r

Labod Izhaja Mrinajatdna-vno v nakladi 2650 Izvodov — Ureja ga uradniški odbor — Odgovorna uradnica Lidija Jat — Priprava za tlak: DIC Novo maato — TMc Tlakama Novo maato
V___________________________________________________________J
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
LETO 13
NOVO MESTO, 20. OKTOBER 1987	ŠTEVILKA 15 ^
pred
volilnimi
sejami
podarske politike in načrtov za tekoče leto,
— doseganju ciljev gospodarske stabilizacije z oceno rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Za programe dela pa velja: »Vsaka sindikalna organizacija in vsak sindikalni organ naj opredeli v svoji programski usmeritvi predvsem naloge, ki so najpomembnejše zaradi gospodarskih in družbenih razmer v tozdu ali skupnosti v dejavnosti oziroma na območju, ter metode in načine uresničevanja odgovornosti po nosilcih nalog in zadolžitev.« Tako je priporočilo predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije.
Glede na naloge, ki jih ima sindikat v vse težjih gospodarskih časih, pa velja še posebno pozornost posvetiti kadrovanju pri tokratnih volitvah.
Vsaki dve leti izpeljejo osnovne organizacije sindikata, konference zveze sindikatov v delovnih organizacijah, občinski in republiški odbori sindikatov dejavnosti ter vse do republiškega sveta ZSS volilne seje.
Tako čaka tudi naše osnovne organizacije izpeljava volilnih sej, na katerih bomo izvolili najodgovornejše nosilce dolžnosti ter kritično ocenili delo dveh preteklih let in s tem uveljavljanje družbene vloge ter položaja zveze sindikatov. Na teh ugotovitvah naj bi nastale tudi usmeritve za delo naprej.
Zato naj bi na naših občnih zborih, ki bodo potekali skupaj z volilnimi sejami, namenili poseben poudarek naslednjim vsebinam:
—	uveljavljanju sistema delitve po delu in rezultatih dela,
—	samoupravnemu združevanju delovnih sredstev,
—	opredeljevanju izhodišč gos-
Zaenkrat lahko rečemo, da se je Delta že začela pripravljati na volilno sejo svoje osnovne organizacije sindikata. Sicer pa je na kadrovskem področju sindikat v Delti še kako buden, saj so stekle tudi že priprave na volitve organov upravljanja za prihodnjo pomlad. Tako zares izvajajo sklep, da bomo redno evidentirali vse možne kandidate za odgovornejša dela v družbenopolitičnih organizacijah in v organih upravljanja.
Čas pa priganja tudi vse ostale v našem delovnem okolju, da začno z intenzivnimi pripravami na volilne seje, kar pa velja tudi za konferenco OO sindikata v Labodu. Prav bi bilo, da bodo o tem poročali naši sindikalni aktivisti ter vsi odgovorni tudi v našem glasilu, saj je gotovo kaj povečati v dveletnem delu, o vlogi sindikata v naših delovnih okoljih in o načrtih ter usmeritvah za delo naprej.
&?■’	W,
V današnji številki
m
p
p
i
1
—	ponatisnili smo pogovor našega glavnega direktorja za revijo Teleks, v katerem je tekla beseda predvsem o vrednotenju dela tekstilcev v naši družbi
—	predstavljamo direktorico Temenice — Francko Primožič
—	v današnji anketi smo iskali mnenje o našem časopisu
5. mesto na republiškem tekmovanju, lep uspeh naših gasilk
'S:-
8
s*
Si:
•X*!
š!
S
I

srebrna
košuta
za
ženski
komplet
VISOKO PRIZNANJE JELKI NOVAK
Najpomembnejši sejem mode pri nas je beograjski sejem. Na njem podeljujejo priznanja v obliki zlate, srebrne in bronaste košute. Do sedaj je dobil Labod srebrno in zlato košuto, tema dvema pa seje na pravkar minu-
lem beograjskem sejmu pridružila še ena srebrna košuta, in sicer jo je prejela kreatorka Jelka Novak za poletni ženski komplet; dodati je treba, da je kot modelarka sodelovala Andreja Kukič.
Gre za lažji kostim v črno-beli kombinaciji. Jakna, ki je podložena, ima črno osnovo, krilo pa belo. Komplet je svečanejši, eleganten, skratka je eden izrazitejših modelov tiste Labodove usmeritve, ki smo jo že pred leti zapisali: modno, elegantno, kvalitetno in za najzahtevnejšega kup-
Visokega priznanja smo veseli vsi, vsi si ga pomalem tudi lastimo, saj hkrati s kreatorjem prejme priznanje z oznako srebrne košute tudi delovna organizacija. Seveda pa gredo največje zasluge in s tem najprisrčnejše čestitke kreatorki Jelki Novak.
Srebrna košuta za eleganten ženski komplet v črno beli kombinaciji. Kreatorka — Jelka Novak, modelarka — Andreja Kukič.
vsi ne kradejo — veliko jih mora živeti od trdega dela
Zdi se, da v poplavi vesti o finančnih breznih in prebrisani preračunljivosti komajda še koga zanima, kako tudi v teh razburljivih časih delajo v tovarnah, kjer ne kradejo in ne pridelujejo astronomskih izgub. Pa vendar, brez takšnih delovnih organizacij ne bi imeli niti tega, kar še imamo. Na srečo jih ni malo. Se pa tudi tam srečujejo s filozofijo o lažjih poteh: »Vsakokrat se mi zmegli pred očmi,« je povedal današnji prvi sogovornik, »ko pride kdo izmed poslovnih partnerjev, s katerimi občasno sodelujejo in neženirano reče: pa ja sam navikao da nekde uhvatim nekoliko milijardi — kdo pa danes še živi od dela!... Ali ko pride drugi in se ponudi, da bi bili naš tozd (da bi imeli naše osebne dohodke). E, ne može, pravim, dokler ne boste drugače razmišljali...«
— Tov. Bratož, pravzaprav je tragično, da se zdijo iz neke druge geografske perspektive osebni dohodki vaših konfekcionark tako vabljivi, da skoraj zbujajo zavist, medtem ko mi pravimo, da so za svoje pošteno delo bedno plačane.
»Saj tudi so. Družba bo morala spoznati, kje so meje zajemanja. Osebno me boli srce, ko gledam, kako odhajata v pokoj delavka ali delavec, ki sta gradila to tovarno in jo ob neprestanem odrekanju posodabljala, pa s tem postajata socialni problem. Sramota je, da si dober delavec z vso svojo delovno dobo, v kateri je pošteno delal, ni mogel zagotoviti tolikšne pokojnine, da bi si lahko plačal streho nad glavo v domu za ostarele občane. To je že preveč.«
— Dostikrat sem sc med ogledovanjem proizvodnje v dobrih tekstilnih tovarnah spraševal, ali je intenzivno delo ob strojih sploh še humano? Kdor govori, da se pri nas nikjer nič ne dela, bi moral vsaj za en dan na mesto teh delavk.
»Ja, dostikrat so to tovarne za proizvodnjo delovnih invalidov. Tu se samo z večjim prizadevanjem ne da povečati produktivnosti. Zdaj pa si zamislite tovarno, ki sem jo nedavno obiskal onstran republiške meje, v njej so delavke bolj podobne bombažnemu polju, tako se vse praši. Koliko bombaža morajo požreti! Sam sem prišel ven kot dimnikar. Zunaj sem se spraševal, ali je za to kriva zastarela tehnologija ali brezbrižnost odgovornih ljudi.«
— Najbrž ne bi bilo res, če bi iz tega primera posploševali, da je v Jugoslaviji veliko takih tovarn, mislim, zastarelih in brez sodobne opreme?
»Praviloma je ravno nasprotno, veliko novih tovarn v nerazvitih pre-.delih države je celo bolje opremljenih, s sodobnejšimi stroji, kot jih imamo mi.«
— Se ne bojite, da vas bodo te tovarne s sodobnejšo opremo nekega dne izpodrinile z domačega trga?
»Ne bi bilo dialektično, če bi zanikal, da ta možnost ni realna. Mi danes pojmujemo Kosovo kot nekaj stra-hovitno nerazvitega, v bistvu je pa vsa naša amortizacija doli... Človeka najbolj prizadene, da jugoslovanska konfekcija nima razvojnega koncepta — lani seje v državi na novo zaposlilo v tej panogi 19.000 novih delavcev, kar pomeni 50 sorodnih proizvodenj s povprečno 350 zaposlenimi. To je neracionalno in to je zlo. Za vse ne more biti perspektive. To se že čuti. Konkurenca na trgu je divja. Preveč nas je.«
— Spominjam se, da so pred leti poročali o gradnji velikega novega konfekcijskega kombinata (če se ne motim, v Prizrenu), za katerega Gospodarska zbornica Jugoslavije ni hotela dati soglasja, investitor pa je trdovratno vztrajal, da jim nihče ne more vzeti pravice, da iz fonda za nerazvite gradijo naprej...«
»Mislim, da lega soglasja, s katerim smo nekoč hoteli zajeziti podvajanje zmogljivosti, že dolgo ni treba več. Očitno je tudi Gospodarska zbornica dvignila roke.
— Ali ni nobenega načina, da bi v razvoj vnesli vsaj malo načrtovanja?
»Kot predsednik izvršnega odbora konfekcionarjev Jugoslavije sem na skupščini rekel: ljudje božji, če se bomo v tem prostoru skupaj zmenili, kakšno politiko bomo izvajali, imamo možnost, da preživimo. Če pa sami ne bomo znali odločneje nastopiti in dokazati, da nas je preveč, nimamo nobenega upanja. Namesto gradnje novih tovarn dajmo raje te, ki jih že imamo, posodobiti.«
— In kakšen je bil odziv?
»Vsi skupaj smo nemočni. Še huje nas to tepe, odkar imamo opraviti s parolo, izvažati za vsako ceno. Tako po utečenem sistemu avtomatično odvajamo svojo akumulacijo v neke sklade iz katerih potem gradijo nove konfekcijske obrate, ki nam nato konkurirajo doma in na zunanjem trgu. Takšen na novo pečeni izvoznik je prišel k našim starim odjemalcem na Zahodu in jim je ponudil bistveno nižjo ceno... Od 200.000 srajc, ki smo jih kot klasični izvoz izvažali na Nizozemsko, smo jih obdržali samo še 60.000	vse drugo je prevzela cene-
jša konkurenca. To je živi nonsens. Takšen sistem mora propasti in to čim prej, ker bo ceneje kot čez 5 let...«
— Kako lahko novinci brez izkušenj in brez visoke produktivnosti proizvajajo ceneje in vam konkurirajo?
'■•‘•S*:-
Milan Bratož — glavni direktor DO Labod
»Niso nam konkurenčni s produktivnostjo in kvaliteto, ampak s tem, da za njih ne veljajo enaki pogoji gospodarjenja.«
— Nelojalna konkurenca pomeni torej zniževanje že tako nizkih izvoznih cen?
»Pomeni slabše prodajne možnosti, predvsem pa zmanjševanje klasičnega izvoza in skupnega izvoza, ki ga je vse manj. To se odraža tudi 'v številkah: po fizičnem obsegu izvozimo v Labodu dejansko 53% vseh naših proizvodnih zmogljivosti — po vrednosti pa je to le 14% v strukturi skupnega prihodka!! Zdaj pa razvijmo ta film pa bomo videli, da nam drži izvoz pokonci praktično samo še delo po naročilu, z domačimi materiali nismo konkurenčni, ne s ceno ne z modnimi vzorci ne z roki... No, moram se popraviti, naši dodelavni posli za izvoz vendarle niso samo golo izvrševanje naročila, mi napravimo s pomočjo računalnika pripravo dela, če je treba kaj spremeniti, se pogovorimo in se potem srečamo nekje na pol poti. Seveda so takšni odnosi možni samo s partnerji, s katerimi delamo že 17 let in drug drugega razumemo.«
— Kolikšen je bil vaš lanski izvoz?
»Nekaj čez 4 milijone dolarjev, od tega ves konvertibilni.«
— Prej sva se pogovarjala o sodelovanju preko republiških meja; svojega tozda nimate na oni strani?
»Imeli smo ga v Keniji, a smo ga na srečo prodali. Pravim, na srečo, čeprav smo z vsem zaslužili komaj za čarterski polet... To so bile bridke izkušnje.«
— Kaj pa kooperantski posli?
»Sodelujemo, imamo tri dobre kooperante, v višegradski Alkos smo vložili tudi svoj denar, izredno zadovoljni smo s proizvodnjo v KPD Foča, z Budučnostjo v Prokuplju sodelujemo pogodbeno. So pa pred nami hudi časi, ker padec kupne moči v državi ne more ostati brez posledic. Bržkone bomo prisiljeni opuščati nekatere proizvodne programe.
— Ali ni takšno sodelovanje najbolj naravna pot v večjo kakovost in boljše delo.
»To je zdaj prava debata; ja, mislim, da je iskanje rešitev normalna stvar in če si se pri tem povezal s pravim partnerjem, potem si problem rešil. Če pa ti ni do tega, da bi napredoval, da bi bil boljši, ampak bi rad le na hitro potegnil denar, potem se zgodi, da moram komu reči: lepo, midva sva dva meseca sodelovala, a ne bova več, ker nimam orožja zoper takšno poslovno in delovno miselnost. To je širši problem. Pri njih govorijo o 30-odstotni ali celo 35-odstotni bolniški, pri nas pa bijemo plat zvona, če se nam vsa bolniška skupaj s porodniško povzpne nad 10 odstotkov...«
— Zdaj sva pri proizvodnji v lastni hiši; kaj se da tu še izboljšati?
»V zadnjih treh letih se je že ogromno spremenilo, k temu so nas nagnale ekonomske razmere, ki so nas prisilile v drugačno razmišljanje. Selekcionirali smo proizvodni program in šli v specializacijo, počistili smo s programom moških oblek — joj, kakšen kraval je bil to! — dali smo prednost dražjemu, modnejše-mu, kakovostnejšemu. Vse to ustvarja pritisk na znanje, trenutno imamo 170 štipendistov. Naše zahteve glede obračanja zalog so tako drastične, da stojimo neprestano z eno nogo v grabnu, da se bo proizvodnja ustavila. Zdaj smo šli na vseh ravneh, v proizvodnji in v poslovanju, v uvajanje računalniškega vodenja in obdelave. Se že kažejo prihranki, tu v razrezu blaga, tam pri porabi elektrike, milijonček na milijonček, spraviti hočemo vse gospodarjenje na evropsko raven. Samo potem hočemo nekaj imeti od tega. Saj nismo pokvarjeni, ker se tekstilci nismo mogli s čim pokvariti, toda za boljše delo morajo biti tudi boljši osebni dohodki. Človeka pa je neprestano strah, ker vsaka vlada, ki pride, vse podre in začne znova...«
zakonske
novosti
— pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
»Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju«: glavni razlog za spremembo zakona o PIZ je zagotoviti socialno varnost delavcem, ki izgubijo zaposlitev zaradi prenehanja OZD oziroma stečaja nad obratovalnico samostojnega obrtnika. (Objavljeno v prilogi Poročevalca dne 6. 10. 1987).
— zdravstveno varstvo:
»Predlog samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva«: osnutek tega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva je sprejela skupščina zdravstvene
skupnosti Slovenije v decembru 1986 in ga dala v javno razpravo. S tem samoupravnim sporazumom naj bi nadomestili tovrstna samoupravna splošna akta, ki so ju sprejele občinske zdravstvene skupnosti leta 1983. Novi samoupravni sporazum sledi določilom sprememb zakona o zdrav-
stvenem varstvu, ki pooblašča zdravstveno skupnost Slovenije, da skrbi za enotnost sistema zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Najpomembnejše spremembe v primerjavi z dosedanjo ureditvijo zadevajo drugačno definiranje poškodb pri delu, vprašanja socialne varnosti delavcev v času
začasne delovne nezmožnosti zaradi bolezni, druga področja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom pa tudi obveznosti uporabnikov pri uveljavljanju zdravstvenih storitev mimo dogovoijenih postopkov oziroma standardov. (Objavljeno v Delegatskem obveščevalcu zdravstvene skupnosti Slovenije št. 52 dne 5. oktober 1987).
— otroško varstvo:
V Ur,. listu SRS št. 36/87 je objavljeno prečiščeno besedilo »Samoupravni sporazum o porodniškem dopustu«, ki obsega samoupravni sporazum o porodniškem dopustu (Ur. list SRS, št. 7/86 in samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu (Ur. list SRS, št. 20/87) in uporabe teh samoupravnih sporazumov. O novostih, ki jih prinaša navedeni samoupravni sporazum od 1. maja 1987 dalje, smo že pisali v 8. in 9. številki glasila.
Pripravila: J. ŠVENT, DSSS socialna delavka
bucike
Kdo je odgovoren za neizvajanje pravilnika
Danes odgovarjajo bucike na bucike: sami sebi moramo dotočiti še nekaj čistega vina in se popraviti v tistih točkah, kjer smo bili v prejšnji številki presplošni, kajti trditev, da nimamo kriterijev za merjenje dela režije, ne velja povsem. Imamo namreč pravilnik o kvaliteti dela, ki omogoča, da odgovorni ugotavljajo uspešnost delavcev, in ki velja tako za neposredne proizvajalce kot tudi za režijo. S svojimi določili je tako nazoren, da bi bilo to povsem možno, čeprav seveda na drugi strani ni in ne more biti toliko dorečen in tako zelo konkreten, kot je, recimo, norma. Zato pojdimo po sledeh tega dokumenta.
Dolgo časa so že sprejeti kriteriji za nagrajevanje in kvaliteto dela (pravilnik smo sprejeli že pred leti). In vendar seje v praksi pojavil problem, da so pravilnik izvajali, sicer tudi le modificirano, le največji, Ptujčani. Stvari ne bi bile tako kritične, če bi se po tem pravilniku nagrajevali le navzgor. Ker pa imamo tudi mi nekaj težav s slabo kvaliteto, so se stvari zapletle. Pa ne pri tistih, ki so čutili to
naše »nagrajevanje« za slabo kvaliteto, ampak pri drugih, ki bi sicer tudi morali iti po isti poti. Je že tako, da pretirano poznavanje prava bolj škoduje kot koristi.
Končno je ta zaplet našel svoj epilog na kolegiju direktorjev. Prvič, drugič in še tretjič, ko je bilo končno dogovorjeno, da v roku petnajstih dni dobi odgovorni za zaščito zakonitosti boljše, ustreznejše, času primernejše in še tako naprej pobude in rešitve. Novih pobud pa ni bilo, ne v predvidenih petnajstih dnevih, ne v naslednjih petnajstih dnevih in še do danes ne,.čeprav se je vse to dogajalo že pred kolektivnim dopustom. Pravilnika pa se odtlej nihče več ne drži, ne tisti, ki so bili zoper tega, ne drugi, ki so ga vsaj nekoč izvajali.
In kaj sedaj? Pa ne, da smo tudi mi na jugoslovanskem povprečju, ki pravi, da treba zamenjati ljudstvo, vlade so O. K.
priporočamo!
Pri Delavski enotnosti v Ljubljani bo v kratkem izšla zanimiva brošura z naslovom »Kako in kdaj v pokoj«. Namenjena je vsem tistim delavcem, ki se bodo upokojili v naslednjih nekaj letih, do leta 1990 in tudi kasneje. Če smo uvodoma zapisali »zanimiva«, potem je treba zapisati še: nadvse koristna za bodoče upokojence, ki bodo iz nje izvedeli, kaj jih v prihodnje čaka in na kaj morajo biti pozorni pri odhodu v pokoj, koristna in po-trebpa pa tudi tistim, ki se poklicno ukvarjajo s tem, da bodočim upokojencem pomagajo in svetujejo pri tako pomembni odločitvi, kot je odhod v pokoj.
Avtor Jože Kuhelj, priznani strokovnjak s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v brošuri natančno — s konkretnimi primeri — pojasnjuje oblikovanje pokojninske osnove in odmero pokojnin, upokojitev zavarovancev, ki jim bo delovno razmerje prenehalo do 31. decembra 1989 in kasneje, ter upokojitev zavarovancev, ki jim je delovno razmerje prenehalo do 31. decembra 1986, pravico do pokojnine pa uveljavljajo do 31. decembra 1989 ali kasneje. Ob tem avtor pojasnjuje še najprimernejši čas za odhod v pokoj, ob koncu tudi pregled vsega, kar potrebujemo ob odhodu v pokoj.
mandati naših najodgovornejših
pregled mandatov IPO (direktorjev) tozd in do labod
DO LABOD
MILAN BRATOŽ
TOZD DELTA MARIJA KRNIČAR
imenovan na DS DO : 1. 1. 1986
imenovana na DS TOZD : 27. 11. 1984
drugi mandat od L 2. 1986 do 1.2. 1990
prvi mandat od 1. 1. 1985 od 1. 1. 1989
Na osebno željo direktorice TOZD je DS TOZD v septembru 1987 sprejel informacijo o predčasni razrešitvi IPO (direktorice) TOZD Delta.
Dosedanja direktorica bo po rokovniku in v skladu s samoupravnimi akti razrešena dolžnosti direktorja TOZD z 31.3.1988. Zato je potrebno izvesti postopek razpisa za IPO TOZD Delta v času od 1.11. 1987 do 30.1.1988. V zvezi z razpisnim postopkom so vezane aktivnosti, ki jih postopek zahteva po statutu in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v SRS.
TOZD LIBNA
EDO KOMOČAR
TOZD LOČNA
JOŽE TEKSTOR
TOZD TIP-TOP
TOMISLAV MIHELIČ
imenovan na DS TOZD : 18. 3. 1986
imenovan na DS TOZD : 15. 9. 1986
imenovan na DS TOZD : 5. 9. 1983
četrti mandat od 18. 3. 1986 do 18.3. 1990
tretji mandat od 15.9. 1986 do 15. 9. 1990
prvi mandat od 1. 11. 1983 do 1. 11. 1987
DS TOZD je v skladu s statutom TOZD in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v avgustu sprejel sklep o razpisnem postopku.
Vse aktivnosti v zvezi z razpisnim postopkom tečejo po rokovniku. Imenovanje mora biti izvedeno do 31. 10. 1987.
TOZD TEMENICA FRANCKA PRIMOŽIČ
TOZD ZALA ALBINA TUŠAR
imenovana na DS TOZD : 25. 6. 1987 prvi mandat
od I . 10. 1987 do L 10. 1991
imenovana na DS TOZD : 19. 12. 1983 drugi mandat
od 19. 12. 1983 do 19. 12. 1987
Kadrovsko-socialna služba je pismeno obvestila DS TOZD, da mora začeti z razpisnim postopkom. Vse aktivnosti v zvezi z razpisnim postopkom morajo biti opravljene do 19. 12. 1987.
TOZD COMMERCE
MARJAN VODOPIVEC imenovan na DS TOZD: 20. 3. 1986
tretji mandat od 26. 3. j 986 do 26. 3. 1990
ANDREJ KIRM
imenovan na DS DSSS: 3. 4. 1987
drugi mandat od 3. 4. 1987 do 3. 4. 1991 Pripravila:
vodja kadrovsko-socialne službe DRAGICA NENADIČ
labod v akciji »podarim-dobim«
Zelo odmevna akcija »podarim—dobim«, kije pravi slovenski referendum za naš zelo priljubljeni šport — smučanje, ima veliko sodelavcev. Labod, ki je tudi član yu-ski poola, se bo letos prvič pridružil tej akciji. Sodelovali bomo s svojimi izdelki, s tem pa pomagali našim smučarskim reprezentantom in hkrati naredili tudi pomembno propagandno potezo. Spremljajoče aktivnosti zajemajo za vse udeležence darovalce v tej akciji tudi določeno število propagandnega materiala ter objavo tega v osrednjih slovenskih javnih medijih, kar gotovo odtehta naš vloženi delež.
Tako bomo ubili dve muhi na en mah: pomagali bomo v akciji in s tem našim smučarjem ter razširili naše propagandne aktivnosti, sicer le v Sloveniji, ki pa pomeni za Labod enega največjih, najsolidnejših in najzanesljivejših kupnih področij.
anketa o časopisu
starejši bomo že zdržali, mladi pa imajo pred seboj še veliko dela... Pa tudi za višje osnove bi se morali bolj potegovati. O tem bi morali več pisati.«
VLASTA, krojilnica, ZALA: »Naš časopis bi moral tudi o Zali več pisati. Sicer pa je to edina oblika za
Vlasta — Zala
spoznavanje naših tozdov. Vse preberem, rada pa bi, da bi bilo malo več prostora namenjenega razvedrilu in humorju.«
MIRA KOSMAČ, likalnica, ZALA: »V časopisu vse preberem in sem z njim zadovoljna. Najbolj zanimive so ankete, kjer sodelujejo delavci s svojimi mnenji.«
NADA PEČIRAR, šivilja, ZALA: »Časopisa ne prebiram, zato ne morem dajati ocene. Sama sem preveč kritična do napak, časopis pa
Nada Pečirar — Zala
premalo. Sicer ie pa povsod tako, da olepšavamo... Če je že kaj kritičnega napisanega, pa ne dobi odmeva. Jaz na nepravilnosti hitro reagiram in ne prenesem ovinkarske in počasne poti. Tudi sama sem že hotela večkrat kaj napisati ali postavit vprašanje, vendar se je k pisanju težko spraviti, lažje je povedati.«
MARIJA ALBREHT, ZALA:
»Časopis je sicer zanimiv in rada ga berem. Žal pa se Zala malokdaj najde na teh straneh. Morda bi bilo dobro imeti več humorja, zdaj je preresen.«
NADA MALINGER, DELTA: »Po mojem mnenju je časopis dober, saj nas seznanja s celo delovno organizacijo in načenja vprašanja, ki so aktualna. Lahko pa bi vključili še kake druge rubrike, kot je morda rubrika malih oglasov.«
KAROLINA ŠIROVNIK, lepljenje, DELTA: »V glavnem mi je časopis všeč, čeprav bi lahko bil še
Marija Petek — Delta
lavke Silve. Za naprej lahko rečem le, da si želim brati predvsem o tem, da imamo veliko dela in da dobro delamo.«
SLAVKO ŽUNKOVIČ, DELTA: »Za naš časopis dam lahko le
pozitivno oceno. S tem pa ni rečeno, da se ga ne da še zboljšati. Morda bi bilo dobro predstavljati posamezne službe ali posamezne strokovne tea-me, kot so na primer vodje proizvodnje, tehnologi, kontrolorji int., ter njihove poglede na določen problem. Ker časopis predstavlja Labod tudi navzven, menim, da mora zadržati določen nivo, za same delavce pa bi se morali potruditi in jim morda na zborih podati le bolj enostavne informacije o poslovanju in podobnem, to pa je že druge vrste informiranje « MARJETKA FRAS, embalažer-ka, DELTA: »Najraje berem o Delti. Mislim, da še premalo piše o težavah v proizvodnji, o tem, da smo premalo plačani za težko delo. Tudi vseh del ne poznamo in zato človek misli, da
Marjetka Fras — Delta
je sam največji revež. Dobro bi bilo predstaviti obremenitve posameznih del, da bi drug drugega bolj spoštovali in cenili.«
PEPCA ŠMID, šivilja, TIP-TOP: »Vedno preberem cel časopis in tudi domov ga odnesem, da ga preberejo mož in ostali. Nimam pripomb na vsebino, še posebno pa mi je
Pepca Šmid — Tip-top
všeč, kadar napišete kaj o izkušnjah starejših, o delu nekoč. Naj mladi vedo, kako težko je bilo včasih delati. Mislim, da naš časopis niti ne more biti bolj kritičen, kot je, vsega ne gre napisati. Vsega se ne pove, še posebno če gre za strogo poslovne zadeve. Morda pa bi lahko bolj odkrito pisali o zelo visokih normah, ki jih je zares težko dosegati, zlasti še za mlade, neizkušene.«
VERA, skladišče, TEMENICA: »Zanima nas, kako živijo v drugih tozdih in kar precej tega zvemo iz časopisa. Rada bi prebrala še več podatkov, tudi primerjalnih, o vseh naših tozdih. Tako bi se še bolj spoznali in bolj čutili, da sodimo skupaj. V slogi je moč. Povedati pa moram, da
Vera — Temenica
sem zelo jezna, če v kakšni številki ni nič o Temenici, vedno se kaj najde, zato ne bi smeli biti v nobeni številki izpuščeni. Sami ne moremo pisati, ker nimamo časa pa tudi — za pisanje so drugi...«
MAJDA SMRKE, krojilnica, TEMENICA: »Vedno ga prelistam, preberem pa ga ne, ker nimam časa, ne v službi, ne doma. Če je kakšen sestavek vezan na Temenico ali na nam znane ljudi, se to hitro sliši in kaj takega seveda vsi preberemo.«
JANEZ KREVS, vodja krojilni-ce, TEMENICA: »Več bi morali pisati o tozdu in še več o resničnih problemih proizvodnje, kar bi morali obravnavati skupaj z ustreznimi službami. Problemov je vse več in tudi skozi glasilo bi morali iskati rešitve. Tega je premalo.«
NADA PAPEŽ, šivilja—luknji-čarka, TEMENICA: »Časopis vedno preberem. Tako tudi zvem, kaj se
Nada Papež — Temenica
dogaja po drugih tozdih. Mislim, da bi se morali tudi skozi naš časopis zavzeti za boljše pogoje za delo v Temenici, saj je vročina neznosna. Mi
Karolina Širovnik — Delta
bolj kritičen. Tudi zabavnega branja si želimo več.« ,
SILVA PUHAR, šivilja, DELTA: »Časopis veliko pove, odvisno pa je od bralca, kaj potegne iz tega, kako poglobljeno bere. Mnogi ga samo prelistajo. Všeč so mi ankete, kjer imajo delavci priložnost poveda-
Silva Puhar — Delta
ti svoje mnenje. Česa bi bilo treba več in česa manj, je težko reči, ker ima vsak svoj okus, mislim, da so vsebine kar primerno zastopane, čeprav je včasih naš časopis preresen.«
MARIJA PETEK, šivilja, DELTA: »Preberem vse, najprej pa prispevke o Delti ali pesmi naše sode-
C	7^
»LABOD« tovarna oblačil NOVO MESTO
Predlog
pravilnika
O ORGANIZIRANJU IN POSLOVANJU SLUŽBE DENARNIH HRANILNIH VLOG V DO »LABOD«
Štev.: 55A-DO-27-87
Datum: avgust 1987
V____________________________________________J
Na podlagi 178. člena zakona o kreditnem in bančnem sistemu (Uradni list SFRJ, št. 70/85) ter 184. člena statuta DO Labod, tovarna
oblačil Novo mesto z n. sol. o., je delavski svet DO na seji dne.
sprejel
PRAVILNIK
O ORGANIZIRANJU IN POSLOVANJU SLUŽBE DENARNIH HRANILNIH VLOG ZA DELAVCE, ZAPOSLENE V DO LABOD
1.	člen
Delavci in upokojenci združenih TOZD in DSSS v DO Labod Novo mesto lahko vplačujejo na blagajni DO denarna sredstva kot hranilne vloge na vpogled ali vezavo za določeno obdobje.
Sredstva je mogoče vezati na dobo:
—	nad 3 mesece,
—	nad 6 mesecev,
—	nad 12 mesecev,
—	nad 24 mesecev,
—	nad 36 mesecev.
2.	člen
Uresničujoč določila prvega člena, organizira DO Labod službo denarnih hranilnih vlog, ki posluje prek blagajn denarnih vlog v vseh lokacijsko ločenih TOZD, ki jih ustanovi postopoma glede na tehnološke in organizacijske možnosti organiziranja blagajniškega poslovanja.
3.	člen
Z vplačilom se pridobi status varčevalca denarnih vlog v DO Labod Novo mesto in lastnika ustrezne hranilne knjižice. Vsak varčevalec izpolni obrazec pooblastil, ki je sestavni del tega pravilnika. Sestavni del pravilnika je tudi vzorčna hranilna knjižica, prek katere se opravlja promet vplačil in dolgov hranilnih vlog, kakor tudi vzorčna pogodba o vezavi denarnih vlog.
V obrazcu pooblastil in v hranilno knjižico morajo biti podatki o lastniku hranilne knjižice in o pooblaščencu, če je določen. Le lastnik hranilne knjižice in pooblaščenec lahko vplačujeta oz. dvigujeta denarna sredstva prek ustrezne hranilne knjižice.
4.	člen
Varčevalec lahko vplača ali dviga denarna sredstva pri vsaki od blagajn hranilnih vlog v DO Labod. V primeru smrti lastnika in pooblaščenca hranilne vloge lahko hranilno vlogo dvignejo zakoniti dediči, ki se izkažejo kot takšni na osnovi pravnomočne sodne odločbe.
5.	člen
Delovna organizacija Labod Novo mesto prizna varčevalcu na hranilni vlogi obresti, katerih višino določi delavski svet DO s posebnim sklepom, upoštevaje družbena in poslovna izhodišča na tem področju.
Obresti od hranilne vloge na vpogled se obračunava enkrat letno, za vezane vloge nad 3 oz. 6 mesecev pa se obračunavajo po poteku roka vezave. Za vezane vloge nad 12 mesecev in več pa se obračunavajo enkrat letno oz. končne obresti po poteku roka vezave, ki se ne nadaljuje.
6.	člen
Delovna organizacija Labod Novo mesto izplača varčevalcu denarna sredstva na vpogled, ko to zahteva varčevalec, in sicer v času, ko posluje blagajna hranilnih vlog.
Kadar varčevalec ima namen dvigniti večji znesek denarnih sredstev, mora svojo odločitev sporočiti eni od blagajn denarnih hranilnih vlog vsaj dva dni pred predvidenim izplačilom. Najvišjo višino tega zneska določi delavski svet DO s posebnim sklepom najmanj enkrat letno.
Vezane vloge in obresti se varčevalcu izplača takoj po izteku roka vezave, če varčevalec to zahteva, v nasprotnem v kateremkoli obdobju po poteku roka vezave, vendar po poteku roka vezave tečejo obresti za hranilne vloge po obrestni meri za sredstva na vpogled.
7.	člen
Varčevalec lahko predčasno odpove vezano vlogo le iz opravičenih razlogov (višje sile — smrt v družini, po elementarnih nesrečah ipd.), kar sporoči službi hranilne vloge najmanj 10 dni pred rokom, ko želi, da mu služba izplača vezana sredstva. V tem primeru varčevalcu pripadajo le obresti na hranilni vlogi na vpogled.
8.	člen
Vsak varčevalec prejme hranilno knjižico za evidenco prometa vplačil in izplačil ter stanja hranilne vloge.
9.	člen
Služba denarnih hranilnih vlog (SDHV) jamči za tajnost vplačil po varčevalcih in vrednostih. Kršitev teh določil predstavlja kršitev poslovne tajnosti in hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere se izreče ukrep prenehanje delovnega razmerja. Prav tako predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti vsaka zloraba v prometu s temi sredstvi (ponarejanje listin, ki so osnova za dvig ali vplačilo denarnih sredstev, ipd.).
10.	člen
Služba denarnih hranilnih vlog mora zbrana sredstva prek vseh blagajn denarnih hranilnih vlog vlagati na žiro račun DO Labod Novo mesto.
11.	člen
Delovna organizacija Labod koristi zbrana sredstva hranilnih vlog predvsem za financiranje tekočega poslovanja, kar zagotavlja večjo likvidnost in uspešnost poslovanja DO kot celote.
Delovna organizacija Labod Novo mesto jamči varčevalcu za vplačane vloge z vsemi sredstvi, s katerimi posluje.
12.	člen
DO Labod Novo mesto mora zagotoviti nadzor nad poslovanjem službe denarnih hranilnih vlog. Nadzor lahko organizirajo tudi varčevalci hranilnih vlog tako, da ustanovijo poseben odbor varčevalcev. V tem odboru imajo varčevalci TOZD po enega člana. Odbor varčevalev ima naslednje naloge:
—	spremlja politiko zbiranja in koriščenja hranilnih vlog,
—	nadzira zakonitost dela službe denarnih hranilnih vlog in posameznih blagajn denarnih hranilnih vlog (BDHV),
—	daje pobude delavskemu svetu DO Labod o izboljšanju poslovanja službe denarnih hranilnih vlog.
13.	člen
Z namenom, da delavski svet DO Labod in odbor varčevalcev zagotovita ustrezen nadzor nad poslovanjem službe denarnih hranilnih vlog, je le-ta dolžna:
—	evidentirati poslovanje in promet denarnih hranilnih vlog v skladu s predpisi in določili tega pravilnika ter sklepi delavskega sveta DO;
—	spremljati promet sredstev hranilnih vlog in poročati delavskemu svetu DO najmanj enkrat trimesečno o stanju sredstev hranilnih vlog; o njihovi uporabi in o problematiki na tem področju;
—	seznanjati odbor varčevalcev s problematiko poslovanja službe;
—	dajati predloge za izpopolnjevanje sistema zbiranja hranilnih vlog in evidence v poslovanju službe denarnih hranilnih vlog, da bi se zagotovila zakonitost poslovanja in uresničevanje ciljev, zaradi katerih je organizirano zbiranje hranilnih vlog v DO.
14.	člen
Sklep o objavi
Delavski svet DO Labod Novo mesto je sprejel ta pravilnik na osnovi soglasij DS v TOZD in DSSS. Po enakem postopku se sprejemajo spremembe in dopolnitve pravilnika.
Pravilnik začne veljati od....dalje.
Predsednik DS DO:
(	^
POMAGAJMO Sl
v___________________________J
Hranilnica omogoča delavcem Laboda, našim upokojencem in še komu varčevanje denarja po zelo ugodnih obrestnih merah. Tako pomeni varčevanje pri Labodu pomoč sebi in svoji delovni organizaciji. Ker pa pomagamo tudi svoji delovni organizaciji, s tem ponovno pomagamo sebi. Dvakrat dobro, torej. Varčevanje predstavljamo v štirih sestavkih, ki vam bodo povedali vse od načina do zavarovanja. Objavljamo tudi pravilnik naše hranilnice, za katero so priprave v novomeškem delu Laboda že pri koncu, v ostalih tozdih pa bomo hranilnico uvajali postopno, saj je ta vezana med ostalim tudi na računalniško vodenje. Preberite in premislite! Prepričani smo, da bo branje na naslednjih straneh ne le zanimivo, ampak tudi vabljivo. Človek mora imeti določeno vsoto denarja »v rezervi«, kot pravimo. Zakaj ne bi te vsote bolj oplemenitili.
NEKAJ BESED O
NAŠI HRANILNICI
v______________J
Banke, katere so bile običajen naslov za varčevanje naših prihrankov, so bile za svoje varčevalce zanimive, vse dokler so obresti vsaj do neke mere lovile korak z stopnjo inflacije. Zaradi naraščajoče gospodarske nestabilnosti pa je stopnja inflacije (katera je že presegla trimestno število) začela močno presegati obrestne mere za sredstva na vpogled, katere ostajajo nespremenjene (za vezane vloge to sicer ne velja).
Ker v Labodu sodimo, da bi oblika varčevanja sredstev na vpogled za naše delavce, ob primerni obrestni meri, povečala njihovo zanimanje za varčevanje svojih prihrankov, smo se na poslovnem odboru 19. junija 1987 odločili, da podpremo pobudo DSSS in pristopimo k organiziranju lastne hranilne službe v posebni finančni službi.
Oblika možnega varčevanja v okviru te službe bi bilo sprva varčevanje s sredstvi na vpogled, za katere bi lahko nudili delavcem bolj stimulativne pogoje za varčevanje, kot za vezane vloge, za katere tudi sicer ocenjujemo, da bi se delavci za daljše roke vezave težje odločili (saj v tem primeru ni mogoče razpolagati s sredstvi v času varčevalne dobe).
O višini obrestne mere bo uradno in dokončno odločil delavski svet. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se delovne organizacije v slovenskem prostoru, katere imajo že utečeno delovanje hranilne službe, poslužujejo obrestnih mer v višini od 50 do 70%. Pripravljalci uvajanja hranilne službe menimo, naj bi se stopnja obrestne mere v Labodu tudi gibala v tem okviru. To je seveda manj, kot znašajo obresti za vezane vloge, vendar moramo imeti pri tem v vidu, da sredstva na vpogled z vidika financiranja ne predstavljajo takšne kvalitete kot vezane vloge, in sicer predvsem iz tega razloga, ker se dinamika stanja hranilnih vlog skozi varčevalno dobo spreminja zaradi predvidenih dogodkov, pa tudi zaradi dejavnikov, katerih ne pričakuješ. Vse to predstavlja za planiranje finančnih sredstev (v nasprotju z vezanimi vlogami) precejšen faktor rizika.
Poslovanje prek Labodove hranilne službe bi bilo sicer v vseh pogledih podobno bančnemu, razlika bi bila le v naslednjem: stimulativ-nejša obrestna mera, za varnost in tajnost vlog bo jamčila DO Labod, poslovanje prek Labodove hranilne knjižice bo možno opravljati le prek blagajne hranilno-kreditne službe v Labodovih temeljih organizacijah, ne pa tudi pri drugih bankah in hranilnicah, čas poslovanja hranilnih služb bo le ob delovnikih v DO Labod.
Beseda varčevanje je verjetno stara prav toliko kot denar, pojem pa se je pojavil s tem, ko je človek začel hraniti presežke svojega premoženja v denarni obliki in se s tem zavestno odpovedati sedanji potrošnji na račun pričakovane večje potrošnje v prihodnosti. Možnost za to večjo potrošnjo pa mu je bila dana s tem, da mu je tisti, pri katerem so se njegovi prihranki hranili, po končani varčevalni dobi poleg vračila denarja priznaval še nek dodatek oziroma obresti kot nagrada za njegovo varčevanje.
Način obračunavanja obresti bo enak bančnemu, torej se bodo obresti obračunavale in pripisovale na hranilno knjižico ob koncu koledarskega leta, ko jih bo mogoče tudi dvigniti. Obrestno mero, katera bo veljala za te vloge, bo možno spreminjati tudi med letom (to bo računalniški program omogočal), njene spremembe pa ne bodo gibale v odvisnosti od spreminjanja obresti za vezane vloge občanov na tri mesece pri banki, kar bo potrjeval delavski svet delovne organizacije.
Seveda pa obresti ne predstavljajo edini motiv varčevanja. Človek varčuje tudi iz razlogov, kot so: za nakup trajnejših dobrin, za katere je potrebno odvojiti več denarja, je varčevanje edina možnost; zaradi negotove prihodnosti obstoja človeku možnost, da ima en del svojega premoženja stalno v likvidni (beri denarni) obliki in katerega bo lahko ob nastopu določenih nepredvidljivih dogodkov takoj zamenjal za katerokoli vrsto blaga.
Z obstojem Labodove hranilne službe bo podana delavcem še ena možnost, katere se bodo lahko posluževali. S predložitvijo ustrezne izjave na obračun OD bo namreč varčevalcem omogočeno, da se jim ob izplačilu OD prenese določen delež (oziroma kar celotni osebni dohodek) namesto na bančno knjižico oziroma tekoči račun kar na Labodovo. S tem bo prihranjeno kasnejše »prenašanje« vlog iz ene knjižice na drugo, pa tudi delo na blagajni bi se s tem precej razbremenilo.
Najvažnejše vprašanje je vezano na čas začetka delovanja hranilne službe. Ker nam lokacijska razdrobljenost temeljnih organizacij ne
C) labod
novo mesto
št. hranilne knjižice
Izpolni vlagatelj
Priimek in ime imetnika hr. knjižice
vložim
din
Naslov imetnika hr. knjižice
Podpis vlagatelja
APOENI
/50.000
/20.000
/10.000
/ 5.000
/ 1.000
/	500
/ 100
/	50
/ 20
/ 10
Žig banke
Izpolni hranilna služba				
Datum vplačila	| Vplačani znesek	I Novo stanje vloge		|TOZD |	št.hranilne knjižice
				
		Likvidiral		Kontroliral
PTUJSKA TISKARNA PTUJ				
bi omogočala fleksibilnega in zanesljivega delovanja hranilnih služb, v kolikor ne bi bile le-te podprte s centralnim računalnikom, smo se odločili za sisteme posebnih računalnikov. Takšen način delovanja hranilnih služb s PC računalniki predstavlja v praksi novost zaradi česar smo se tudi izdelave tega programa morali lotiti sami.
Poleg garancije, da nam bo takšen pristop zagotovil zanesljivejše delovanje sistema, je prednost tudi v tem, da program do potankosti poznamo, zaradi česar bomo lahko vzdrževanje oziroma dopolnjevanje le-tega opravljali z lastnim kadrom in računskega centra. Ne nazadnje pa je prednost tudi v tem, da bo mogoče PC, kateri bo even-tuelno v okvari, enostavno takoj zamenjati s tistim, katerega bomo imeli v rezervi.
Ker računalniška podpora naše hranilne službe s PC predstavlja novost, bomo morali pred začetkom delovanja te službe program z določenimi stimulacijami obračuna vlog preveriti. Ta naloga bo končana do konca oktobra, saj je november termin, ko bo začela hranilna služba delovati v Novem mestu. Prepričani smo, da pri njenem zagonu ne bo nobenih težav, v kolikor pa bi se vseeno pojavile, to ne bo imelo vpliva na dvige oziroma pologe vlog (saj bi v tem primeru z ročnim vodenjem poskrbeli za vse potrebne evidence). Takoj, ko se bo delovanje službe v Novem mestu uteklo, ne bo nobenih omejitev, da to obliko varčevanja prenesemo tudi v ostale zainteresirane temeljne organizacije. V DSSS bomo v ta namen nabavili potrebno računalniško opremo in poskrbeli za inštruktažo blagajnika, kateri bo zadolžen zate vloge.
ANDREJ KIRM direktor DSSS
r
v.
VARSTVO DENARNIH VLOG
Naj poleg ekonomskih interesov omenimo tudi pravno varstvo denarnih vlog. Da bi zagotovili pravno varstvo vlagateljev ter potrebne organizacijske pogoje za delo na tem področju, bo DS DO sprejel poseben pravilnik.
Čeprav je poudarek na vlogah na vpogled, obstaja možnost vezave sredstev. Določila navajajo, da delavec z vplačilom določenega denarnega zneska na sprejeto hranilno knjižico DO pridobi status varčevalca denarnih vlog v DO in postane lastnik hranilne knjižice. Prek hranilne knjižice DO se opravlja promet vplačil in dvigov hranilnih vlog kot pri bančnih organizacijah, pri čemer je normalno, da obstajajo določene posebnosti, kot so: da se promet prek hranilne knjižice opravlja le v DO in med delovnim časom, da je za opravljanje tega prometa zadolžena posebna služba ipd.
Posebej so pomembna določila v pravilniku, ki zagotavljajo pravno varnost varčevalcev. To so predvsem določila: da DO oziroma pooblaščena služba jamči za tajnost vlog, da DO Labod jamči za vlogo z vsemi sredstvi, s katerimi posluje, da vlogo lahko dvignejo zakonski dediči v primeru smrti varčevalca oziroma pooblaščenca, da se varčevalcu priznajo ustrezne obresti ipd.
Iz tega izhaja, da je celotno razmerje podobno razmerju kot v primerih, kadar občan varčuje pri bančnih organizacijah. Poleg tega po določilih pravilnika omogočamo določen nadzor nad poslovanjem s temi sredstvi tako, da varčevalci lahko ustanovijo poseben organ, ki spremlja ta promet.
DjMITAR PERIC, dipl. iur.
/CC\ tovarna oblačil
(S) labod
novo mesto
1
št. hranilne knjižice
Izpolni Imetnik
Priimek in ime imetnika hr. knjižice
dvignem
din
Naslov Imetnika hr. knjižice
Priimek In Ime pooblaščene osebe
St. osebne Izkaznice In občina, ki Jo je Izdala Datum________________________________
Žig blagajnika
Izpolni hranilna alužba		
T°ZD	I f&iS11®,«	| Staro stanje	1 Izplačani znesek	
		
	Likvidiral	Kontroliral
PTUJSKA TISKARNA PTUJ		
c ----------------------------------------->
MALI VELIKANI
v__________________________________________J
Hiter razvoj informacijske tehnologije je dal močan pečat različnim vejam gospodarstva, v temeljih pa porušil veliko predstav o superiornosti človeka pred strojem. Seveda človek ne bo izpodrinjen od svojih stvaritev, postale pa so njegovo močno orodje za lažje, hitrejše in zanesljivejše delo. Vsem tem daje pravo vrednost šele človeška kreativnost. Eno izmed najhitreje razvijajočih se področij je področje mini in mikro računalnikov, kateri so trenutno zadnji vrhunec razvoja računalniške visoke tehnologije za široko uporabo. Osebni računalniki oz. personalni računalniki (PC) so najznačilnejši predstavniki navedenega razvoja. Upravičeno lahko občudujemo te »MALE VELIKANE«, vizualno majhne z velikimi možnostmi, neštetokrat preizkušene z edinim veljavnim metrom — delom. Njihovi bljižnji predniki so se še šopirili v sobanah in porabljali električno energijo za manjše mesto, zdaj PC lahko stojijo na manjši mizici in porabljajo električno energijo za manjšo žarnico. Na nas samih pa je, da jih uporabimo koristno, kajti drugače je bil ves njihov razvoj in korak do nas jalov. V nekaj besedah je nemogoče razložiti in dati nek globji vtis in pojasniti, kaj vse je vplivalo na odločitev za izvedbo računalniško podprtega sistema hranilne službe s pomočjo personalnih računalnikov.
Vsekakor so bile to v prvi vrsti zahteve po zagotovljeni tajnosti vlog, zanesljivosti, veliko vlogo pri tem pa je imelo dejstvo, da smo zelo razdrobljeni po celi Sloveniji tako, da centralna obdelava podatkov ni bila smiselna. Kajti podatki o vrednosti vlog morajo biti na razpolago čim hitreje in točno, da bo gospodarjenje z njimi gospodarneje in ne bodo podatki sami sebi namen. Lagal bi, če bi prisegal na nezmotljivost dela računalnikov, kajti kljub vsemu so le orodje, s katerim delajo ljudje. Prepričan pa sem, da bodo napake zanemarljive, kajti z njimi bodo delali naši ljudje. Samemu sebi pa zagotovo vsak želi najboljše. Prepričan sem, da bo naše vloženo delo sprejeto z odprtimi rokami, katerim ga bomo dali v oskrbo, kajti ta naš skupen otrok je potreben vzgoje in razumevanja, da bo lahko dal od sebe vse, Cesarje sposoben. Naši »MALI VELIKANI« bodo najprej na preizkusu, da pokažejo vse svoje muhe in težave, katere jim bomo pozdravili sami. Nasvetov pa se ne bo branil nihče od nas, kajti končni rezultat vsega mora biti uspeh kot vrhunec vloženega znanja in dela. Kajti delo ni namen, temveč način, in znanje ni cilj. ampak pot do uspeha.
ZLATKO AVBAR AOP
PONAZORITEV
NAČINA
VARČEVANJA

Delavci delovne organizacije Labod Novo mesto bodo lahko v naši hranilni službi vplačevali denarna sredstva kot depozit na vpogled. Na vplačane zneske se jim bodo priznavale letne obresti, katerih višino bo določal delavski svet delovne organizacije glede na gibanje višin obrestnih mer, ki jih določa banka. Hranilna služba bo organizirana v okviru obstoječe finančne službe brez povečevanja režije.
Za ponazoritev si lahko pogledamo, koliko bi varčevalec prihranil s klasičnim načinom varčevanja in koliko z varčevanjem v naši hranilni službi.
Pri klasičnem načinu obračuna letnih obresti se uporablja 7,5% obrestna mera, za naš način obračuna pa bomo vzeli primer s 70% obrestno mero.
Primer: Varčevalec vsakega 12. v mesecu, ko se izplačuje osebni dohodek, pusti na knjižici 50.000 din.
Klasični način s 7,5% obrestno mero prinese obresti v višini 23.116 din (glavnica je 500.000 din), varčevalec v naši hranilni službi pa bi dobil po 70% obrestni meri obresti v višini 215.754 din.
Iz navedenega izračuna je prav lahko razbrati razliko v višini obračunanih obresti in ugotoviti, kateri način varčevanja je ugodnejši. Obračun letnih obresti po 70% obrestni meri prinese skoraj 10-krat večje obresti od klasičnega načina obračuna.
Na podlagi teh ugotovitev se delavcem Laboda prav gotovo ne bo težko odločiti za način varčevanja ter s tem pomagati sebi in svoji delovni organizaciji, da bo lahko razpolagala s sredstvi za tekoče poslovanje.
DIANA VODOPIVEC DSSS
■v lipi :a;iSSll
f

leOŠLAVUA
BR 4603415

i BBi
Smf
SBft
finiiua^.
SE®
'sašspssBrsai^jjrr. ___
fMw'
ZA t287050
0247SA
§ss®a i
SsS
i ™ Mil»

•■s.
®ill®

ŠTEFKA ŠUŠTARŠIČ, šivilja, TIP-TOP: »Bolj malo prebiram naš časopis, le preletim ga. Ustavim se le pri vsebinah iz našega tozda.«
FANI KUNAVER, lepljenje, TIP-TOP: »Vedno preberem cel časopis in moram povedati, da ga zares rada berem. Tako spoznam ostale tozde in še marsikaj zanimivega. Všeč mi je, da ste se lotili anket, saj tako pride do izraza posameznik, kije sicer kar nekako skrit. Sploh menim, daje posamezniku posvečeno premalo pozornosti, in to je boleče. Zato naj ima skozi časopis možnost povedati svoje mnenje. Pa tudi vzgoja v tej smeri bi morala biti v našem glasilu bolj poudarjena. Imam pa eno samo večjo pripombo: ni križanke.«
KARMEN GRABNAR, štipendistka, TIP-TOP: »Kadar dobim naš časopis, ga rada preberem, toda malokrat ga dobim, čeprav smo že v 1. letniku (sedaj sem pa v 4.) dogovorili da ga štipendisti moramo dobivati. Najbolj me zanimajo modne smernice in delo v proizvodnjah.«
OLGA VIRŠCAK, TIP-TOP: »Poznam kar nekaj časopisov drugih OD in naš je proti tistim zares dober, je pester, zajema vsa dogajanja, in to objektivno. Želela bi pa, da bi ob vsaki sezoni redno opozarjali na modne novosti in da bi imeli križanke. To manjka.«
ŠTEFAN DOKEJ, likalnica, TIP-TOP: »Naloga časopisa je tudi odkrivati naše napake in slabosti, moral bi biti prvi v boju za dobro de-
Štefan Dokej — Tip-top
lo. Več bi morali pisati o slabi kvaliteti, o nivoju te pri naših kooperantih. Primer, kije vreden obravnave, je tudi model krila za plisiranje, kar je potem, ko je nekaj teh že splisiranih, ugotovljeno da material ne ustreza in moramo sedaj razlikovati gube... Iskati odgovornost, opozarjati na napake... Sam o tem ne bi pisal, saj imamo zadolžene za to.«
STANE MUSTER, šofer, COMMERCE: »Kadar utegnem, preberem časopis, nisem pa redni bralec. Marsikatere vsebine že poznam, ker sem veliko med ljudmi in večno na poti. Menim, pa, daje to naš časopis, da delavkam Laboda veliko pomeni, da je to naša vez in naš informator, zato ne bi veljalo preveč kritično pisati in poudarjati samo slabosti in napake. Če si sami ne bomo pomagali,
Stane Muster — Commerce
nam nihče ne bo. Zato je vloga časopisa tudi dvigovati zavest in odnos do delovne organizacije.«
Tip-topovi
krimovci
Minilo je deset let, odkar se je Modna konfekcija krim iz Ljubljane samoupravno pripojila k delovni organizaciji Labod in znotraj te k tozdu Tip-top.
Iz kadrovske evidence je razvidno, daje od 15. avgusta do 26. septembra 1977 sklenilo delovno razmerje 93 delavcev v Ljubljani in v obratu v Idriji. Sedaj je zaposlenih le še 23 de-
lavcev. V okviru DO Labod se je upokojilo deset delavcev. V tozdu Commerce, enota Ljubljana, pa nas zastopa od 20. septembra dalje Ivan Teropšič, nekdanji tehnični direktor Modne konfekcije Krim.
S samoupravno pripojitvijo k Labodu smo delavci pripeljali stroje in opremo, delo za »S modelle« (izdelovanje visoko modnih oblek), kajti naša brigada je bila specializirana za ta program, saj so ga delavke izvajale v Krimu celih deset let.
Po ukinitvi »S-modelle« programa ženskih oblek smo v naši brigadi nadaljevali šivanje za izvoznika z visokimi modnimi zahtevami, za firmo Jobiss. Ker pa brigada ni bila v celoti zasedena z delom za izvoz, smo izdelovali tudi zelo široko paleto proizvodov za posamezne kolekcije domačega trga, in sicer izdelke od povsem tankih pa do najtežjih tkanin (celo zimske plašče).
Pred letom dni pa je naša brigada nehala tudi s šivanjem ženskih oblek za Jobissa, ker so strokovnjaki ugotovili, daje postal Labod predrag, pojavljala pa so se tudi kadrovska vprašanja v tem programu, in sicer predvsem po tehnološki plati.
Kljub nekdanji strogi specializaciji se je naša brigada skozi čas dokazala in potrdila v predelavi tudi drugih programov, kot je že omenjeno. S tem smo potrdili, da smo s strokovnim znanjem in s spodobnimi kadri ter vodenjem upravičili zaupanje in s tem pripadnost Labodovi družini. Brigada 4100 je že leta 1984 prejela prvega pripravnika s 4. stopnjo izobrazbe, to je tekstilno obrtnega kon-fekcionarja, dve leti kasneje pa tudi pripravnika s 5. stopnjo izobrazbe, to je konfekcijskega tehnika.
Na osnovi sprejete kadrovske politike so se pripravniki pojavljali vsako leto in učenci na proizvodnem delu in delovni praksi od II. do V. stopnje. V
septembru 1987 je brigada sprejela 4 mlade delavke, pripravnice, s IV. stopnjo zahtevnosti. Od leta 1984 do vključno 1987 je bilo v brigadi kar 15 pripravnikov. Mladi delavci, pripravniki, so se izredno lepo vključili v življenje in delo brigade, sledijo programskim nalogam in dosegajo že kar dobre rezultate. Vseh delavcev je v brigadi trenutno 32, in sicer so šivilje I., II. in III. ter, kot smo v uvodu povedali, tudi pripravniki.
V brigadi 4100 je bila dana pobuda za praznovanje desete obletnice pripojitve Krima k Labodu. Upokojenci in aktivni delavci smo se zbrali na majhnem družabnem srečanju.' Ob tem smo kritično ocenili, da v teh letih nismo dosegli kakšnega vidnejšega napredka, saj še osem delavk dela na strojih, ki so starejši od 25 let, kar ni ravno razveseljiv podatek. Povedati pa je tudi treba, daje na drugi strani dobila brigada nekaj specializiranih in celo elektronsko vodenih strojev. Med našimi ugotovitvami je tudi ta, da so tehnologi premalo v proizvodnji, da imajo različne pristope, cenike, tudi v primerih, ko se modeli ponavljajo. Vsak tehnolog vztraja pri svoji postavitvi tehnologije, času izdelave, s tem pa osebni dohodki delavca pri enakem delu seveda niso enaki.
Še bi lahko naštevali težave, s katerimi se delavci in organizatorji dela dnevno srečujemo pri našem delu, zato si predvsem želimo, da se pogoji za delo za delavce v neposredni proizvodnji izboljšajo, čeprav so razmere na tujem in na domačem trgu težke in zahtevne.
Veselo razpoloženje in obujanje . spominov ob praznovanju jubileja je trajalo pozno v večer. Vsi udeleženci smo sklenili, da se bomo tudi v bodoče srečevali.
Tip-top brigada 4100
Starejši in izkušenejši prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlade. Na posnetku brigada 4100 v Tip-topu.
uspeti ali neuspeti v korist delavcev!
V nekaterih evropskih državah so začeli preučevati aktivni odmor med delovnim časom že na začetku tega stoletja. Jugoslovani so te preiskave začeli leta 1956 in 1958.
Ugotovitve strokovnjakov oziroma raziskovalcev so bile, da se posebni nekajminutni aktivni odmori med delom v vsakem primeru dobro obrestujejo. Resje, da smo v Sloveniji kljub nekajletnim izkušnjam s programiranimi rekreacijskimi odmori še začetniki.
In kako v Labodu?
Oktobra 1984 seje začela akcija s strokovnimi utemeljitvami, daje glede specifičnosti dela v konfekcijski industriji nuja, da začnemo z aktivnim 5-minutnim odmorom. Slikovnega, tekstualnega gradiva, predelave vaj, primernost časa, kasete, stalni stiki socialnega delavca v tozdu, ankete, intervjuji, vse to nas do danes še ni v popolnosti prepričalo v koristnost izvajanja aktivnega odmora.
Ne smem biti prestroga.
Pohvaliti gre delavke tozda Libna, morda celo vodstvo tozda in demonstratorje. Tudi ostali tozdi z več ali manj izpadov izvajajo aktivni odmor. Dogovor, da bomo v jesenskem času začeli v oktobru, pa le ne velja. Preveč je bilo posvetovanj, dogovorov, premalo pa je odločnosti. Še najbolj kritično je v tozdu Ločna. Zato iščemo strokovnjaka, zdravnika, da bi delavkam z besedo in sliko prikazal nujnost aktivnega odmora.
Morda bomo le uspeli.
DRAGICA NENADIČ
zaustaviti
plaz
Že nekaj časa članstvo v ZK v Sloveniji upada. Ne samo, da ni novih kandidatov, veliko je tudi izstopov. Okoliščine za to so več ali manj znane: ta organizacija je izgubila zaupanje in ugled, visoka je članarina, splošno stanje pa tudi ni nič kaj obetajoče.
Kako zaustaviti plaz odhodov, je bilo tudi vprašanje na sestanku OO ZK v DSSS. Kajti pet prošenj za iz-
stop v osnovni organizaciji s skupno 26 člani, ni malo. Nekateri razlogi so sprejemljivi, drugi manj. Vsekakor pa je prevladalo mnenje, da ne gre zadrževati ljudi, ki ne žele delati v ZK. Še več, vse, ki že v sicer ne prehudi aktivnosti niso sodelovali ali se vsaj udeleževali redkih sestankov, ne gre večno tolerirati. Ob tem pa je treba priznati tudi lastno krivdo: majhna aktivnost OO z malo sestanki ne nudi članom motivacije za delo. In končno, osnovne organizacije se morajo bolj obrniti vase, v svoje delovno okolje, do sedaj pa smo vendarle večkrat obravnavali teme, ki jih je narekovala občinska konferenca ZK, manj pa smo se spoprijemali z lastnimi vsebinami. Ob periodičnih obračunih in podobnih aktivnostih smo zracionalizirali razprave na vse DPO ali smo razpravljali — kar je seveda tudi prav in dobrodošlo — skupaj z OO ZK v Ločni in Commerce. Sami s seboj pa smo se malo ukvaijali.
Da nekaj ne velja, pove tudi podatek, da po dveh letih priprav na konferenco ZK Laboda ta že vedno ni zaž-
ivela. Vzroke ni iskati v prezasedenosti z delom, v tem, da niti nismo imeli kakšnih večjih problemov in podobno. Vse to tudi ne znese za opravičilo. Ni opravičljivo, da nosilci te zadolžitve niso sprejeli. Tako smo med petimi delovnimi organizacijami v občini Novo mesto, ki zadolžitve ni uspela realizirati.
Še toliko bolj boleča pa je ugotovitev, ker vemo, da je OO ZK v Tip-topu in Delti izrazila veliko željo po tem koordinacijskem organu na ravni DO in gotovo tako osamljene tavajo tudi druge (maloštevilne) naše osnovne organizacije ZK. Malo smo se »Ven vlekli« s splošnim slabim stanjem in apatijo, pri tem pa smo sami vedeli, da je to bolj izgovor kot ne.
Zato velja odslej naprej bolj poprijeti za delo in delovati tako, kot narekujejo statut in naši programi dela. Ob takih aktivnostih ne bo vse na sekretarju (ali na sekretariatu, ki je bil nekoliko bolj aktiven) in bo tudi močan stimulans za aktivnost vseh članov. Torej bo vez trdnejša in bolj smiselna, kot je bila v zadnjem času.
Madžarska delegacija, v kateri so bili vodilni sekretar županijskega sveta Lajos Nagy, sekretar županijskega sveta Laszlo Palfi in sekretarka sindikata pedagoških delavcev Torok so s predsednikom in sekretarjem republiškega sveta ZSS za odnose s tujino obiskali ob obisku v občini Krško tudi tozd Libna. Ogledali so si proizvodnjo in si izmenjali izkušnje o delu. V prijetnem pogovoru so gostje pohvalili našo organiziranost, čistočo, red in še posebno vidno veliko skrb za delavke, ženske, ki je izražena tudi skozi primerne spremljajoče prostore, od garderobe do sanitarnega vozila.
V _______________________________
obisk
madžarske
delegacije
predstavljamo
vam
direktorico
temenice:
francko
primožič
Direktorica tozda Temenica, Francka Primožič, ki smo jo kar dolgo čakali, je končno med nami. Že prve dni njenega direktorstva jo predstavljamo. Naj to ne zveni preveč »napadalno«, saj seje Primožičeva že od odločitve, da pride k nam, dalje poglobljeno seznanjala s tozdom in z delovno organizacijo. Zato je v najinem pogovoru podala cel kup opažanj.
Vendar jo najprej predstavimo. Rojena je 19.11.1943, po poklicu pa je pravnica. Vsa svoja delovna leta — 23 jih je —je »pridelala« na občinski upravi. Začela je kot matičarka, nato pa seje spoprijela z različnimi področji in funkcijami. Tako je delala na gospodarsko-obrtnih zadevah, na premoženjsko pravnih zadevah, na obči upravi in družbenih dejavnostih ter vodila komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje. Dve mandatni obdobji je bila profesionalna članica izvršnega sveta občine Trebnje.
— Tokrat ste se prvič spoprijeli z gospodarstvom iz druge, povsem neposredne strani.
»Menim, da bi celo že prej morala v gospodarstvo, pa je tako naneslo, da sem sedaj končno le tu, sicer v zelo težkih pogojih za gospodarjenje in vodenje tozda. Tako sem še nekako ujela produktivna leta, ko človek na položaju direktorja lahko še poglobljeno in ustvarjalno dela.«
— Kot ste že sama rekla, je izziv sprejeti v današnjih težkih pogojih za gospodarjenje vodenje tozda, prav tako pa je gotovo izziv voditi ženski kolektiv, kije povrhu vsega menda še glasno zahteval moškega vodjo... Ste vedeli za to?
»Seveda sem vedela in tudi nekaj pomislekov sem imela s tem v zvezi. Če pomeni moško vodenje več strogosti, lahko zagotovim, da je tudi meni ne manjka. In če je treba, bi znala biti tudi žleht, kot sem dejala na enem od naših prvih sestankov. Prepričana pa sem, da mi tega ne bo treba uveljavljati, kajti žandarske metode dela so že preživele. Želim si lepe medsebojne in predvsem delovne odnose. To pa seveda ne pomeni nediscipline ali slabega dela, tu ni odstopanj, tu ne sme biti popuščanja. Sicer pa ženski kolektiv zame ni novost, tudi do sedaj sem delala v pretežno ženskem delovnem okolju. Če vzamem torej te izkušnje, sem glede ženskega kolektiva prav optimistična, saj lahko računam na razumevanje, na delavnost, na odgovornost, skratka, na dobro delo in na lepe odnose.«
V proizvodnji tozda Temenica.
— Povejte nam, kako je Labod videti v občini Trebnje?
»Težko je kaj izrazitejšega reči. Vedno izstopajo kakšne prav atraktivne panoge ali pa kršitelji in izgubarji. Labod je bil vedno v okvirih dovoljenega in dobrega. Končno pa tudi sam tekstil ni tisti, ki bi silil v ospredje.«
— In kako Labod ocenjujete sedaj, ko ste temeljiteje seznanjena z nami?
»Labod je precej homogeno organizirana delovna organizacija. Zdi se mi, da bi vendarle proizvodni tozdi morali bolj poseči na nekatera druga področja v sklopu DO, pri tem mislim predvsem na tesnejšo in izrazitejšo povezavo s službami, ki pripravljajo delo. Seveda bi morali za ta zahteven korak imeti pravi kader. Zato vidim eno večjih nalog na usposabljanju že zaposlenih in na pretehtanem štipendiranju za bodoče delavce. Med večjimi nalogami pa je tudi iskanje možnosti za boljše nagrajevanje tega težkega dela. Gre za dvig osnov in za še posebno področje nagrajevanja organizatorjev dela. V povprečju je Temenica v Trebnjem za okoli 20% pod osebnimi dohodki v gospodarstvu, sama občina pa je za 20% pod republiškim povprečjem. S slabim nagrajevanjem pa ne bomo mogli zadržati dobrega kadra. Pri svojem delu bom potrebovala podporo dosedanjega strokovnega tima. ki je vendarle vsa ta leta nazaj omogočal ustvarjati Temenici lepe rezultate. V stroki povsem zaupam mojim sodelavcem, saj so se z delom ves ta čas nazaj potrjevali. Vendar pa menim, da bomo morali strokovni tim močno okrepiti. Doseči moramo, da bo več ljudi imeli široko strokovno znanje.«
— Letos poleti so delavke še posebno tarnale zaradi neznosne vročine v proizvodnji, sedaj pa pravite, da vam streha v tem jesenskem deževju popušča, skratka, tudi na hiši bo treba marsikaj postoriti.
»Ti načrti segajo daleč nazaj in poudariti moram, da ne gre za kup želja, ampak za dejanjske potrebe. Bilo bi nujno zagotoviti tudi nek primeren
prostor za sestanke pa še za kaj, saj delo DPO in organov upravljanja nima tako rekoč kje teči.«
— Vse kaže, da imate radi lepe obleke. Ste se že prej oblačili pri Labodu?
»Labodje znan po svoji kvaliteti in po svojih visokih cenah. Človek si privošči kaj lepega, toda ob vse dražjem življenju se le najlažje odpoveš obleki. Sama menim, da je dobro imeti malo in dobro. Sem pa tudi mnenja, da bi delavci Laboda le morali pretežno nositi naša oblačila, še posebno poslovodne strukture. To je ena od neposrednih oblik reklame, pa tudi osebni odnos do delovne organizacije s tem pokažemo...«
Hvala za pogovor in veliko uspehov pri vodenju Temenice!
moda
se zgleduje pri filmskih zvezdah
Moda se za naslednje sezone spogleduje z nekdanjimi linijami, ki jih pošilja v svet z obujanjem romantičnih časov filmskih zvezd. Tako prihaja na površje stil, ki spominja na čas lepe Grace Kelly, Andrey Hepburn, Gine Lolobrigide itd.
Tako je vse bolj poudarjeno žensko telo, vse več je romantičnosti in vse več izrazite ženskosti. Pa vendar ne gre le za kopijo nekdanjega, ampak predvsem za njegov pridih.
Linije: poudarjene noge, telo je nakazano s »princes« kroji, predvsem pri oblekah, ki jih ta čas ponovno močno obuja. Jakne se zgledujejo po moških suknjičih, pod njimi pa so vse bolj popularna široka krila do kolen. Dolžine so kaj različne, kot rečeno, krila so krajša in tudi »minice« so na pohodu, pa krila, ki segajo skoraj do gležnjev, niso za odmet.
Poudarjeni so zahtevni, fini materiali. Tu so dobro obdelan bombaž, veliko svile, čista volna in še veliko svetlikajoče se viskoze. Nove so kombinacije enobarvnega s poltrans-parentnim tiskom v krepu, žoržetu, muslinu. Vračajo se tudi gabardeni, vse to pa v umirjeni barvitosti, kar še poudarja eleganco.
St"***!,,
Ji"**.
GLASILO SZDL SLOVENIJE — LJUBLJANA
SREDA, 30. septembra 1987 St. 266 — leto XXXVI — Cena 250 din
Uspela modna revija
(sk) IDRIJA, 30. — Številni obiskovalci modne revije pred gostiščem Soča v Idriji so z aplavzom nagradili dekleta in žene — delavke idrijske Zale, delovne organizacije Labod, ki so predstavile svoje izdelke za jesen in zimo. Idrijska Zala — Labod izvaža na zahtevna zahodna tržišča, zato je bila dobrodošla predstavitev številnih novih modelov, ki prihajajo iz spretnih rok idrijskih šivilj. Modno revijo so popestrili tudi obutev Alpine Žiri in pričeske manekenk, ki jih je oblikovala frizerka Breda Kodela iz Idrije. Za prijeten večer je poskrbel harmonikar in pevec Janez Kogovšek iz Žirov in gostinski delavci idrijskega Javornika. katerim pa je kmalu po uspeli modni reviji ponagajalo deževno vreme.
modna revija v idriji
O tesni povezanosti našega tozda Zala z mestom Idrija smo imeli že nekajkrat priložnosti pisati. Ob zaključku letošnje turistične sezone v tem delu Slovenije pa je Idrija ponovno pripravila prireditev, na kateri je prav naša Zala požela veliko priznanja in navdušenja. Zala je namreč popestrila prireditev z modno revijo, na kateri so naše delavke predstavile naše modele, tiste za domači trg in tudi tiste, ki jih Zala dela za izvoz.
Modno revijo je povezovala Majda Rupnik, prav tako delavka v Zali. modele je v sodelovanju s Kopinom, ki je odgovoren za propagando, izbrala Lea Kumer, ki je skupaj s poslovno sekretarko Tatjano Humar pomagala preoblačili naše manekenke. Direktorici je bilo sicer rečeno, naj bo na reviji samo gost, toda ni šlo. Tudi sama je z vso močjo pomagala, od organizacije do izvedbe.
Kot rečeno, je revija požela veliko navdušenja, odmev z najboljšimi ocenami pa je dobila tudi v Primorskih novicah in v ljubljanskem Dnevniku. Tudi naše čestitke veljajo spretnim in pridnim organizatoricam, manekenkam in voditeljici!
Ob zaključku turistične sezone so v Idriji organizirali prireditev, na kateri so nastopale tudi delavke Zale. S svojo modno revijo so požele veliko navdušenja in polno pohval.
starši — tednu otroka ob rob
Vsako leto umre v prometu za dva razreda otrok in mladoletnikov, več sto pa jih je ranjenih. Med temi jih je veliko, ki za vse življenje ostanejo invalidi.
Žal se starši vse premalo zavedamo, kako pomembno je sodelovanje pri prometnem varstvu otrok in kakšno naj bi bilo to varstvo.
Na kratko lahko rečemo, da največ storimo za varstvo naših otrok v prometu z zglednim lastnim obnašanjem na cesti — za volanom ne kot pešci. Upoštevanje cestno-prometnih predpisov pa je končno tudi del splošnega pravila o kulturnem obnašanju.
V
v
"N
gasilska tekmovanja v letu 1987
Kot je bilo že objavljeno v Glasilu »LABOD«, smo se dekleta Laboda — članice GD Novo mesto udeležile tekmovanja avto rally 1987. Dosegle smo lepo uvrstitev — 1. mesto, zato smo prišle v izbor za območno tekmovanje, kije bilo 20. septembra v Straži pri Novem mestu. Tudi tokrat smo zasedle 1. mesto, s tem pa tudi dosegle normo za republiško tekmovanje, kije bilo v Kopru, 11. oktobra. Po vseh težavah in naporih, ki smo jih imele, smo tudi v Kopru dokazale, da smo desetina, ki ni samo na spisku desetin, ampak desetina, ki dela in si prizadeva, da bi na tekmovanjih dosegla čim boljši rezultat. To pa včasih ni lahko, saj smo dekleta iz različnih krajev, za dober rezultat pa moraš imeti vaje, vaje, vaje... Tudi me smo porabile marsikatero uro, da smo dosegle rezultat, ki bo za vedno ostal zapisan, saj smo v Kopru zasedle 5. mesto.
Mislimo, da nismo v ponos samo GD Novo mesto, temveč tudi delovni organizaciji »LABOD«, saj smo »LABODOVA« dekleta.
Gasilke
XX* :$!;
•jv’
.v.
!v!
.v.
Ži-
vi*'.
1
i
:|S!
i
•V.'
1
W:
I
% i
v.*. 8! Š
1 S;!
!\v :■*: S:
m
\v.
Ne zanašaj se preveč na srečo, zanašaj se predvsem sam nase.	:•:*
Šopek modrosti
Od lisočev ljubezenskih objemov le redki prerastejo v iskreno prijateljstvo.
Človek nikoli ne odraste, samo postara se.
Nikoli nima človek tako malo, da ne bi mogel še kaj prihraniti, in nikoli nima tako veliko, da ne bi mogel vsega zapraviti
(ljudska modrost)
J
X\\\vIvIvIyIv!vI\\vIvI\vI\vIvIv!vIvIvI\v!v!vI\\\vI\\\vIvX*I,I,X*Xv!\,!,X*-*'