznemirja. S tem ji pa že jemljemo tisti dober po-čutek, ki je živini potreben, ako naj nam daje dober užitek. Le dobro oskrbovana in točno postrežena žival se dobro počuti in le taka žival nam rada koristi.
Skrbimo tedaj, da se tudi vsa hlevska o-pravila in vsa strežba živine vrši točno po določenem redu. Pozimi imamo dosti prilike za to. Za ves dan je treba napraviti načrt, kdaj se ima krma pripravljati itd. in po tem načrtu se je točno ravnati. Točno ob določenem času je treba iti k molži, točno ob določenem času je treba začeti s pokladanjem krme itd. Za jutranje pokladanje je treba pripraviti krmo že na predvečer in za vsako pokladanje pravočasno, da ne nastanejo zamude v pokladanju. Tedaj vse ob določenem času. Če imamo vsa dela lepo razdeljena in če jih točno in redno opravljamo, bomo največ dosegli pri živinoreji. Živina nam bo vse naše prizadevanje hvaležno vračala z večjim užitkom, ki ga bomo imeli od nje. —
Celovški trg. Zelje 60—80 g, rdeče zelje 60—80 g, karfijol 0,60—1,20 Š, koleraba 60 do 80 g, korenje 0,80—1 Š, pesa 50—70 g, glavnata solata 40—60 g, endivija 50—60 g, grah 1—1,20 šilingov, fižol 60—80 g, čebula 70 g, česen 3,40 do 4,20 Š, paradižniki 0,80—1 Š, špinača 40 do 60 g, zgodnji krompir 15—18 g, pozni krompir 15—18 (t. zgodnja zabolka 0,60—1,20 Š, zgodnje hruške 0,80—1,60 Š, grozdje 2—2,60 Š, češplji 0,80—1,20 j, ostrožnice 70—80 g. brusnice 0,90 do 1,20 Š za kg. Mleko (liter) 44—48 g, sladka smetana 2,80—3,60 Š, kisla smetana 2,40 do 2,80 Š, čajno maslo (kg) 6,20—6,60 Š, maslo za kuho 5—5,80 Š, skuta 1,40—1,60 Š. Jajce komad 18—19 g. Strd kg 3,60—4,20 Š. Živina: voli 1,20—1,30, plemenske krave 1,20—1,50. klavne krave 0,80—1,10, prašiči 1,80—2,30 Š za kg žive teže. Konji od 500 do 1000 šilingov. Žito: rž 32, pšenica 40, ječmen 36, oves 28, koruza 36, ajda 46 grošev za kilogram.
Borza. Duna j, 14. septembra 1925. Dolar 7,09; nemška marka 1,679; funt šterling 34,27; ital. lira 0,2945; dinar 0,12605; franc, frank 0,331; poljski zloty 1,1875; švic. frank 1,3620: češka krona 0,2092 šilingov.
C u r i h, 14. septembra 1925. Dunaj 73,05 ; Beograd 9,22)4; Praga 15,35; Pariz 24,30: Rim 21,45; London 25,12; New York 518,25.
ga RAZNE VESTI B
Goreči .petrolejski vrelec v Rumuniji. V
bližini Ploestija v Rumuniji se nahajajo petrolejska polja Moreni, last rumunsko-amerikan-ske petrolejske družbe. Pred meseci je pričela družba z vrtanjem novega velikega vrelca. Pred nekaj tedni so naleteli na petrolej, ki je z velikanskim pritiskom privrel iz tal. Vsled neznanega vzroka se je pa novo zvrtani vrelec užgal in sedaj gori že nekaj tednov. Nemogoče je ogenj pogasiti. Dnevno izgori ogromna količina nafte — nad 300 vagonov in ima družba dnevno okrog 1 milijon lejev škode. Plamen sega v zrak skoraj 50 metrov ter ga je videti na silne daljave. Ker se ni mogoče gorečemu vrelcu približati več nego na 200 metrov, so bili vsi dosedanji poskusi gašenja zaman. — Družba je 'prosila vojaštvo, da s topniškim ognjem jamo zasuje. Dve bateriji havbic sta na to bombardirali vrelec, toda obstreljevanje je imelo baš nasproten učinek. Granate so žrelo še povečale in sedaj 'privro na dan še večje količine gorečega olja. Sedaj je družba razpisala kot nagrado 1 milijon lejev za načrt, kako bi se ogenj uspešno pogasil. Na to ponudbo se je o-glasilo vse polno ljudi s silno fantastičnimi predolgi, ki so pa po večini neizvedljivi. V bližini gorečega vrelca kopljejo sedaj velik tunel.
da bi v njega izvabili petrolej, ki pritiska od ] spodaj v vrelec. Če se jim to ne posreči, bo gorel vrelec še mesece.
Vlom v samostansko zakladnico. Te dni je bil izvršen v zakladnico samostana Zwettl drzen vlom. Neznani storilci so odnesli vse dragocenosti razven enega keliha. Škoda znaša več milijard kron.
Operirani labud. V irskem mestu Belfastu so imeli labuda, ki je bil dika mestnega parka. Zlomila se mu je perut in se je hotel preseliti iz tega življenja. Dejali so ga na operacijsko mizo in so videli! da mu življenje lahko rešijo, ne pa peruti. Spretni kirurg ga je operiral in mu je odrezal perut. Pravijo, da je to prva o-peracija te vrste.
Misijonski koledarček za mladino 1926.“
Peto leto. Ima letos več strani kot lani, lepo
| lično obliko, da se lahko vtakne v žep, kot so to mnogi želeli. Izbrano in poučno vsebino, lepe povestice in slike, šaljive črtice, nekaj za šolo itd. Prvi izvodi so bili z navdušenjem sprejeti. Ne le otroci, tudi odrasli s posebnim veseljem segajo po Mladinskem koledarčku. Cenj. stari-šem in gg. katehetom toplo priporočamo, da ga v množini naročajo. Naj ima vsak otrok kot lep spominek na ,s veto leto“ svoj misijonski koledarček. Cena samo 4 groše, kdor naroči 10 izv. skupaj, dobi enega povrhu. Prosimo, naročajte pri Družbi sv. Petra Klaverja, Salzburg, „Claverianum“.
Čudno tele. Iz Maribora smo prejeli poročilo o teletu, ki ga je vrgla krava mlinarju in posestniku Perkotu v Zg. Voličini. Tele je imelo 2 glavi, oda s tremi očmi, ravno tolikimi jeziki in ušesi, dva repa n 8 nog. Seveda tele ni živelo.
Nadležne muhe preženeš najlažje, ako pokadiš kuhinjo in sobe z brinjem in pelinom. Dobro sredstvo je tudi, ako skuhaš stolčen poper v mleku, kateremu dodaš nekoliko sladkorja ali medu. Skuhano goščo zlij na krožnik ali pivnik. Muhe takoj poginejo.
Za tiskovni sklad so darovali:
Neimenovana iz Medgorij 60 g; Kroščan 10M Din; Weitzer Anica, Rikarja vas, 1 S; Grafenauer Ludo vik, Blače. i S; Tone Sloki, Celovec, 2 S; Dobernik Karol, Grabštanj, 1 S; Slovenca iz Blata pri Pliberku 2 S; Wutej Rado mesto venca na grob g. Rutarja 10 S; Gril Anton mesto venca na grob g. Rutarja 10 S; vesela družba na semnju v Podgorjah 13 S; mesto venca na grob čg. Warmuta 10 S; Mohar .ožef, Dobrla vas, 3 S. Darovalcem najlepša hvala!
„Klub slovenskih koroških akademikov na Dunaju“ naznanja vsem rednim in častnim članom tužno vest, da je njega častni član č. g.
Josip Fuger
župnik v Št. Janžu v Rožu
po kratki mučni bolezni 8. septembra 1.1. mirno v Gospodu zaspal.
Pokojnika priporočamo v blag spomin.
Dunaj-Celovec,	Odbor,
dne 9. septembra 1925.
Zahvala.
Smatramo kot svojo dolžnost, da se vsem, ki so sočustvovali z nami in nas tolažili ob prerani in prebridki izgubi, posebno darovalcem cvetlic, preč. duhovščini in vsem, ki so v tako obilnem številu spremili našo dobro soprogo in skrbno mamico, gospo
Heleno Mori mj. Kočnik
na njeni zadnji poti, prav prisrčno, zahvalimo. Bog plačaj !
Prosimo, da ohranite rajno v blagem spominu in jo priporočamo Vaši molitvi.
Bistrica, dne 6. septembra 1925
Žalujoč družina Mdrtova-
'.••V';'

VABILO. 123
Izobraževalno društvo v Globasnici uprizori na
rozsrsko žepanje dne 27. septembra i L ob 724. uri popoldne pri Šoštarju
igro v verzih
Vsakdo
aii
Bogatinova smrt
Na sporedu je tudi več solospevov.
K obilni udeležbi vabi ODBOR.

Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.
A,;./	^ ■ M'1....	■ A
ITiajhno posestvo na prodaj !
Sestoječe iz VU orala polja (večji del njive), čez 3 orale gozda in poleti paša za eno kravo v bližini
za 25,000.000 K.	121
Več pove Franc Popatnig v Meivitah, pošta: Egg bei Hermagor
Kmetje iz pliberške okolice 1
Nalagajte svoj denar
pri domačem denarnem zavodu
..Hranilnici in posojilnici v Pliberku
r. z. z n. z. !“
Posojilniški prostori so v Pliberku na Glavnem trgu, v hiši g. Breznika.
□□
a
Uradisie se vsaki tšK@k.
□□
n
Veliko je kmetom že pomagala, zato nalagajte svoje prihranke le v njej, da more še več pomagati !
S
J
Kupujem jajca1 in perutnino !
Juiiu$ Bšass, Celovec, M trg 4
SLOVENCI!
Pomnile, da smo bili mi prvi na Koroškem
2P,&LÌ&yvebl&..
Ob nenadni in prebridki izgubi našega skrbnega in dobrega soproga, c četa, brata, tasta in strica, gospoda
Jisrlf«a Mu-iarfak
p. d. Habnarja v Malčapah in načelnika Hranilnice in posojilnice v Sinči vasi
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so nas v teh težkih urah tolažili in ki so na ta ali oni način izrazili svoje sočutje in sožalje, pokojnemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga od blizu in daleč spremili v tako izredno velikem številu k zadnjemu počitku.
Prisrčna zahvala vsem preč. gg. duhovnikom, ki so mu šli nasproti do hiše žalosti, posebej še domačemu g. župniku Weissu, ki je le vsled gorečnosti v svojem poklicu in ljubezni do rajnega zamogel pravočasno podeliti zakramente za umirajoče, kakor tudi za
njegovi tolažilni ;n bodrilni govor ob grobu.	_	#	y. .	.
Posebna hvala tudi cerkvenim pevcem za ganljive žalostinke, odboru Hranilnice in posojilnice v Sinči vasi za krasen venec in
spremstvo pri pogrebu. Naj ljubi Bog povrne vse vsem !
Malčape-Žitara vas, dne 10. septembra 1925.
126
Žalujoča rodbina Rutar.
Ustnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Ž in k o v s k y Josip, typograf, Dunaj, X., Eltenreichgasse 9. k '	Tiska Lido va tiskarna Ant. Machài in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dunaj, V., Margareienplatz 7.