LETO XVII. ŠTEV. ¥39 OB NOVEM PRORAČUNU Previsoki državni izdatki ? Državni proračun za dobo od 1. julija 1963 do 30 junija 1964, ki je bil predložen parlamentu v odobritev komaj dva tedna pred njegovim razpustom, predvideva do sedaj naj večje državne izdatke v mirnem času. Po državnem proračunu bodo izdatki znašali 5654,3 milijarde. V primerjavi s tekočim proračunom (1962 o3) so stroški narasli za 893,3 milijarde lir ali za 18,7 odst. Na drugi strani pa so se povečali tudi državni dohodki za 783,1 milijarde lir (17,5 odst.) na 5265,3 milijarde lir. Okrog 90 odst. državnih dohodkov znašajo davki in takse in komaj ena dese tina ostali dohodki (nepremičnine, razni računi itd.). Primanjkljaj znaša potemtakem 389 milijard lir, to je za 110 milijard več kot v tekočem proračunskem letu. Kasneje so bile dodane še nekatere postavke in druge lahko še pričakujemo do konca njegove veljavnosti, to je do 30. junija 1964, tako da lahko računamo, da se bo primanjkljaj dvignil čez 500 milijard lir. Nekateri pesimisti pa so mnenja, da bo nekrit izdatek še mnogo večji. Čez eno tretjino za osebne izdatke Od izdatkov najbolj bremenijo državni proračun plače, mezde in pokojnine (državnih nameščencev, ki predstavljajo nad 36 odst. celotnih državnih izdatkov. V enem letu, to je od tekoče do prihodnje proračunske dobe, bodo narasli od 1532 milijard na 2050 milijard lir, to je za 518 milijard lir. Pri tem je treba upoštevati, da so bili nedavno priznani državnim uslužbencem znatni poviški. Zakladni minister Tre-melloni je povedal, da so državni nameščenci prejeli v poldrugem letu 50 odst. poviškov na svoje plače; zato je morala država plačati skupno 335 milijard lir. Znatno se bodo povišali tudi izdatki, namenjeni šoli. Za dobo 1963-84 so preračunani na 962,2 milijarde lir, kar predstavlja nad 17 odst. vseh izdatkov. V primerjavi z lanskim letom so izdatki narasli za nad 30 odst.; pred štirimi leti pa so znašali komaj polovico današnjih. Mnogo manjših izdatkov je bilo zavrnjenih, ker na priporočilo proračunskega ministra Predsednik Segni ni odobril nekaterih zakonov, ki predvidevajo obremenitev državnega Proračuna. V proračunu tudi hi izdatkov države za finansiranje «zelenega načrta», to pa iz razloga, ker bodo sredstva v ta namen preskrbljena z izdajo obveznic. Državni izdatki so se v zadnjih desetih letih več kot podvojili. V finančnem letu 1953-1954 so znašali stroški za državno upravo 2133 milijard lir, ?edaj pa so dosegli 5654 milijard lir, ne upoštevajoč pri tem, da je še več stotin milijard lir ostalo izven uradnega Proračuna. Prehud davčni pritisk Nekatere gospodarstvenike skrbi predvsem dejstvo, da se iz dneva v dan povečuje davčno breme. Tako računajo nekateri, da bo narodni dohodek, ki bo letos dosegel predvidoma 21-22.000 milijard lir, čez Polovico obremenjen z javnimi dajatvami. Med državnimi, deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi davščinami in taksami ter dajatvami za socialno zavarovanje bo to breme doseglo v proračunski dobi 1963-1964 okrog 11.500 milijard lir, to se pravi dobro polovico celotnega narodnega dohodka. Državni izdatki so se ne le absolutno, marveč tudi relativno precej povišali. Leta 1953 je bilo na približno H.OOO milijard lir narodnega dohodka 2153 milijard ali 19 odst. državnih izdatkov. Danes pa ta izdatek že dosega 25 odst. narodnega dohodka. Izven dvoma so narasli izdatki predvsem neposredna posledica draginje, kateri do da-hes še niso našli uspešnega Zdravila. A med časnikarji se ie našel nekdo, ki pripisuje «hapihnjenje» državnega proračuna — vsaj deloma — predvolilni propagandi. Brž ko je namreč proračun prišel v parlament, so si mnogi poslanci in Senatorji vseh strank prizadevali doseči odobritev določenih zakonskih ukrepov, združenih z državnimi izdatki, da bi si med svojimi volivci pridobili simpatije. Na srečo so ba odgovorni ministri večino takih volilnih izdatkov zavrnili. Zlasti liberalno usmerjeni i-talijanski gospodarstveniki in finančniki, kakor na primer Prof. Libero Lenti, opozarjajo vlado, da so se prenaglo dvignili državni izdatki, in sicer v enem samem letu kar za t8,7 odst. V prejšnjih letih se lc_ kaj takšnega zgodilo samo takrat, ko je padala vrednost valute. Spričo teh kritik je tudi ra- GOSPODARSTVO CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 22. februarja 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-938 Za milijardo dolarjev neprodane ameriške perutnine ZDA proti visokim carinam EGS ■ Niti Freeman ni nič opravil Znana so ameriška posredovanja ameriških državnikov pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti, da bi si Združene a-meriške države ohranile zahod-no-evropski trg za izvoz svojih kmetijskih pridelkov. Amerika si hoče zagotoviti ta trg ne samo z raznimi pobudami ameriške diplomacije — pri EGS ima stalnega poslanika — temveč tudi z neposrednimi posegi gospodarskih ministrov, tako zlasti ministra Freemana, ki je s tem namenom že novembra lanskega leta odpotoval v Evropo. (Freeman je napisal o tem tudi članek za hamburški dnevnik «Die Welt».) Američanom ne gre samo za izvoz žita, temveč v zadnjem času nastopa v Ameriki, kakor poroča «The Economist« iz Wa shingtona, prava kriza na trgu s perutnino. Zlasti v južnih državah, kakor v Georgiji in Virginiji, so se nakopičile velike množine perutnine, s katero A-meričani ne vedo kam, odkar jc vodstvo Evropske gospodarske skupnosti preteklo poletje z visokimi carinami zaprlo dostop ameriški perutnini, to je kokošjemu in puranovemu mesu. Te kmetijske pridelke so ZDA poprej v velikih količinah izvažale zlasti v Zah. Nemčijo. Ta primer dokazuje, kako velike skrbi čakajo ameriško vlado, da bi zagotovila razpečevanje kmetijskih pridelkov v Zahodni Evropi. Podoben je položaj glede izvoza ameriškega žita in krme. Združene države so doslej izvozile v države EGS vsako leto za okoli 1,1 milijarde dolarjev kmetijskih pridelkov; ako ostanejo nove carine, s katerimi so se obdale države EGS v veljavi, se bo ta ameriški izvoz skrčil za nad eno tretjino. FREEMAN NI USPEL Nove okoliščine in ovire, ki se postaviti io ameriškemu izvozu kmetijskih pridelkov, pri zadevalo ameriškim ti Javnikom toliko bolj skrbi, ker je ameriška plačilna bilanca še vedno pasivna, čenrav se ie v zadnjem času nekoliko zboljšata. Ameriški izvozniki ugotavljajo, da se je. življenjska raven v zahodnoevropskih držaavh dvignila in da se tako ustvarjajo nove možnosti za ameriški izvoz. Ni dvoma, da bi Združene ameriške države lahko dobavljale živila, zlasti perutnino, v zahodno Evropo po naj nižjih cenah, ko bi bil trg odprt. Oviranje ameriškega izvoza izziva v Ameriki staro polemiko med pristaši svobodne trgovine in protekcionizma. Postavljanje ovir ameriškemu uvozu v zahodnoevropske države utegne izzvati posredovanje ameriških . farmarjev (kmetov), ki so dobro organizirani in imajo v Kongresu (parlamentu) močne zagovornike; ti lahko sprožijo akcijo za povračilne ukrepe: Združene a-meriške države naj z visokimi carinami zapro vrata uvozu industrijskega blaga iz Evrope. Ni dvoma, da bodo ameriški pogajalci pri pogajanjih z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki so bila napovedana za prihodnje leto, odločno zahtevali znižanje carine na uvoz ameriških kmetijskih pridelkov. Zmešnjava, ki je nastala zaradi nastopa predsednika De Gaulla proti Veliki Britaniji, še bolj otežuje delo ameriški diplomaciji na tem področju. Posredovanje ministra za kmetijstvo Freemana, ki se je novembra lanskega leta mudil v Evropi in je imel tudi namen izposlovati znižanje carine na uvoz perutnine, je ostalo v bistvu brez uspeha. Tudi razgovori med predsednikom Kennedyjem in kanclerjem Adenauerjem, ki je nedavno obiskal Ameriko, so ostali brez uspeha. V Washingtonu ne pričakujejo posebnega uspeha niti od protestov, ki so jih Združene ameriške države poslale mednarodnim gospodarskim ustanovam v Ženevi proti visokim carinam na uvoz perutnine v države Evropske gospodarske skupnosti. _ Da bi Američani dosegli svoj namen, to je da bi zagotovili svojim kmetijskim pridelkom izvoz na evropski trg po drugi poti, to je s sklepanjem mednarodnih sporazumov z velikimi karteli, ki urejujejo trgovino s Kmetijskimi pridelki, je tudi prav malo upanja. Ta pot je namreč izredno dolga in red- ko dovede do učinkovitih zaključkov. To je pokazal že mednarodni sporazum o žitu; takšni sporazumi o ureditvi trgovine z mlečnimi proizvodi, perutnino in mesom, bi obrodili sadove šele po dolgem času. ZAHTEVAJO POVRAČILNE UKREPE Zato pa se v Ameriki vedno bolj oglašajo ljudje, ki zahtevajo represalije, to je uvedbo visokih carin na uvoz industrijskih izdelkov iz Evrope v Ameriko. Tako naj bi na primer zadeli Francoze tudi z uvedbo visokih carin na šampanjec. Toda ameriška vlada se ne navdušuje za podobne predloge. Povračilni ukrepi bi po mnenju državnega podtajnika G. Balla samo skalila mednarodno ozračje. Po tej poti bi se utegnil pokvariti tudi položaj za izvoz industrijskih izdelkov v Evropo, jd je Kennedyjevi vladi morda še bolj pri srcu kakor izvoz kmetijskih pridelkov. Nekateri ameriški kmetije! so mnenja, da utegne nastati po prelomu med Veliko Britanijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ugodnejši položaj za izvoz ameriških kmetijskih pridelkov v Veliko Britanijo. Ta trg,, ki prevzema za okoli 460 milijonov dolarjev ameriških kmetijskih pridelkov na leto, bi se n° njihovem mnenju dal zdaj bolj izkoristiti. RAZVESELJIVA VEST ZA AMERIČANE IZ NEMČIJE Američane je razveselila vest iz Zahodne Nemčije, da je trgovinska zbornica v Hamburgu protestirala proti kmetijski politiki Evropske gospod, skupnosti. V VVashingtonu so prepričani., da se iz tega da sklepati, da so zahodnonemški industrij ci, ki. imajo močan vpliv tudi na politiko, nasprotni gospodarski politiki, ki ima za posledico uvajanje visokih cen živilom. Zahodna Nemčija je prej industrijska kakor kmetijska država in njeno prebivalstvo ne bo lahko dopustilo podražitev živil. Že danes mora kmečki delavec zaradi takšne politike plačevati. 44 stotink dolarja za funt perutnine, medtem ko bi Američani lahko prodajali perutnino za 10 stotink ceneje, ako bi carine ne zapirale njihovim kmetijskim pridelkom dostop na zahodnonemško tržišče. Naftovod i)i dvigni! promet s petrolejem Nagel napredek prometa v mnogih italijanskih lukah je pripisati predvsem prometu's petrolejem iin njegovih izdelkov. Tako so v prvih 11 mesecih 1962 pripeljali oz. odpeljali iz glavnih italijanskih luk sledeče količine nafte in njenih derivatov : Luka Dovoz Odvoz Genova 11.S97.731 967.394 Augusta 6.401.378 4.266.329 Benetke 4.674.327 359.713 Napol! 4.224.959 1.094.030 Ravenna 3.440.031 1.087.523 Livorno 2.810.632 661.878 La Spezia 2.391.494 1.423.834 Bari 2.106.774 1.053.665 Ancona 2.035.390 966.632 Savona 1.960.169 955 Trst 1.772.917 396.964 Cagliari 111.501 26.793 Porto Torres 57.581 V vsem letu 1962 je bilo izkrcanih v Trstu 1.908.652 ton petroleja in derivatov, vkrcanih pa 426.920 ton. Če primerjamo gornje številke z nedavno objavljenimi statistikami o prometu v glavnih i-talijanskih pristaniščih, opazimo, da petrolej predstavlja več kot polovico vsega vkrcanega in izkrcanega blaga v Augusti, Ra-venni, Livornu, La Spezii, Bariju in Anconi. To pa za zdaj ne velja za stare luke Genovo, Benetke, Neapelj in Trst; vendar v bodočnosti lahko tudi v tem pričakujemo sprememb, posebno še za naše pristanišče, če se Značilna samokritika Angležev v karikaturi velikega lista I xThe Guardian». Angleški ministrski predsednik Macmillan v vlogi nekakšnega žonglerja, ki ponižno prosi Kennedgja rakete (Polaris), da bi Anglija sama manj potrošila za izdelavo lastnih raket in bi Angleži lahko še vedno luksuzno živeli. Seveda ne bodo Američani Angležem raket podarili. Angleži bodo takoj prispevali za izdelavo pet odsto od cene, po kateri bodo pozneje plačali rakete. Ta takojšnji prispevek znaša približno 1,5 milijona funtov šterlingov (okoli 25 milijard lir). Naročili bodo 80 raket in zgradili 5 posebnih podmornic, ki bodo oborožene z raketami. Vsaka lahko nosi 16 raket. Rakete in podmornice jih bodo stale okoli 250 milijonov funtov šterlingov (435 milijard lir); same ■ kete bodo stale okoli 30 milijonov funtov šterlingov. Angleži so naročili rakete «Polaris» tipa 3, ki letijo do 3000 milj (okoli 4500 km). Rakete nosijo s seboj bombe. Sovjetski general V. Tolubko je izjavil, da sovjetske rakete lahko prenašajo bombe z razstrelilno silo 100 megafonov, medtem ko ameriške takete «Titan» lahko letijo z bombami (jedrskimi konicami) 7 megafonov. Zdi se, da so Američani bolj razvili prenašanje bomb s posebnimi letali. (Nadaljevanje na 2. strani) Ameriško-angleško sodelovanje v kmetijstvu zumljivo, zakaj so na primer italijanski šolniki lahko samo s stavkami prisilili rimsko vlado, da ji njihov gmotni položaj končno vsaj načelno izenačila s položajem ostalih državnih nameščencev. Ni dvoma, da sta suša in o-stra zima, katerima je sledila draginja, v veliki meri pripomogli k zadregi sestavljavcev državnega proračuna, ker sta pač neugodno vplivali na razvoj vsega gospodarstva. Zato je prav gotovo, da bo pomlad s toplejšim vremenom o-lajšala gospodarsko-socialni položaj in življenje v državi — vsaj cene povrtnine bodo padle — in s tem zmanjšale tudi pritisk na državno blagajno. I Tri velike ameriške kmetijske organizacije (National Gran-ge, National farmers Union in Nations councils of Farmer Cooperatives), ki so članice Mednarodne federacije kmetijskih proizvajalcev (Federation Internationale des Producteurs Agricoles — FIFA) se dogovarjajo z Zvezo angleških kmetovalcev (British National Farmers Union) glede ureditve mednarodne trgovine s kmetijskimi pridelki. Te velike organizacije naj bi proučile svetovni trg s kmetijskimi pridelki. Nato naj bi prišlo do mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki bi urejevali trgovino z raznimi kmetijskimi proizvodi. To vprašanje je postalo za Američane toliko bolj nujno, odkar je prišlo do preloma v Bruslju med pogajanji za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Države A-tlantske zveze naj bi se posvetovale v tej zadevi in njihovi izvedenci naj bi izdelali podrobne načrte. Edino tako bi lahko zagotovili določeno ustaljenost mednarodnemu trgu s kmetijskimi pridelki. Američane zanima zlasti trg z žitom in z žitaricami za krmo; kajti Evropski skupni trg namerava zadeti 2 novimi carinami zlasti ta uvoz. Glede na ta nov položaj so Američani mnenja, naj bi se kmetijska politika oziroma trgovina s kmetijskimi pridelki Velike Britanije in A-merike vskladili; pritegniti bi bilo treba tudi druge glavne države izvoznice oziroma uvoznice žita in kmetijskih pridelkov. v mednarodno trgovino s kmetijskimi pridelki je treba uvesti več reda in skladnosti. FRANCOSKA PROPAGANDA ZA IZVOZ KMETIJSKIH PRIDELKOV Francoski ministrski predsednik G. Pompidou je spiejel odposlanstvo predsednikov kmetijskih zbornic. Člani odposlanstva so posebno naglasili, da je treba za kmete ustvariti iste delovne pogoje kakor za druge proizvodne panoge. Ne zahtevajo sicer avtomatičnega povišanja cen; treba pa je zagotoviti določeno razmerje med cenami živil in proizvodov, ki jih potrebuje kmetijstvo. Francoskemu kmetijstvu je treba zagotoviti nove trge. Razmerje med uvoženimi in izvoženimi kmetijskimi pridelki se je lani za Francijo poslabšalo za 1,34 milijarde frankov. Minister za kmetijstvo Pisani je na kosilu ustanove Comite des Etudes et des Recherches Economiques Rurales (Komite za proučevanje kmetijskih vprašanj) opisal delovanje treh družb, ki bodo delovale na pospeševanju izvoza kmetijskih pridelkov. Družba Sapexas bo skrbela za propagando ter bo povezana z družbo «AgricoIture France«;^ druga družba Cofreda bo proučevala možnosti prodaje nekaterih posebnih proizvodov in pridelkov kakor perutnine, tretja družba ho skrbela za organizacijo propagandnih prireditev za razpečevanje kmetijskih pridelkov doma in v tujini. V zvezi z napovedanimi trgovinskimi pogajanji med Italijo in Jugoslavijo v okviru mešanega odbora objavljamo nekaj po- j datkov o razvoju trgovinske izmenjave med obema državama v preteklem letu. Po nedokončnih podatkih, ki jih je objavil Zavod za zunanjo trgovino v Beogradu, je blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Italijo dosegla 60.300 milijonov deviznih dinarjev. Celotni promet je torej ostal bistveno nespremenjen v primerjavi z letom 1961, ko je bilo izmenjanega za 60.900 milijonov deviznih dinarjev blaga. Precejšnja razlika pa je v u-vozu oziroma v izvozu. Tako je Jugoslavija izvozila v Italijo leta 1962 za 28.900 mil. de v. din blaga, to je za 8100 mil. d. din več kot v 1961, ko je izvozila za 20.800 mil. d. din blaga. Nasproti temu pa je Jugoslavija lani znatno omejila uvoz iz Italije, da uravnovesi plačilno bilanco z Italijo, ki je bila zlasti v. 1961 močno pasivna (18.700 milijonov d. din). Tako je v lanskem letu uvozila iz Italije za 31.100 (1961: 39.800) mil. d. din blaga. S tem se je jugoslovanski uvoz iz Italije znižal za 8700 milijonov d. din ali za 21.3 odsto; izvoz pa se je povečal za 8100 mil. d. din ali za 37.1 odsto. Med povečanim jugoslovanskim izvozom v Italijo je treba ugotoviti, da gre v prvi vrsti za večje dobave poljskih in živinorejskih pridelkov, v zadnjem času pa tudi surovine, polizdelke ter industrijske končne izdelke. Italija je že več let najboljši partner za jugoslovanski izvoz, dočim je glede uvoza na tretjem mestu za Združenimi državami in Zahodno Nemčijo.. Trgovina FLRJ-ČSSR se poveča Pred tednom so se zaključila v Beogradu pogajanja med predstavniki Jugoslavije in češkoslovaške za sklenitev trgovinskih dogovorov za leto 1963. Podpisan je bil sporazum o bla- govni izmenjavi v tekočem letu, ki bo za 30 odsto večja kot leta 1962. Sovjetska kromova rada vznemirja duhove Ameriški proizvajalci ferokro-ma so objavili izjavo, da odločno nasprotujejo vsakemu omejevanju uvoza kromove rude iz Sovjetske zveze. Do tega protesta je prišlo, ker se je južna Rodezija pritožila na ameriškem zunanjem ministrstvu proti dejstvu, da ameriški proizvajalci železnih spojin s svojim ravnanjem ogrožajo rodezijske rudnike. Južna Rodezija dooavlja tujini več kakor 40 odsto vse kromove rude na svetu. Tudi Turčija je važen proizvajalec, ki dobavlja to rudo, in sicer okoli 2z0 tisoč ton na leto. Vodilni ameriški potrošniki kroma so s sovjetskimi poajetji podpisali dogovor glede dobave 300.000 ton kromove rude v vrednosti 3.3 milijona funtov šterlingov. la količina, ki jo bodo dobavili Rusi, predstavlja približno toliko kroma, kolikor ga Rcdezijci izvozijo v treh letih v Združene ameriške države. Ameriška vlada pozorno proučuje položaj, ki je nastal po sklenitvi pogodbe za nabavo te velike količine sovjetskega kroma. Neki ameriški industrij ec je izjavil, da uvaža železne spojine po nizkih cenah iz zahodnih držav, toda hkrati je primoran vključiti v te nabave določeno količino sovjetske kromove rude. To se dogaja, ker so ti proizvajalci v zahodnih deželah hkrati uvozniki velikih količin sovjetske kromove rude. Ameriški industrij ci so mnenja, da niso dolžni podpirati rodezijskih in turških rudnikov, ko lahko nabavijo kromovo rudo drugod bolj poceni. VEČJA PROIZVODNJA V AMERIŠKIH JEKLARNAH Strokovna revija «Ircm Age» napoveduje, da se bo proizvodnja ameriških jeklarn meseca marca dvignila za 10 odsto; v februarju je bila približno na i-sti višini kakor meseca januarja. iizinne mm računalo z realnostjo EGS Angleški list o zaupnem sestanku SEV Dopisnik londonskega gospodarskega lista »Financial Times« sporoča iz Moskve zanimive podatke o zadnjem zaupnem sestanku podtajnikov za trgovino držav Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, ki se je zaključil 7. februarja v Varšavi. Ta posvetovanja so bila zanimiva zlasti, kolikor zadevajo odnose in politiko Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč nasproti državam Evropske gospodarske skupnosti in Veliki Britaniji. Predstavniki držav, ki so včlanjene v Svet, so na tem sestanku predložili v vseh podrobnostih izdelan načrt za razvoj trgovine z Veliko Britanijo in do-minioni; edino sovjetski predstavnik ni tega storil. Te načrte bodo proučili v Moskvi, kjer bodo tudi izdelali ustrezne načrte za novi sestanek SEV v Budimpešti, ki bo sredi marca. Podoba je, da je varšavski sestanek sklican, da bi proučili možnosti trgovinskega razvoja z Zahodom, ki se odpirajo po prelomu v Bruslju, to je po zavrnitvi Velike Britanije. Na tem sestanku so tudi prišli do zaključka, da je treba povečati trgovino z državama Evropske gospodarske skupnosti, kljub carinskim pregrajam. Razgovorom je prisostvovalo tudi odposlanstvo francoske komunistične stranke. Sovjetski predstavnik je temu izjavil, da namerava ZSSR pospešiti trgovino s Francijo, toda to odvisi od razvoja francoske politike nasproti Nemčiji in od novih razgovorov med Francijo in Sovjetsko zvezo. S tem hoče verjetno Sovjetska zveza spodbuditi akcijo francoskih komunistov proti francosko-nemškemu sporazumu o prijateljstvu. V zvezi z odnosi z Zahodno | Nemčijo je sovjetski predstavnik napovedal rekordno letino v Sovjetski zvezi; svoje presežke bodo Rusi lahko izvažali v Zah. Nemčijo v smislu novega posebnega dogovora o trgovini s kmetijskimi pridelki, za kate rega se zdaj pogajajo v Bonn v in v Moskvi. Na sestanku v Varšavi so govorili tudi o potrebi, da se poveča trgovina z Italijo, ki je zdaj preskromna. Dogovorili so se, da bodo na poljskem poslaništvu v Parizu uvedli mesto posebnega trgo vinskega diplomatskega predstavnika, ki bo pooblaščen, da zdržuje slike z vsemi državami Evropskega skupnega trga v i menu vseh manjših komuni stičnih držav v Evropi. Sovjetska zveza bo verjetno usta no vila lastno trgovinsko predstavništvo v Parizu. Dopi snik - londonskega list p nrinominja, da postaja vojne beli očitno, da komunistične dr žave s političnega vidika sicer pobijajo Evropski skupni trg hkrati pa sledijo Hruščovu, ki je mnenja, da je treba Evrop sko gospodarsko skupnost priznati kot dejstvo in poskušati vzpostaviti z mo gospodarsko stike na osnovi, ki velja za druge države. ZAHODNONEMŠKO TRGOVINSKO FER BSTAVNIŠTVO V VARŠAVI Francoski listi poročajo iz Bonna, da je zahudnonemška vlada uspela izposlovati oc poljske vlade pristanek na u-stanovitev zahodnonemškega trgovinskega predstavništva na Poljskem. Zahodna Nemčija si že deli. časa prizadeva, da bi pospešila trgovinsko izmenjavo z vzhodnimi državami, toda Poljska, Češkoslovaška in Madžarska so v zameno zahtevale, da Zah. Nemčija naveže z njimi tudi redne diplomatske stike. Zahodna Nemčija pa tega noče, ker je pretrgala diplomatske srike z vsemi državami, j ki so priznale Vzhodne Nemči-| jo; edina izjema velja za So-| vietsko zvezo. Poseben dogo-1 vor to med Poljsko in Zah. Menda je prav Slomšek zapisal: ((Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš». In to je važno zlasti za pripadnike malega naroda kot smo mi Slovenci. Sicer nam učenje tujih jezikov ne dela posebnih preglavic. Znano je, da povprečno skoro vsak Slovenec govori vsaj dva jezika. Tu na Primorskem poleg svoje materinščine tudi italijanskega, v matični deželi pa večji del starejših tudi nemškega, mlajši pa angleškega pa tudi francoskega. Sicer je tudi statistično ugotovljeno, da smo Slovenci eden izmed narodov, ki se najlaže uči tuje jezike, verjetno zavoljo naše zgodovinske povezanosti s tujimi narodi kakor tudi zavoljo našega odprtega značaja, ki je dovzeten za svojo okolico. Z ■ učenjem tujih jezikov si širimo svoje kulturno obzorje; kajti pri tem spoznavamo istočasno tuje šege in običaje, tuje kulturne in duhovne vrednote, kar z obiskom te dežele še poglobimo. Pri tem odkrivamo tuje prednosti pa tudi pomanjkljivosti in ob primerjavi z njimi objektivneje ocenimo svoje lastne. To samo pospešuje medsebojno spoznavanje, vrednotenje m napredek. In danes je čas, ko se moramo zavestno truditi za ličimo se tujih jezikovi mirno sožitje in napredek med narodi, z iskanjem in negovanjem tega, kar nas druži in z odstranjevanjem tistega, kar nas razdvaja, kot so politična in gospodarska nasprotstva. Osrednja zahteva našega časa je medsebojno sporazumevanje, temelječe na medsebojnem spoznavanju in vrednotenju. Za to pa je osnovni pogoj poznanje jezika. Tako raste mednarodna vzajemnost organsko, iz korenin ljudstev, ki se med seboj poznajo in cenijo, ne pa umetno na osnovi demagoških gesel, ki ne morejo imeti življenjske moči, kot nam potrjuje zgodovina. UČENJE JEZIKOV DVIGA DUHA Drugo pa je zasebni, psihološki moment. Neobvezno, izven-šolsko učenje je že samo po sebi znak razgibanosti in svežine duha ter moči volje, ter izpričuje življenjsko silo in polet človeka. Zato je značilno da obiskujejo v naprednih deželah jezikovne tečaje tudi starejši ljud- je, upokojenci, ki se hočejo na ta način razumsko osvežiti, pa tudi čustveno pomladiti. Kajti že sama sličnost s šolskim učenjem jih miselno in čustveno premosti v mlada leta in zatorej pomladi. To velja pa več ali manj tudi za mladino; krepi ji čut tovarištva in vzajemnosti, duševno jo bogati in navdaja z občutjem resnosti in odgovornosti do življenja. Skratka z učenjem jezikov mladina duhovno in duševno zori v polnovredno osebnost, zavedajoč se svoje naloge v družbi, in izrazujoč svojo voljo za aktivno sodelovanje pri graditvi lepše bodočnosti. Tretje pa je praktična gospodarska■ korist od znanja tujih jezikov. Danes postaja svet, zlasti pa naš kontinent vsak dan bolj povezan, predvsem na gospodarskem področju. Ustvarjajo se močnejše in gostejše gospodarske in poslovne vezi med evropskimi narodi. Te pa vključujejo v svojo dejavnost vedno večje število strokovno izvežba-nih delovnih moči z znanjem tujih jezikov, s tem se odpirajo naši mladini vedno boljše perspektive zaposlitve. Da bo temu kos, se mora mladina čim temeljiteje strokovno pripraviti na svoj poklic, in prav znanje tujih jezikov se bo vedno bolj iskalo. Vedno bolj prodira načelo, da je znanje moč, največja sila. ZNANJE JEZIKOV IN TURIZEM Ozrimo se malo samo na razvoj turizma pri nas. Samo v lanski sezoni je obiskalo Italijo čez 20 milijonov turistov. In koliko teh tujcev prihaja tudi k nam na Tržaško! Turistični promet zaposluje vedno večje število delovnih moči, bodisi neposredno v turizmu in gostinstvu, bodisi posredno po trgovinah, frizerskih salonih, mehaničnih delavnicah in vzporednih obratih, ki so tako ali drugače povezani z razvojem turizma. Povsod tod potrebujejo moči z znanjem tujih jezikov. Kajti naravno je, da bo tujec posečal tiste obrate, kjer se bo lahko pogovoril v svojem jeziku. In danes ni skoro več obrata v mestu, kjer ne bi potrebovali človeka z znanjem tega ali onega jezika, in to v vseh strokah in panogah dejavnosti. SPOZNAJ NAJPREJ LASTNO KULTURO! Pri tem se pa moramo vsi, ki imamo posla s tujci zavedati, da vsak izmed nas predstavlja tujcu svoj narod in njegovo kulturo. In to nam nalaga veliko narodno - kulturno dolžnost. Preden se začnemo učiti tujega jezika in spoznavati tuje kulture, moramo dodobra poznati lasten jezik in lastno narodno kulturo. Prvič zato ,da bomo znali primerjati in ocenjevati to in ono, drugič pa zato, da bomo znali tujcem posredovati svoje narodne kulturne in duhovne vrednote. Gre za to, da mi spoznavamo tuje in istočasno posredujemo njim svoje, potem bo prišio šele do pravega medsebojnega spoznavanja, vrednotenja in spo. razumevanja, do prave vzajemnosti in mirnega sožitja. Vsako vtapljanje v tuje jezikovno in kulturno območje, vsaka servilnost, ne samo, da nič ne ustvarja, ampak se nujno bridko maščuje, in ruši namesto da bi .gradila, K. Nemčijo o ustanovitvi nemškega trgovinskega predstavništva podpisan v najkrajšem času, Verjetno bosta tudi češkoslo« vaška in Madžarska sledili poljskemu zgledu. Jugoslavija na industrijski razstavi v Londonu »Ekonomska politika« poroča, da je uprava razstave tehnike v Londonu sklenila razširiti njen okvir; v bodoče ne bodo na njej razstavljala samo angleška podjetja, temveč tudi tuja. Na prihodnji razstavi bo razstavljala tudi jugoslovanska industrija. Razstava bo odprta meseca aprila. Nje se bo udeležilo 70 proizvodnih jugoslovan-skih podjetij in 21 izvoznih podjetij. Jugoslavija si prizadeva, da bi na Angleško izvozila še več industrijskih izdelkov. Lani je izmenjava med Jugoslavijo in Veliko Britanijo dosegla skoraj 30 milijard dinarjev, izvoz iž Jugoslavije je znašal 15 milijard, uvoz pa 14,5 milijarde dinarjev. Trgovinska izmenjava ja bila torej nekako uravnovešena. Jugoslovanski izvoz na Angleško zajema okoli 70 odsto kmetijskih pridelkov in 10 odsto izdelkov lesne inudstrije, tkanin in obutve. Jugoslavija doslej še ni izvažala izdelkov elektroindustrije in kovinske predelovalne industrije. nase I I I senje Se smo tu! Ne vem, od kod navada pri nas, da slovesu od mrliča sledi pogrebščina na domu ali v javnem lokalu, da se pogrebci, sorodniki in znanci najdejo pri «štefanu» ali «do-piju». Morda, da bi se sorodniki oddolžili pogrebcem, ki so počastili rajnega. Morda pa tudi, da bi s kozarcem vina in prigrizkom prerezali malodušje in potrtost, ki prevzema človeka ob pogrebih. Morda celo, da bi dali duška notranjemu zadovoljstvu, da je oni le šel pred nami na drugi svet; tudi takšne korenine, borbene in življenja polne imamo še med starejšim ro^om. ki tekmujejo, kdo bo več zdržU in delj čnsa tlačil trdo kraško zemljo, ne pa ona njega. Še druge podobne reči so mi rojile po glavi, ko sem v dolgem, res dolgem sprevodu hodil za krsto prijatelja Kosovela in se po pogrebu s prijatelji ustavil ob revnem «ka-vvcinčkv», razredčenem ž mlekom v baru. Ko bi se ta množica Slovencev po pogrebu vsaj nekje še zbrala, recimo ob kozarcu vina v neki naši. prostorni gostilni r predmestju: kier bi ne bilo treba po meščanski e-tiketi skoraj molčati, temveč bi bil lahko kdo udaril po mizi: «Tu smo! Še smo tu!» Prav tam. kjer nas je že pred sto leti našel g. Cavalli (tržaški zgodovinar, ki mu je posvečena ena izmed pogrebnih utic. tam nekje za bolnišnico) in kjer bi nas morali videti tisti, ki so imeli ali še imajo oblast v svojih rokah in nam krojijo usodo Prijatelji, tisti dan. ko sem videl ta dolgi nepregledni sprevod, ki ga je ustvarila samo gola osmrtnica v listu za tihim kulturnim delavcem, kakor je bil rajni, sem zopet spoznal, da je v nas še nekaj krvi in da nas pri vseh strankah in strančicah, pri vseh prepirih in prepirčkih, pri vseh razočaranjih po tolikšnih žrtvah nekaj le še veže in drži pokonci, še je v nas čut skupnosti in volja do lastnega življenja, sicer ne bi mogli iz teh strank in strančic, skupin in skupinic ustvariti te dolge enotne falanae, ki tiho stopica za mrtvim. Da bi nas samo mrtvi združevali? Da bi se shajali in pozabljali na dro'vne razprtije samo še ob grobovih? Kakor, da bi čakali, da bo smrt za kraško skalo, na ovinku, ob železniških zapornicah, med kolesjem tovarniškega stroja ali za operacijsko mizo dokumentirala doma in v svetu naš obstoj in našo pravdo? —Ib— CVETKE IZ ANGLEŠKEGA PARLAMENTA Za ministrom Heathom, ki je ogorčeno branil politiko angleške vlade v zvezi s pristopom Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti pred obtožbami de Gaulla, se je oglasil v angleškem parlamentu tudi finančni minister Maudling, ki je pred Heathom vodil pogajanja za pristop Velike Britanije, in vzkliknil: «Razdvojena Evropa? To je norost, spričo milijonov Kitajcev!» Delavski voditelj Broum je zavrnitev Velike Britanije prikazal kot hud poraz: «Zaušnica v Parizu, brca v Bruslju, brca s škornjem na Baham-skih otokih!). Stran 5 POLITIČNE VOLITVE V ITALIJI KONEC APRILA. Kakor smo že zadnjič napovedali, bodo volitve v poslansko zbornico in senat 28. aprila. Predsednik Segni je namreč razpustil oba dela parlamenta ter za ta dan sklical volitve po vsej Italiji. Letos bomo volili več poslancev, njihovo število je namreč bilo povečano od 596 na 630, pa tudi več senatorjev, in sicer 310 na mesto 246. Zadnje volitve v poslansko zbornico so bile 25. maja 1958, kar pomeni, da poslanska zbornica ni bila mnogo prej razpuščena kakor običajno. Zakonodajna doba dosedanjega senata pa je bila skrajšana za eno leto, tako da bodo volitve eno leto poprej kakor običajno. ADENAUERJEVA STRANKA pu VEROrZru v EDIH. Kakor znano pripada sedanji zahoano-nernški kancler dr. Adenauer h krščansko demokratski unij i (CDU/CSCJ), ki zajema katoiida-lie in protestante. Katoličani so močni zlasti na katolišicem podeželju. Po volitvah leta 1961 je prišlo v novi panament (.zvezni zbor) 242 krščanskih demokratov (po volitvah leta 1957 270). ki so se po veroizpovedi delili na 149 (1. 1957: 165) katoličanov in 93 protestantov (leta 1957: 105). V zahodnonemških političnih krogih računajo, da se bo Adenauer odpovedal kanc-lerstvu konec oktobra. Krščanska demokratska stranka namerava kandidirati za kanclerja prof. Erharda, ministra za gospodarstvo. Za kanclersko mesto se bo na pobudo liberalcev ki so zdaj v koalicijski vladi, p c-tegoval tudi sedanji zunanji minister dr. Schroeder. TUDI V ITALIJI OPORIŠČA ZA RAKETE «FOLARIS»? Američani so sklenili odpeljati rakete «Jupiter» z oporišč v Italiji; te bodo nadomestile rakete «Po-laris» na podmornicah, ki bodo plule po Sredozemlju, torej tudi okoli Italije. Tudi italijanska vojna ladja «Garibaldi»je tako zgrajena, da lahko sprejme to vrsto raket. Po zadnjih izjavah ministra mednarodne obrambe Andreottija se da klepati, da bo Italija pripravila oporišča za ladje ali podmornice oborožene s «Polaris», ako bi Amerika to zahtevala. Doslej pa tega ni storila. Podobno izjavo je dal v A meriki časnikarjem tudi voditelj socialnih demokratov Saragat. AMERIKA ŽELI PRISTOP VELIKE BRITANIJE K EGS. V Ameriki je bil na kratkem obisku voditelj socialnih demokratov Baraga,, šesiai se je iuu, s preaseuniKom jxeanbvtyjem. Namen njegovega omsKa m znan, vsekasor se je moral odločiti za to pot v doiočeni misiji. Po . svojem povratku v Rim je izjavil, aa tezi ameriška politika za tem, da se ohrani zveza meu Ameriko in Evropo, toda z Evropo, v katero mora biti vključena tudi Velika Britanija; njen pristop k Evropski gospodarski skupnosti se mora izvršiti pod pogoji absolutne enakopravnosti. Ko Kennedy govori o Evropi, je izjavil Saragat, misli pri ten. Evropo, dopolnjeno z Veliko Britanijo. rrNADNA smrt ITALIJAN-Sr-rua urŽavjnj.KA. V noči med 17. m Iti. teoruarjem je umrl zadet od srene Kapi oivs, ministrsKi predsetinnt Pernanuo Tamorom; star je nii 61 let. Njegova nenadna smrt je ponticno javnost presenetila, čeprav se je zadnja leta močno umaknil iz političnega življenja. Nekateri listi so mnenja, da je tudi k njegovi smrti v veliki meri pripomogla njegova osamljenost in zamišljenost. Tambroni je pripadal h krščansko-demokratski stranki ter je v raznih vladah, tako De Gasperija, Fanfanija in Scelbe, zavzemal razna ministrska mesta. Bil je tudi notranji minister ter je tedaj zbudil zlasti pri manjšinah veliko pozor nost zaradi svojih ostrih MEDNARODNA TRGOVINA Pred spomladanskim dunajskim velesejmom Na tradicionalnem spomladanskem dunajskem velesejmu (od 10. do 17. marca) bo tudi letos visoko število razstavljavcev. Od skupnih 4057 razstavljavcev, ki pa v resnici predstavljajo o-krog 5000 podjetij, jih je 1960 iz tujine. Od inozemskih podjetij jih je 1366 iz držav Evropske gospodarske skupnosti 436 s področja EFTA, 37 iz socialističnih dežel ter 118 iz izvenevrop-skih predelov. Od posameznih držav je najmočneje zastopana Zahodna Nemčija s 1032 razstavljavci. Ena tretjina podjetij bo razstavljala potrošne dobrine: tkanine, obutev, nakit, glasbila itd.; ostali dve tretjini razstavljavcev pa bosta razkazovali in- ja povsem razumljivo, ter so po nastopu De Gaulla proti priključitvi Velike Britanije izvali hudo napetost med Francijo, Veliko Britanijo in Ameriko. Ustvarjenje gospodarskih blokov spravlja zlasti manjše, nevtralne in nevezane države v velike težave, ker ogroža njihov izvoz. Potrebna je ureditev mednarodne trgovine in gospodarskega sodelovanja na širši osnovi. V ta namen so nevezane države predlagale sklicanje mednarodne gospodarske konference in njihov predlog je pri Organizaciji združenih narodov prodrl, v zvezi s položajem Trsta je predavatelj u-gotovil, da ga je njegov stan tekmec Hamburg zopet prehitel; saj si je že ob sami ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti zagotovil prednosten položaj in bo lahko svobodno O -- - - ■ ^ VZ>-) Vc-i lazAObOVa: 1 III- j 1J.J. vesticijske dobrine. V okviru po-1 konkuriral drugim pristani-mladanskega sejma bodo še ne-1 ščem s posebnimi železniškimi katere druge prireditve, zlasti j tarifami ter privabljal promet privlačne bodo med njimi lov- J tudi iz tržaškega zemljepisnega ska razstava, razstava pohištva i zaledja ne glede na obvezno-m pa razstava koles. Priredite- j sti drugih pristanišč. Iji pričakujejo, da bo dunajski I velesejem tudi to pomlad poka- PREDSTAVNIŠTVO «TRŽA-ŠKEGA LLOYDA,» V BENETKAH. Vodstvo «Finmare», ki zajema plovne družbe «Italia» ' «JUGOLINIJA» (Genova), »Tržaški Lloyd» I Proga Bengalski zaliv: »Romanija« — 27.2 . Proga Daljni Vzhod zal vlogo nevtralnega posredovalca med zahodnoevropskima gospodarskima blokoma EGS in EFTA na eni ter socialističnimi državami na drugi strani. KOELNSKI VELESEJEM ZAKLJUČEN Od 15. do 18. februarja je bil Koelnu mednarodni sejem go- Po preaavanju se je razvila živahna razprava, katere so se poleg predavatelja udeležili dr. Oblak, dr. Baša, B. Samsa in dr. Bidovec. KAVA IZ BRAZILIJE PRI-HAJA. — Zaradi 24-dnevne stavke v vseh brazilskih pristaniščih so se zaloge brazilske kave v Trstu izčrpale. V tej zvezi je prišel v Trst predsednik Brazilskega inštituta za kavo A. spodinjskih potrebščin in želez- i Osma Alton, ki je zagotovil, da m Tl P N" 9 m i mn in m^nl « 1 n .i I _• • , . ... _ . že plujejo proti Trstu tri ladje, natovorjene s kavo. 15. marca dospe v našo luko ladja «Lloyd Columbia» z 90.000 vrečami, dva dni kasneje pa ladja «Lloyd Argentina« s 40.000 vre lami. Brazilija je v soboto v našem mestu odprla poseben tehnični urad, nine. Na njem je sodelovalo 1844 razstavljavcev, med njimi 476 iz tujine. Posebno mnogo je bilo razstavljenih pralnih strojev, hladilnikov, gorilnikov ter električnih gospodinjskih aparatov. Izredni kontingenti za uvoz živine in mesa Ker so se cene goveji živini i in mesu na debelo v Italiji dvig- j nile, je minister za zunanjo tr-! govino odločil, da dovoli uvoz: večjih količin živine in mesa po sistemu ((kontrolirane carinarnice«. Iz držav Evropske skupnosti ter iz drugih držav iz seznama A-import, kakor tudi iz Romunije, Poljske, Madžarske, Jugoslavije in Bolgarije bodo smeli za zdaj uvoziti v Italijo slede- — ..___________________ JW v„„ če količine: 35.000 glav govedi senat odobril zakon, s katerim z do 4 zobmi odraslih, 50.000 ~ .........*“-----* ’ " ' stotov svežega ali ohlajenega mesa, 50.000 stotov zmrznjenega mesa. Z doslej odobrenimi količinami bo mogoče v februarju uvoziti skupno 65.000 klavnih goved, 105.000 stotov svežega in ohlajenega mesa ter 150.000 stotov zmrznjenega mesa. Pristojni minister je zagotovil, da bo dovoljen uvoz nadaljnjih dodatnih kontingentov, če se cene živini in mesu na debelo ne bi znižale. (Trst), »Adriatica« (Benetke) in «Tirrenia» (Neapelj), je hotelo odpraviti predstavništvo »Tržaškega Lloyda» v Benetkah; njegove posle naj bi prevzela beneška družba »Adriatica«. Trst se je odločno uprl tej nameri in predsednik pokrajinskega sveta dr. Delise je na zadnji seji sporočil, da ni več nevarnosti, da bi beneško predstavništvo »Tržaškega Lloyda» ukinili. REKA PRED HAMBURGOM V PROMETU Z AVSTRIJO Reško pristanišče je v lanskem letu pokazalo nadaljnji vzpon v luškem prometu; pora-je promet z notranjostjo stel Jugoslavije kakor tudi z drugimi državami, s katerimi je imela Reka v 1962 okrog poldrugi milijon prometa. Od tujih držav je na prvem mestu Avstrija, za katero je bilo vkrcanega in izkrcanega 616.000 ton blaga. S tem je reško pristanišče prvič prehitelo Hamburg v pogledu pomorskih prevozov za račun Avstrije. Na prvem mestu v avstrijskem pomorskem prometu je še vedno Trst, kjer je bilo lani vkrcanega oziroma izkrcanega 966.082 ton blaga za Avstrijo. ODHODI LADIJ IZ TRSTA ((TRŽAŠKI LLOYD» Proga Pakistan - Indija: «Per-la» — 9.3. Proga Singapur - Indonezija -Japonska: m/l «Adige» — verjetno 25.2. DRUŽBA ((ITALIA)) ---- -----, Proga Srednja Amerika - Se- v katerem bodo tudi aparati za I verni Pacifik: m/l «Galileo Fer-avtomatično klasifikacijo kave. raris« — 2.2. Proga Južna Amerika: «Nerei-de» — prve dni marca. m/l Japon-23.2. — ska: m/l «Radnik» — m/l «Uljanik» — 27.2. Proga Perzijski zaliv: m/l »Vojvodina« — 27.2. Proga Ciper - Izrael: m/l «Plavnik» — 2.3. Proga Severna Evropa: m/l »Matko Laginja« — 5.3. ((SPLOŠNA PLOVBA« Proga okrog sveta: m/l «Gun-dulič« — za Reko 23.2. M/l «Bled» je 22.2. odplula iz Abidjana proti Trstu (pr. 15.3.) in Splitu; m/l «Bohinj» dospe 3.2. iz Evrope v St. Vincent; m/l «Bovec» je 21.2. priplula iz Neaplja na Reko; «Zelengora» dospe 24.2. iz Splita v Dakar. fodalru — ^ UTRINKI Prostovoljno pokojninsko zavarovanje gospodinj Za poslansko zbornico je tudi Ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo pred tedni tudi uvoz 35.000 stotov svinjskega svežega, ohlajenega in zmrznje-ga mesa po sistemu ((kontrolirane carinarnice«. Uvoz je dovoljen iz držav seznama A-import ter iz Jugoslavije v obdobju od 4. februarja do konca aprila 1963. ESI v domači in mednarodni politiki Na povabilo Slovenskega kluba v Trstu je v torek v Gregorčičevi dvorani predaval dr. Lojze Berce o Evropskem skupnem tržišču v domači in mednarodni politiki. Predavatelj je zlasti opozoril na politično plat, ki jo je zadobila ta mednarodna gospodarska ustanova spričo svojih namenov in gledanja drugega tabora, ki se zbira okoli Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Politični smotri kvarijo lice gospodarskega združevanja ,ki je spričo da- pod istimi pogoji lahko zagotove življenjsko rento tudi osebe starejše od 64 let; vendar se v zadnjem primeru renta začne izplačevati šele po enem letu. Te rente pa ne smejo biti nižje od 39.000 lir letno; imajo pa prav tako pravico do dopolnitve v znesku 13.000 lir iz gori navedenega sklada. POKOJNINA JUGOSLOVANOM se uvaja prostovoljno pokojnin- j V TUJINI sko zavarovanje gospodinj. V j tem zavrovanju se lahko prija- j delajo v inozemstvu ali oprav-vi vsaka ženska oseba od 15. do j ljajo samostojen poklic, si bodo 50. leta starosti. V ta namen j v bodoče lahko zagotovili sebi! bo uresničil načrt za zgraditev morajo predložiti v uradu »Mu-! in družini pokojnino, ko se zo- j naftovoda iz Trsta tez Gradec tualita pensioni presso INPS« i pet vrnejo v domovino. To si na Dimni Tn nnhnHn =n h0h »= Jugoslovanski državljani, ki V PLANICO BREZ POTNEGA LISTA. Letos bodo v Planici mednarodne smučarske tekme na znani skakalnici od 22.—24. marca. Udeležili se jih bodo skakalci iz 17 držav. Kakor sporoča Jugoslovanski turistični urad v Rimu, bodo v tem času italijanski in avstrijski državljani lahko prešli mejo brez potnega lista in brez plačila kakršne koli pristojbine. Vstopnina k skakalniic bo znašala 22. in 23. marca 200 dinarjev ter 300 din 24. marca. Vstopnice bo prodajalo Turistično podjetje »Kompas« (Ljubljana, Titova in tržaška potovalna agencija UTAT (ul. Imbriani 11). JUGOSLAVIJA NAMERAVA UVESTI BREZPLAČNI VIZUM. Jugoslovanske pristojne oblasti proučujejo možnost,- da bi v letošnji turistični sezoni čimbolj olajšale dohod turistom iz tujine, in sicer s tem, da bi jim konzularne oblasti podeljevale vizum na potni list brezplačno. Postopek naj bi bil še bolj preprost, kakor je danes. GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Po sprejemu družbenih gospodarskih načrtov Naftovod bi dvignil promet s petrolejem (Nadaljevanje s 1. strani) (pokojninski zavod) posebno prošnjo, v kateri morajo navesti rojstne podatke ter znesek mesečne pokojnine, za katero se namerava vpisati. Mesečne prispevke v najnižjem znesku 500 lir mesečno vplačujejo prizadeti v gotovini na sedežu INPS ali po pošti. Do pokojnine imajo gospodinje pravico, ko dosežejo 65 let starosti, če so plačale predpisa- lahko zagotove s pogodbo z Zavodom za socialna zavarovanja, kateremu plačajo takoj ali v o-brokih določeno vsoto v tuji valuti. Uživalec bo. imel pravico do pokojnine z dopolnjenim 60. letom starosti, njegova družina pa ob smrti zavarovanca, če pa tak zavarovanec postane nesposoben za pridobitno delo, ima pravico do pokojnine že pri 45. letu. so , --- ne prispevke. Po petih letih zavarovanja in vplačilu 60 meseč-! KOVINARJI SO USPELI. V nih prispevkov imajo zavaro-1 nedeljo so zasebna kovinsko-vanke pravico do invalidske po-j mehanična podjetja podpisala s uvou /-in II lA i ovujm uobiui izjav ------- ■ --- - j - - 11- .,/111,11 t_izi- proti južnim Tirolcem. Leta 1960 i našnjega gospodarskega razvoje bil štiri mesece ' štiri mesece ministrski predsednik takoimenovane u-pravne vlade. Najprej je računal na oporo socialistov — ti so mu oporo odrekli — ter se je nato skušal opreti na desnico, to je neofašiste. Tedaj je prišlo v Genovi do prave vstaje proti Tam-bronijevim nameram, da bi uvedel neke vrste diktaturo. Odpor levice je Tambronija zrušil. ZE OSMIČ POSKUSEN A1EN-Tfl i in A iuE Gau-ULiA. ri cioui petek so smrtni nasprotnim uc uauna v vrstan OAs urancosite tajne armade; že osmič noten učiti predsednika De Gaulla. Za atentat je bilo ze vse pripravljeno, toda neKi podcasmu vojaške sole, v kateri oi se Dil moral izvršiti atentat med ooissom predsednika, je obvestil policijo, kaj se pripravlja. Med atentatorji in organizatorji so bile vse vloge že natančno določene; dogovorjeno je bilo tudi, kdo bo posebno orožje (puško z daljnogledom) prinesel v šolo, kdo bo streljal itd. Policija je zaprla pet oseb, po večini oficirjev, med njimi je tudi neka ženska. Glavni krivci so zbežali pravočasno. Med temi je menda tudi neki Watin, ki je poskušal izvršiti a-tentat na predsednika že v Petit-Clamartu. Večina aretiranih oficirjev je bila izpuščena, vendar je aretirana gospa Russelot de Liffiac razkrila mnogo podrobnosti in tudi priznala, da je bila obveščena o pripravah. PRIPRAV J ALI SO NOVE A-TENTATE NA JUŽNEM TIROLSKEM. Avstrijska policija je 13. februarja aretirala dva študenta na dunajski univerzi (Hoefnerja in Kienesbergerja), ki sta obtožena, da sta v Innsbrucku vdrla v skladišče razstreliva; z avtomo- kojnine, ako je njihova delovna sposobnost skrčena na manj kot eno tretjino. Gospodinjam, ki s svojimi prispevki dosežejo zavarovano osnovo 13.000 lir letno, prispeva poseben sklad Mutua-lita pensioni potreben znesek v dopolnitev, tako da prejme vsaka gospodinja najmanj 5000 lir pokojnine mesečno (plačljivo v 6 dvomesečnih obrokih) ter 13. mesec v decembru. Gospodinje, ki so stare 50 do 64 let, si lahko v dobi treh let po uveljavitvi tega zakona s potrebnimi vplačili zagotove življenjsko rento. V istem roku si predstavniki delavcev novo kolektivno pogodbo. Po osmih mesecih borb in 40 dneh stavke so delavci kovinsko - mehanične stroke končno le prišli do spo- na Dunaj. To pobudo so dali že pred časom Avstrijci, ki bodo zgradili dve novi petrolejski čistilnici na Dunaju, tretjo čistilnico pa najbrž v Gradcu. Trst že ima dve čistilnici, iz katerih odvažajo petrolejske proizvode v zaledje, predvsem v Italijo in Avstrijo. S samim naftovodom bi Trst pridobil 1 y2 do 6 milijonov ton na letnem prometu, čeprav bi s tem ne bilo kdovekaj zaslužka; saj so vsa dela pretovarjanja petrolejskih ladij v naftovode že povsem mehanizirana. Pač pa bi poleg luških pristojbin za ladjo lahko računali na občasna popravila, na preskrbo ladij z živili ter na denar, ki bi ga pustili pri nas mornarji. Poleg petroleja spada tudi premog med cenene tovore, ki da- razuma s svojimi delodajalci, i jejo le malo zaslužka, ker ga Kovinska podjetja z državno u-1 pretovarjajo na mehaničen na-deležbo so podpisala podoben j čin. V mesecu novembru 1962 " sta od celotnega prometa (dovoza in odvoza) predstavljala nafta in premog sledeče odstotke v posameznih pristaniščih: Bari nafta 96%, premog 2%; Brindisi n 92, p------; Augusta n 91, P -----; Ancona n 81, p 5; Ra- venna n 70, p ------; La Spezia n 68, p 13 odsto. sporazum že pred tremi meseci. Glavne značilnosti tega sporazuma, ki zadeva en milijon in četrt delavcev te važne industrijske stroke, so povečanje gmotnih prejemkov, razne normativne ugodnosti ter priznanje več jega vpliva sindikatov v notranjosti tovarn in obratov. bilom sta hotela odpeljati razstrelivo čez mejo na Južno Tirolsko v Italijo, toda policija jih je zalotila na meji. Fri tem naj bi bil soudeležen tudi bivši docent na univerzi v Innsbrucku dr. Norbert Burger, pri katerem je stanoval Kienesberger. Avstrijska policija je tudi aretirala dve študentki iz Zah. Nemčije, 21-letno R. Gmuend (iz Vast-falije) in 24-letno I. Brinkmann iz Bremena. Obe naj bi bili pomagali pri kraji razstreliva iz zaloge uprave nekega rudnika in gradbenega podjetja. Policija je prišla tudi na sled elektronskim pripravam, s katerimi bi atentatorji lahko vžigali položeno razstrelivo na večjo razdaljo. AMERIŠKI PARTIZANI V LATINSKO - AMERIŠKIH DRŽAVAH. Ameriške obveščevalne agencije poročajo, da so pričeli v Združenih ameriškin državah vežbati «partizane», ki bi imeli nalogo, da stopijo v akcijo v primeru, ko bi v neki izmed latinsko-ameriških držav izbruhnila komunitična vstaja. Ameriško ministrstvo za narodno obrambo je uradno objavilo, da se že 200 ameriških vojakov vežba ob Panamskem prekopu za partizansko borbo v Latinski Ameriki. To enoto bodo pomnožili na 1200 mož. Partizanske e-note pripadajo takoimenovanim posebnim enotam (Special For-ces),ki jih podpira tudi predsednik Kennedy. Ministrstvo za o-brambo je uvedlo vojaško vež banje tudi za kubanske begunce; okoli 3000 Kubancev se je prostovoljno prijavilo v ameriško vojsko v kateri so jim pri znali iste pravice, ki iih uživalo redni ameriški vojaki in oficirji. Draginja še ne popušča Premična lestvica - Draginjske doklade ■ Življenjski stroški Premična lestvica, ki služi za i v zadnjem letu opazil, kako se določitev draginjskih doklad, se 1 draži vse življenje, od hrane in je povišala za tromesečje fe- pijače, do stanovanja pa do za- bruar-aprll 1963 za tri točke. Kot ----— m~-- znano, se točke premične lestvice ravnajo po uradno ugotovi je nih podatkih za življenjske stroške, ki jih vsake tri mesece izdaja posebna komisija. Tako izhaja, da so stroški življenja v I-taliji narasli v enem letu kar za 10 točk. To je nekakšno suhoparno uradno poročilo o vse bolj grozečem pojavu draginje, ki se vedno bolj širi in prizadeva vsakogar. Te točke povišanja doklad pomenijo za italijansko gospodarstvo zelo pomembno postavko. Račnajo namreč, da se z vsako točko povišanja draginjskih doklad povišajo stroški delovne sile v industriji povprečno za 16 lir za delovno uro. Na mesec morajo industrijska podjetja odšteti 2.4 milijarde lir več in v vsem letu znese to 31.2 milijarde lir. Deset točk, za kolikor se je dvignila premična lestvica, pomenja za industrijo povišanje mezd za celih 312 milijard lir. V ostalih pridobitnih panogah (trgovina, poljedelstvo) pa znašajo ti poviški za lansko leto o-krog 150 milijard lir, tako da so se v 12 mesecih samo draginjske doklade v Italiji dvignile za skupnih 460 milijard lir. V ENEM LETU ŽIVLJENJE ZA 7.3 ODSTO DRAŽJE bave in prevozov. Tako je bilo življenje v decembru 1961 71.67-krat dražje kot pa leta 1938. To se pravi, če si leta 1938 potreboval za življenje 1000 lir, si jih ob koncu decembra 1961 potreboval že 71.670 lir. V enem letu to je do decembra juf>2 sn na življenjski stroški narasli za 7.3 odsto ter so dosegli 76.89-kratno višino predvojnih. KAJ SE JE NAJBOLJ PODRAŽILO V enem letu so se dvignile skoro vse važnejše življenjske potrebščine: stanovanja z zaščitenimi najemninami so se podražila za najmanj 20 odsto, podražili so se za 15 odsto vožnja in prevozi na železnici; sorazmerno najmanj se je podražila obleka in obutev, največ pa hrana. Tako se je od novembra 1961 v prodaji na debelo podražilo oljčno olje za 20 odsto, sadje in zelenjava za 17.5 odsto, vtiino 11.9, goveda za zakol, mleko in mlečni izdelki ter žitarice za 3 odsto itd. Mnogo bolj pa so poskočile cene v drobni prodaji, posebno še za jajca, zelenjavo, sadje, drva in dr. MRAZ DELA DRAGINJO Zadnje mesečno poročilo Evropske komisije o konjunkturi v državah Evropske gospodarske Na dlani je, da delavci ne bo-do prav nič obogateli s temi mi- skupnosti ugotavlja, da je letoš-lijardami, ki jih bodo morala nji hud mraz povzročil skok cen podjetja odšteti za povišane j na drobno in pa povečanje brez-draginjske doklade; zanje je ta j poselnosti. Glede nezaposelnosti povišek samo nujna samoobram. j ustrezajo številke običajnemu okvira. Posebno občutno so se podražila živila v Franciji in I-taliji, v nekoliko manjši meri pa v Belgiji in Luksemburgu. Poleg hranil pa so delno poskočile cene tudi industrijskim izdelkom in uslugam. Pri primerjavi statistike raznih držav p„de v oči, da so cene tako v prodaji na debelo kakor tudi na drobno v enem letu (do novembra 1962) najbolj narasle v Italiji, in sicer za 3.8 odsto na debelo; sledi ji Francija s 3 in Kanada s 3 odsto itd. V istem času so se cene na drobno dvignile v Italiji za 5.3, v Švici za 3.1, v Zahodni Nemčiji za 2.6, v Kanadi za 1.7 in v Belgiji za 1.3 odsto. Povečanje draginje pomeni kajpak zmanjšanje kupne moči lire. Od avgusta 1961 do avgusta 1962 je vrednost lire padla za 9 odsto, dočim je doslej letno nazadovala kvečjemu za 2— 3 odsto. Vendar se njena vrednost nasproti dolarju in drugim zahodnim valutam ni prav nič zmanjšala, temveč sodi lira med trdne zahodne valute. Pač pa izgublja neprestano na svoji vrednosti na domačem trgu, to je izgublja na kupni moči. Spričo rastoče draginje se vsakdo vpraša, kje so vzroki temu pojavu. V razpravi o komunistični resoluciji glede ukrepov za pobijanje draginje, je minister La Malfa v senatu dejal, da je treba iskati vzroke draginji v Italiji v prvi vrsti v naraščanju cen na svetovnih tržiščih; poleg tega je ta pojav pripisati v Italiji deloma neugodnim vremenskim razmeram: grda zima 1961-62, nato hladna pomlad in poletna suša ter zadnja huda zima. Izven dvoma je po njegovem iskati vzrok tudi v povečanem narodnem dohodku od de la, ki se je v teku 1962 leta po- ------- u——v iiujuci oBmwMi{wu- i uswii«ju uu*i/t*juciiiu večal za nad 15 odsto, kar je po- ba proti draginji. Vsaka gospo- j položaju v tem letnem času. Pač. vzročilo tudi večje povpraševa-dinja, vsak državljan sploh je pa je skok cen šel izven tega j nje po dobrinah. Ljubljana, februarja Konec decembra je Zvezna ljudska skupščina sprejela zvezni družbeni gospodarski načrt, prejšnji mesec pa tudi ljudska skupščina LR Slovenije. S tem so bili dani okviri za gospodarske naloge, ki jih je treba izpolniti v letošnjem letu; delo na načrtovanju v gospodarstvu še ni končano, ker morajo v okviru teh planov izdelati svoje gospodarske načrte še okraji in občine in končno tudi Gospodarske organizacije. Kot je znano, gospodarski načrti nimajo samo določil o višini proizvodnje, blagovnega prometa in drugo, kar morajo izpolniti gospodarske organizacije, temveč tudi tako imenovane gospodarske instrumente, to je kolikšne bodo letos obveznosti do družbe, prometni davek in drugo. To omenjamo zato, ker se navadno misli, da ima družbeni gospodarski načrt samo številke in odstotke, ki jih je treba v gospodarstvu doseči, da bo ta načrt izpolnjen ali morda prekoračen. Industrializacija vabi kmečko prebivalstvo v mesta Ne bi se spuščali v podrobnosti gospodarskih načrtov, ki smo ju omenili, temveč bi le poudarili, da predvidevajo ti načrti nadaljnje povečanje proizvodnje za 10 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in zlasti pa veliko povečanje kmetijske proizvodnje, ki zaostaja za industrijsko. Zato so tudi predvidene velike investicije v kmetijstvo in to v prvi vrsti v velika državna kmetijska posestva. Saj smo že omenili kritično stanje v kmetijski proizvodnji, ki ne zadošča za kritje domačih potreb in je zato bil lani potreben velik uvoz zlasti žita. Po vrednosti je dosegel ta uvoz vsoto, ki predstavlja približno primanjkljaj v naši plačilni bilanci za lansko leto. Vzrok za to ni morda toliko v manjši kmetijski proizvodnji kot v veliki spremembi strukture prebivalstva, ko se stalno veča število prebivalstva v mestih in industrijskih krajih in niža število kmečkega prebivalstva. Gre torej za pojav, ki ni značilen samo za Jugoslavijo, temveč za vse države, ki se razvijajo v smeri vedno večje industrializacije. Pri tem pa se pojavljajo nesorazmerja v razvoju gospodarstva, med katerimi je tudi omenjeno nesorazmerje. ; ■-/ Zima ovira proizvodnjo Letošnji gospodarski načrt temelji na lanskoletnih uspehih, zlasti v drugi polovici leta, ko se je proizvodnja naglo dvigala. Ker novi načrt ne vsebuje kakih bistvenih sprememb v družbenih instrumentih, ker so se dosedanji pokazali kot dobri, so pogledi na nadaljnji razvoj optimistični. To tem bolj, ker je bila zlasti industrija pravočasno razmeroma dovolj preskrbljena s surovinami in reprodukcijskim materialom tudi iz uvoza, ker ima ta uvoz prednost pred vsem drugim. Če bo trajalo to naprej, ni bojazni, da ne bi bila predvidevanja za dvig proizvodnje izpolnjena, čeprav je že v januarju letošnja zima zlasti zaradi prometnih ovir v mnogem preprečila, da bi dosegli predvidene uspehe. Po podatkih je namreč v januarju letos proizvodnja za pol odstotka nižja kot bi po načrtu smela biti. Gospodarski načrt predvideva nadaljnje zadrževanje uvoza, dokler se ne popravi devizno stanje, čeprav predvideva letošnji sistem, večjo udeležbo podjetij pri devizah, ki jih ustvarijo z izvozom. Postavlja pa se vedno bolj načelo odvisnosti med devizami, ki jih podjetja sama ustvarijo s prodajo v tujini in med devizami, ki so potrebne. še nadalje pa bodo letos na razpolago znatni krediti Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, ki so namenjeni za povečanjč izvoza ali za proizvodnjo izdelkov, da bi se z njimi znižal uvoz. Po načelu poslovnosti seveda banka odobrava kredite zlasti za posle, ki pokažejo hiter devizni efekt. Zmogljivosti je treba bolj izkoristiti Poseben problem predstavlja po gospodarskem načrtu izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Te so v povprečju nizko izkoriščene in po nekih računih znaša izkoriščenost komaj 80 odstotkov, če bi pa upoštevali več izmen, celo samo okoli 50 odstotkov. To seveda veča proizvodne stroške, s tem ce- ne izdelkov in seveda slabo konkurenčnost zlasti na tujih trgih. V mnogih tovarnah je položaj takšen, da so glede delovne storilnosti dosegle evropsko povprečje, v kakovosti izdelki ne zaostajajo za tujimi, so pa nekonkurenčne s tujimi enakimi izdelki, ker so izdelki zaradi slabe izkoriščenosti zmogljivosti obremenjeni z visokimi anuitetami in podobnimi stroški. Zato je poseben poudarek letošnjega plana, da bi se čimbolj izkoristile zmogljivosti tovarn in vsak odstotek povečanja te postavke bi pomenil za gospodarstvo nadaljnji korak naprej, ki bi obenem pomenil, da bomo lahko stopali vedno bolj vštric z drugimi proizvajalci. Zato se skuša doseči z vsemi sredstvi, da bi bile zmogljivosti v celoti ali čimbolj izkoriščene. Med takimi sredstvi je zlasti čimvečje sodelovanje med podjetji. Po tej poti naj bi dosegli specializacijo proizvodnje v posameznih podjetjih in s tem seveda tudi serijsko proizvodnjo, ki je danes v mnogih primerih edino sredstvo za dosego donosnosti. Zato naše največje tovarne, kot so »Tovarna avtomobilov Maribor«, »Tomos« - Koper, »Litostroj« - Ljubljana, »Iskra« -Kranj, ustvarjajo široko mrežo kooperantov in obrate s specialnimi proizvodnimi nalogami. Le tako bodo lahko konkurirale s svojimi izdelki doma in v tujini. Po splošni presoji je letošnji gospodarski načrt realen in ga I bo možno izpolniti v celoti. Po I mnenju vodilnih gospodarstvenikov so podani tudi vsi tisti pogoji, da se preseže. Pri tem bo potrebno le postopno odstranjevati še nekatere ovire, ki bi lahko negativno vplivale na nadaljnji razvoj, med katerimi o-menjajo zlasti problem amortizacije, ki ni spodbudno urejena in se predlaga namesto sedanjega sistema obračunavanja te važne postavke v strukturi stroškov proizvodnje, drugi sistem, to je sistem tako imenovane funkcionalne amortizacije. Lahko računamo, da bo to vprašanje, ki je že dalj časa ena glavnih točk razpravljanj gospodarskih organov, letos rešeno. Drugo vprašanje v tej zvezi pa je povečanje lastnih skladov sredstev podjetij, ki so še vedno preveč v svojem poslovanju odvisna od bank. Pri tem se zato krediti, ki jih imajo od bank spreminjajo iz kratkoročnih običajno v dolgo ročne, ker jih morajo banke podjetjem stalno obnavljati. Zato predvidevajo, da bi bilo potrebno spremeniti sistem delitve dohodka podjetij, da bi jim ostalo na razpolago več sredstev. Za ustaljenost cen Končno je tu še vprašanje cen. Težko je govoriti, da bi bile te ustaljene, čeprav statistično iahko ugotovimo, da se indeks cen proizvajalcev industrijskih proizvodov lani ni bistveno spreminjal. Vendar kažejo cene težnjo za naraščanjem, da o cenah kmetijskih pridelkov sploh ne govorimo; saj so se cene teh s svojim 30-odstotnim zvišanjem povzročile, da so se lani življenjski stroški štiričlanske družine znatno zvišali. Cene industrijskih izdelkov so se zvišale namreč le za nekaj odstotkov. Od stabilnosti cen zavisi seveda tudi enakomeren razvoj vsega gospodarstva in zato ni nič čudnega, da so bili in bodo za njihovo ustaljenost sprejeti poleg nekaterih gospodarskih ukrepov (npr. uvoz potrošnega blaga) tudi administrativni u-krepi; prišlo je že do prepovedi višanja cen nekaterim izdelkom. Seveda pa je v mnogih primerih težko doseči ustaljenost zlasti še, če se zvišajo cene surovin ali družbene dajatve. -žj- Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kurjava, telefon v sobah Cene od 750 lir dalje. tVutiflolin ->?. <>%&•* o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MAURIZIO, 2 oftit na .. Sc U/SfiZO* Š|?, X f X LE4L7xj-cui. CARDUCCI it Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu FIMAR (Ex Magazzšni de! Corso) TRST, Corso Italia, 1 (vogal P della Borsa) - Tel. 29-043 Boftnla izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za rnoške. ženske in otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH li BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 ♦ VPLAČANIH UR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telhhjiv St- 38-101, 38-045 brzojavni naslov: BANKHbD Na političnem obzorju SKOZ Z|A PRAVICE SLOVENCEV. Spričo uveljavitve zakona o ustanovitvi samoupravne dežele Purlanija-Julijska krajina zahteva Slovenska kulturnogo-spodarska zveza, da se izvede osnovna določba deželnega statuta, ki priznava enakopravnost vsem državljanom ne glede kateri koli jezikovni skupini pripadajo. Med pravicami, ki naj jih bodo deležni Slovenci so: Uporabljati smejo svoj jezik v vseh javnih uradih, ki morajo zahtevane dokumente izstavljati tudi v slovenskem jeziku; v uradih deželne uprave je treba namestiti primemo število Slovencev; Slovencem je treba zajamčiti primerno število predstavnikov v deželnem svetu, v komisijah in organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja; kjer bivajo Slovenci, je treba uvesti poleg italijanskih tudi slovenske napise; slovenskim organizacijam in ustanovam naj se zajamči enakopravnost tudi glede uporabe prosvetnih zgradb in priznanja pomoči iz javnih skladov; ni dovoljeno spreminjati obsega pokrajin in občin z namenom, da bi se menjala narodnostna sestava teh enot. \ DVOJEZIČNOST — BABILONSKI STOLP? Tržaška pokrajinska uprava je dala natisniti statut nove samoupravne dežele Furlani j a-Julijska krajina v brošuri. Na seji pokrajinskega sveta je predsednik dr. Delise povedal, da bodo statut razposlali tudi ravnateljstvom srednjih šol s priporočilom, naj seznanijo dijake z njegovo vsebino. Komunistični svetovalec Colli je vprašal, zakaj ni uprava dala natisniti tudi slovenskega besedila, ki bi bilo bolj Uporabno na Srednjih slovenskih šolah. Dr. Delise je odgovoril, da je statut uraden doku-hient in da bi bil moral dati natisniti prevod sam parlament (ki je bil že razpuščen). Ker se Colli ni zadovoljil z odgovorom, je predsednik vzkliknil, naj ne uvaja «babilonije» v novo deželo; če bi statut prevedli v slovenščino, bi ga morali tudi v furlanščino, je dejal predsednik. Tako si dr. Delise in njegovi pristaši razlagajo določbe statuta, ki priznava vsem državljanom v deželi enakopravnost, (>, ki zadeva industrijske dejavnosti, trgovsko in obrniško dejavnost itd.,, bo treba prijaviti morebitne izdatke za tretje osebe v letu 1962. Poleg tega bo treba priložiti seznam izdatkov in označiti za vsakega vzrok izplačila, točen znesek, ime in priimek prejemnika ter njegov naslov in znesek morebitnih pridržkov. V ta namen je natiskan poseben obrazec mod. 25, ki ga zainteresirani lahko dvignejo pri davčnem uradu (Finančna In-tendanca — III. nadstropje). Na drugi strani istega okvira «C» mora prijavitelj napisati in opisati v prilogi nepremičnine, javne vrednostne papirje, delnice, kvote soudeležbe pri . morebitnih nedelniških družbah in vsako drugo dobrino ter imovinsko pravico, ki se nanašajo na trgovsko dejavnost in je bila kupljena ali prodana v letu 1962; navesti bo moral dalje ime prodajalca in kupca, naslov, ekstreme akta ter ceno. Glede okvira «D», ki se nanaša na svobodne poklice in umetniško dejavnost, je navedeno, da morajo upravitelji, revizorji ter upravniki družb in ustanov, kakor tudi umetniki, prijaviti prejemke ter priložiti potrdila, iz katerih izhaja znesek prejemkov in morebitnih pridržkov. Nič novega glede okvirov E in F. V okviru «G», ki zadeva dohodke, ki pridejo v poštev za komplementarni davek, bo moral prijavitelj zapisati dohodke, ki so bili vpisani v «ruo-lih» za leto 1962 za družinski davek. Priporočamo članom, da prinesejo za davčno prijavo (Va-noni) poleg vseh podatkov, ki se nanašajo na dohodke in iz- datke preteklega leta, tudi davčne kartele za leti 1962 in 1963. ROTACIJSKI SKLAD. Pred razpustom sta zbornica in senat odobrila zakon o dodatnem nakazilu v višini 5 milijard lir za rotacijski sklad, namenjen gospodarskim pobudam na Tržaškem ozemlju in na Goriškem. Dosedanja sredstva rotacijskega sklada niso zadoščala več, da bi mogla ustreči vsem prošnjam po začasnem kreditu za gradnjo in opremo novih industrij ali za obnovo že obstoječih. Zato so tržaški in goriški predstavniki v parlamentu že pred časom spro žili to akcijo, ki je sedaj do spela v pristan. Novi zakon do loča, da se sme iz rotacijske ga sklada porabiti do 6 milijard lir, vedno kot posojilo za gradnjo ljudskih stanovanj. . SOCIALISTI ZA PRAVICE ■MANJŠIN. V tržaškem občinam svetu je vodja tržaških socialistov Pittoni izjavil, da bo-“0 socialisti branili pravice slovenske narodnostne skupine. V Pokrajinskem svetu je socialist Pfof. Medani dejal, da z dosego samoupravne dežele še niso bi-11 doseženi vsi nameni sociali-stov; pred nami je še vprašanje priznanja pravic slovenski narodnostni skupini. POLEMIKA MED GORIŠKO xN KOMUNISTI. Svoj čas uno že poročali, da so goriški komunisti očitali občinskemu svetovalcu dr. Sfiligoju, ki je bil izvoljen kot pristaš Slovenske demokratske zveze na Slovenski Psti, da podpira krščansko demokracijo in glasuje zanjo v občinskem svetu, čeprav je ta pro-n Slovencem. Komunisti so izdali tudi lepak proti dr. Sfiligo--P- «Katoliški glas* (Gorica) in ‘Demokracija* (Trst) sta objaha polemičen odgovor SDZ v gorici, v katerem ta brani polico dr. Sfiligoja in ostalih dveh slovenskih svetovalcev, izmoljenih na Slovenski listi. Odgovor tudi navaja, kaj vse so Goriški Slovenci pridobili s posedovanjem SDZ pri oblastvih. Italija in Jugoslavija prizaavata vzajemno pravice iz socialnega zavarovanja proti draginji je bila v Okviru tržaškega občinskega ?eta sestavljena posebna komika, sestoj eča iz svetovalcev :seh struj. Namen te komisije J® Proučevati načine in sredstva, ® katerimi bi v okviru občine m°gli bolj zajeziti naraščajočo araginjo. M Štirje novi doktorji. rja pravni fakulteti v Trstu so jPpiomirali za doktorja prava S°r Lasič, Karlo Primožič in efer Sancin. Za doktorja vse-zdravništva bo 4. marca promoviral na padovanski univerzi ia/ko Dolhar iz Trsta. ^ATOVI AVTOMOBILI ‘“S NE POCENIJO Predsednik FIAT-a Valletta je M nekemu časnikarju izjavo, Sa ni misliti na znižanje cen latovih vozil; kot razlog nava-£ • da so se v zadnjih časih pla-e delavcev toliko povišale, da Pdcenitev avtomobilov ni mogoča. NEiZGODE NA DELU IN POKLICNE BOLEZNI Dajatve za poklicne bolezni, za katere zakonodaji obeh držav predvidevata odškodnino, mora prispevati zavarovalni zavod ozemlja, kjer je biil upravičenec poslednjič zaposlen na delu, ki povzroča poklicne bolezni. če je upravičenec že prejemal odškodnino od zavoda ene države, pa v drugi državi zahteva nadaljnje dajatve, mu jih je zavod prve države dolžan priznati. če pa je bil zavarovanec kasneje še zaposlen v drugi državi pri zdravju nevarnem delu, mu pa mora zavod te druge države nuditi dolžne dajatve. Za določitev dolžnosti dajatev in stopnje delanezmožnosti zaradi nesreče ali poklicne bolezni po zakonodaji ene države se po določbah te države presojajo tudi nezgode in poklicne bolezni, ki so se že pred tem pojavile v drugi državi. Kot predhodne nesreče ali poklicne bolezni je smatrati tako one, za katere je bila priznana odškodnina, kot tudi tiste, ki niso dosegle minimalnih pogojev za odškodnino. Odškodnina za naslednje nezgode in poklicne bolezni pa se izplača le, če jo predvideva zakonodaja, ki se uporabi za te primere. O vsaki delovni nezgodi državljana ene države na ozemlju druge države, posledica katere je smrt, kakor tudi delna ali popolna trajna delanezmožnost, mora pristojni zavarovalni zavod takoj obvestiti diplomatsko ali konzularno predstavništvo države, v katere pristojnost sodi ta primer, in katere državljan je ponesrečenec. Za nesrečo, ki zadene državljana ene iz med dveh držav na poti na delo v drugo državo na podlagi redne delovne pogodbe, ali ob vrnitvi domov, je dolžan izplačati odškodnino zavod te druge države. ZAVAROVANJE ZA INVALIDNOST STAROST IN SMRT Če je bil zavarovanec sosledič-no (sukcesivno) ali izmenično zavarovan po določbah obeh držav, se zavarovane in enakovredne dobe, dosežene v obeh državah, seštejejo, kolikor se ne prekrivajo, če zakonodaja ene države predpisuje za dosego določenih dajatev pogoj, da so zavarovane dobe dosežene v poklicu, za katerega veljajo poseo-ne ugodnosti, se seštevajo le dobe dosežene v ustreznem poklicu v obeh državah, kolikor se ne prekrivajo; to velja tudi, če v drugi državi ne obstaja poseo-no ravnanje za ta poklic, če pa zavarovanec kljub seštetju zavarovanih dob ne izpolnjuje pogojev za dosego prednostnih dajatev, se pa prištejejo še ostaie zavarovane in enakovredne dobe za dosego dajatev po splošnih pogojih, veljavnih v obeh oržavah. Dajatve same se določajo na sledeči način: Zavarovalni za- vod vsake države določi, ali ima zavarovanec po seštetju zavarovanih dob pravico do teh dajatev v smislu zakonodaje obeh držav. V tem primeru izračuna teoretično višino prejemkov, do katerih bi imel prizadeti pravico, če bi vse seštete dobe bile dosežene samo po določbah države tega zavoda. Od tako dobljene vsote izračuna delež, ki sorazmerno po zavarovanih dobah odpade nanj. MINIMALNA POKOJNINA če upravičenec ne more uveljaviti istočasno pogojev, ki jih postavljata zakonodaji obeh držav, se njegova pravica do pokojnine določi v odnosu do vsake izmed zakonodaj, kolikor izpolnjuje predpisane pogoje, če v eni sami državi pokojnina ne doseže minima, dopolni zavod razliko, ki ustreza razmerju med zavarovanimi dobami, doseženimi v vsaki državi, in vsoto dob, doseženih v obeh državah, če zavarovanec doseže pravico do dajatev v obeh državah pa vsota teh dajatev ne doseže minimalne pokojnine, dopolni zavod stalnega bivališča prizadetega razliko do minimalne pokojnine. Razliko bosta krila oba zavoda v razmerju zavarovanih dob v vsaki državi. Zavarovanec oziroma upravičenec se sme odpovedati ugodnosti seštevanja (kumulacije) zavarovanih dob, če mu je tako ugodneje. V tem primeru določi dajatve vsak zavod zase po predpisih svoje države, ne glede na zavarovane dobe, dosežene v drugi državi. Upravičenec pa lahko zopet uveljavlja pravico do kumulacije, če mu je to ugodneje zaradi spremembe zakonodaje v eni državi, zaradi preselitve v drugo državo ali če s tem doseže kakšno novo pravico do pokojnine v eni državi. DRUŽINSKE DOKLADE Delavci, ki gredo na delo v drugo državo, pa puste doma nepreskrbljene družinske člane, imajo pravico do družinskih doklad po predpisih kraja zaposlitve. če zakonodaja ene države predpisuje določeno zavarovano dobo za pravico do teh doklad, je treba upoštevati dobe, dosežene v obeh državah. BREZPOSELNE DOKLADE Osebe, ki gredo na delo v drugo državo, imajo pravico do doklade za brezposelne, če so o-pravljale delo, ki je podvrženo zavarovanju, ter so dosegle — tudi s seštevanjem zavarovanih dob — predpisane pogoje za to pravico, če se upravičenec po dosegi pravice do doklade za brezposelne vrne domov, ima pravico prejemati to doklado na račun zavoda v kraju zaposlitve do izčrpanja 6-mesečne dobe. KONČNE ODREDBE V sklepnem delu konvencije in v splošnem zapisniku, ki je smat-ran za njen sestavni del, je še več določb splošne narave, ki se večinoma tičejo odnosov med pristojnimi oblastmi in za varovalnimi zavodi obeh držav. Tako je določeno, da se bodo o-blasti med seboj obveščale o u-krepih v zvezi z izvajanjem te konvencije, da si bodo dajale vzajemno pomoč itd. Posebno zanimiva za nas Slovence je določba, da pristojne oblasti in organizmi ne smejo zavračati prošenj in dokumentov, ki so pisani v uradnem jeziku druge države. Predpisi te konvencije se ne uveljavljajo na pravice, izhajajoče iz zavarovanih dob pred 5. oktobrom 1956 na ozemlju bivše -* cone B, za katere je bila kasneje sklenjena posebna konvecija. GRIPA RAZSAJA. — Še pred tremi dnevi so tukajšnji časniki pisali, da zaenkrat pri nas še ni nevarnosti gripe, ki se je v obliki «azijske» pojavila v raznih evropskih in ameriških državah. V resnici smo jo že imeli v mestu. Obolelo je mnogo stotin meščanov. V nekaterih primerih se pojavlja v precej resni obliki, ki zahteva zlasti pri starejših in bolnih na dihalih in krvnemu obtoku nege v bolnišnici. Zato je velika bolnica n natrpana ter je z 1741 bolniki dosegla vrhunec v svoji zgodovini; ponavadi je 1400-1500 bolnikov v njej. Poleg še neporabljenih hodnikov so uporabili za bolniške sobe tudi knjižnico in dvorano za predavanja. Obenem z «gripo» je izbruhnila tudi epidemija ošpic, in sicer v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, tako da so morali okrog 40 otrok poslati k Magdaleni. Proti «azijski» so začele zdravstvene ustanove cepiti one osebe, ki so največ v stiku z občinstvom. REGULACIJSKI NAČRT tržaške občine je od srede za 30 dni izpostavljen v »stekleni palači« na ulici Teatro romano na o-gled občinstvu. V tem času bo vsakdo, ki se čuti prizadetega z novim načrtom, lahko predlagal popravke in iznesel nove predloge. O vseh teh predlogih bo nato razpravljal ponovno občinski svet, ki bo poslal svoje predloge končno v odobritev nadzornim oblastem. POZOR NA PLIN! V zadnjih treh tednih je mestni plin v Trstu zahteval kar sedem smrtnih žrtev, več ljudi so pa rešili v zadnjem trenutku pred zadušitvijo. Prvotno so pisali, da je novi visoko-kalorični plin manj strupen od prejšnjega, kaže pa, da je vsaj nevarnejši, ker nima toliko duha. Acegat poziva vse uporabnike plina, naj bodo previdni z njim. Paziti je treba, da je plamen moder, ne pa rumen, ker pušča neizgorele škodljive sestavine. Paziti moramo, da so vse plinske napeljave (cevi, pipice itd.) v dobrem stanju in čvrsto pritrjene. Zlasti je treba paziti na to, da ima izgoreli SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA (Rij ek a . Split . Neapelj ■ Genova • Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indone-zijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU A • I j f I « O U COLINI J A Održava osam Unija i to: SJEVEHNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dama) te Jadrana za London i Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Antvverpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam i Antvverpen. SJED1NJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New ¥orka Philadelphie i Baltimora. JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LEVAN'I (svakih 7 dana) te Jadrana do Lattakije, Beiruta i Alexandrije. IRAN, 1RAQ (svakih 30 dana) te Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. UALEKi ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) te Jadrana do japanskih luka. UALEKI ISTOK — brza proga (svakih 36 dana) te Jadrana do Kine i Japana. Na svim progama plovl 40 brzih i modernih brodova, ko ji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashiadni prostor, tan-kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BHODOV1MA eJUGOLlNlJEa plin izhod v dimnik. Nikdar ne kurite plinskih peči ponoči, ko spite! Pazite zelo v kopalnici, da plin ne ugasne in da ima potreben izpuh. Tudi v kuhinji glejte, da kipeča tekočina ne u-gasne plamena in tako povzroči uhajanje plina v stanovanje. GLEDALIŠKI PLES Slovensko gledališče v Trstu vljudno vabi na VII. gledališki ples v soboto, 23. t.m. ob 21. uri v dvorani na stadionu «1 ,maj». Igral bo »Ljubljanski jazz ansambel« s sodelovanjem Marjane Držajeve. Otroško pustno rajanje bo v nedeljo, 24. t.m. v dvorani na stadionu «1. maj». Pričetek ob 15.30! Uspela pedagoška predavanja Pedagoški odsek Sindikata za slovensko šolo v Trstu prireja med letom pedagoška predavanja za svoje člane in slovenske šolnike sploh. V februarju sta že bili dve zanimivi predavanji. Tako je didaktična ravnateljica iz Nabrežine Marija Ažman-Corsini predavala o risanju na osnovni šoli, učiteljica Zazula pa je obravnavala vprašanje globalne metode v prvem razredu osnovne šole. Predavanja so bila dobro obiskana ; prisostvovali so jim tudi vsi didaktični ravnatelji in nadzornik Bole. V mesecu marcu bo pedagoški odsek priredil več predavanj zlasti o slovenskem jeziku. Ni treba, da še posebej poudarjamo, kako koristna so takšna predavanja za prospeh naše šole. želeti bi bilo, da bi tudi šolske oblasti pokazale v tem pogledu vsaj nekaj pobude. Potrebna bi bila na pr. predavanja, ki bi uvedla naše šolnike v načrte za ustanovitev e-notne nižje srednje šole. NASE SOŽALJE V Trstu so umrli 82-letna Antonija Ferluga vd. Hrovatin, 35-letna Edica Starc roj. Regent, žena znanega zdravnika dr. Milana Starca, 83-letni Anton Cesar, 67-letna Ana Bubnič vd. Kreše-vič; v Barkovljah sta preminila 89-letni Franc Uršič, oče našega stavca, in 56-letni Evgen Daniel, pomorski kapitan pri družbi «1-talia«; v Bazovici so pokopali 64-letnega gostilničarja Andreja Grgiča in Mihaela Žagarja; v Križu je umrl 84-letni Franc Ko-šuta-Devaner, tast zdravnika dr. Kralja in prof. Pertota; v Dolini Marija štrajn, v Mačkovi j ah Uršula Parovel vd. Cah in v Devinu pomorski kapitan Dušan Djukič, po rodu iz Sarajeva, ki je bil zadnja leta tajnik devinskega kneza Thurn-Taxisa. VIŠJA TRST — Ul Carducc: 15, telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, dat] nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. rA, ti V LJUBLJANI VAS VABI NA y> KARNEVALSKO SOBOTO HOTEL »SLON L’ALBERG0 »SLON« |™2raJ5 s3. februarja 1963 V U S T N A SOBOTA od 8. do 18. ure Velika pustna kulinarična razstava v vseh prostorih od 8. do 18. ure. Vstop prost. Obvezna .konsumacija po 100 din na o-sebo. Izbira jedi po posebnem pustnem jedilniku. Nacionalne in karnevalske specialitete: pustni narezek; lovski želodec; svinjski parklji; mrzli odojek; pustna plošča; bržola (čikoš); kokošj- obara z ajdovimi žganci; Kurentov, istrski in srbski raženj; pustni krofi; krhki flancati; karnevalski minjoni; graninirani ananas; banane presenečenja; bajacco (ledeni krof). PUSTNA SOBOTA od 20. dalje Od 20. ure dalje veliko pustovanje v vseh prostorih restavracije, kleti, kavarne in bara. 23 febbraio 1963 SABATO GRASSO dalle ore 8 alle 18 Grande esposizione culir.aria di camevale in tuti i locali deli o albergo dalle ere 8 alle 18. In-gresso libero. Consmr-3 zione obbligatoria di dinari 100 per persona. Scelta di cibi secondo un listino speciale di čarne vale. Specialitš nazionali e piatti earnevaleschi. giardinetto di carnevale cotechino alla cac-oiatora; zampone; lattonzolo allo spiedo; piat(o di carnevale; braciola alVungherese; ragu di pollo con polenta di sarace-no; čarne allo spiedo alla ser-ba e alla istriana; crapfen; mignions di carnevale; banana-sorpresa; baiazzo (crapfen gelato). SABATO GRASSO dalle 20 in poi Dalle ore 20 in poi grande cavalchina ir. tutti i locali del ristorante, cantinone, caffe’ e night Club. SLIKOVIT KARNEVALSKI UMETNIŠKI PROGRAM S PLESALCI, AKROBATI IN ILUZIONISTI. PROGRAMMA CARNEVALESCO DI VARIETA’ CON BALLE-RINI. ACROBATI E ILL USIONISTI. Nova kletna restavracija hotela «SLON» v Ljubljani II nuovo cantinone-ristora nte deli'albergo «SLON» di Lubiana TRANS- TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906. 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne UE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. R1 J E K A . Jugoslavija Nove ln udobne ladje »Jadroilnijei (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l nOrebičn in m/l «Opatija» odplujejo te Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Palras, itej -n Pire), Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastovo» odpluje u Trsta vsakih 14 dni m pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Unca degll Abruzzi, 1 Trst ali direktno na Jadroltnijo-Hijeka MOBIL! MA DA LOŠKO TRST.TRIESTE, ul. &lafdne permafles XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740 Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički - posteljice Razstave: UL Valdirivo, 29 l/l. h Kihi 7 intermercaf o r SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ TRST, Via Clcerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR. TRST Poštni predal: 141 PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2 tel 25-65 Milan: Via degll Zuccaro 7 tel. 423160 Rim: Via L dl Montreale 16. tel. 504924 New York: 1457 Broadway N. Y„ tel BRyant 900034 36 IZVOZ uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij Stran $ TRZNI PREGLED Italijanski trg Z zboljšanjem vremena se je tudi dostava zelenjave na trg olajšala, vendar so pošiljke zelenjave večkrat v zelo slabem stanju, to velja zlasti za solato, špinačo, zelje in cikorijo, tako da jo morajo prekupčevalci čimprej razprodati. Prav zaradi tega pa je rdeč radie tako zelo drag, ker je edina zelenjava, ki je res sveža. Cene fižolu so se dvignile, medtem ko so cene paradižnikovi mezgi zmerne, kljub večji potrošnji. Trg z žitaricami je živahen, cene so krepke in to za pšenico, moko, koruzo in riž. Cene maslu so se dvignile za 50 lir pri kg, vendar pa so prekupčevalci mnenja, da ta povišek ne bo dolgo držal. Trg z živino je ugoden za govejo živino za zakol, katera se prodaja po zvišanih cenah in pa za prašiče .Cene oljčnemu in tudi semenskemu olju so čvrste in še vedno težijo navzgor. Trg z vinom je živahnejši, toda kupčije še vedno niso zadovoljive. KAVA TRST. — Navajamo cene za kg ocarinjene kave: Brazilska kava: Pemambuco 3 17/19 1190, Santos Fancy 18 1190, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeame. riška kava: Ekvador extra su-perior 1200, Haiti naravna XXX 1225, Kostarika 1380; Arabska in afriška kava: Gimma 1210, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1050, AP special 1090, Rob EK/1 3—5 odsto 1050, Rob EK/1 special 1070, Rob EK/3 10—12 odsto 1040; Slonokoščena obala 1050 lir za tog. LES TRST. — Navajamo cene za avstrijski rezani les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: i—n širok 33—35.000, 0—III 29.000, 0—IV 28.000, III 27.000, TV 21.000, les krajših mer izpod 4 m 19—20.000, izpod 3 m 15—17.000, tramovi «po običaju Trst* 14.500—15.500; Macesnov les: I—II 38.500 do 40.500, I-H-III 28—29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31 do 33.000, I-H-III 25.000—26.000, III 18—20.000 lir kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče extra 100—105, I. 75—100, rdeče pomaranče I. 160—170, taroki I. 130—150, mandarine iz Palerma extra 140—155, jabolka abbondanza I. 35—42, delicious extra 100—110, I. 65—85, renette extra 100 do 110, I. 70—85, imperator I. 45 do 55, hruške Kaiser I. 80 do 100, limone I. 120—130; suh česen (netto) 280—350, pesa 170—200, cvetača 50—100, repa 90—150, čebula domačega pridelka 40—49, od drugod 40 do 55, olupljene čebulice (netto) 140—160, korenje krajevnega pridelka 50—70, od drugod 80—100, karčofi 75—80 lir za kos, dišeča zelišča (netto) 250—275, cikorija 200—250, rdeč radič 600—800, solata 220—500, solata Trokadero I. 500—650, krompir Bintje uvožen 70—76, peteršilj 800—1200, zelena 300 do 330, paradižniki 200—230, špinača iz Toskane 150—200, buče (netto) 100—110 lir za i kilogram. žo 670—730, brez kože 700 do 800, zmrznjeni uvoženi zajci z glavo 600—660, brez glave 550—600 lir za kg. Sveža domača jajca I. 39—41 lir jajce, II. 38—40, uvožena ožigosana jajca I. 33—35, II. 32—34 lir za jajce. GRADIVO REGGIO EMILIA. — Beli cement «Aquila» 2800—3000 lir stot, z vrečo vred; cement «1-talbianco» 3200—3500, cement ti. pa 680-730 1250—1350, tipa 500 600 1050—1100, gašeno apno 600 do 650; polna opeka 28x14x6 14 do 14.500 lir za 1000 kosov, polna opeka 25x12x5, 13—13.500, troprekatni votlaki 30x15x6 14.500—15.000, šestprekatni votlaki 30x15x10 19.500—20.500, navadni strešniki 30—33.000 lir za 1000 kosov. VINO MILAN. — Rdeče piemontsko vino 10—11 stop. 625—655 lir za stop/stot, Barbera superior 13—14 stop. 725—775, Oltrepo pavese 10—11 stop. 620—660, mantovansko rdeče vino 10—11 stop. 510—570, Valpolicella Bar-dolino 10,5—11,5 stop. 630 do 690, Soave belo 11 stop. 580 do 700, Raboso 10—11 stop. 520 do 570, Merlot 11—12 stop. 690 do 730, Reggiano 10—11 stop. 530 do 750, rdeča filtrirana vina 11 do 12 stop. 7900—8800 lir za stot, modensko vino 10—11 stop. 410—450 lir toskanska ste-magne 10—11 stop. 525—565 rdeče 10—11 stop. 525—565, bel’ mošt 10—11 stop. 460—470, klasični toskanski Chianti 12—13 stop. 410—450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5—11,5 stop. 570—700, A-retino belo 10,5—11,5 stop. 550 do 670, belo vino iz Mark 10 5 do 11,5 stop. 530—580, rdeče 10,5—11,5 stop. 530—580, Bar-lettano extra 14—15 stop. 550 do 580, Sansevero belo 11,5—12,5 stop. 550—590, Alcamo 13,5 do 14,5 stop. 530—550, belo vino iz Sardinije 12,5—13,5 stop. 550 do 570, rdeče 13,5—14,5 550 do 570 lir za stop/stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Goveja klavna živina: voli I. 290-310 lir za kg žive teže, II. 230-250, krave I. 250-270, II. 170 210, junci I. 300 do 320, II. 280-300, biki I. 330 do 360, II. 300-330, junci in junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 520-560, čez 90 kg 550 do 590; živina za rejo in vprego: nedostavljena teleta 50-70 kg 550-650, 70-100 kg 530-630, junice 75-80.000 lir glava, voli za vprego 280-300 lir kg, krave mlekarice 160-180.000 lir glava, navadne krave 120-150.000 lir glava; prašiči: neodstavlje-ni prašiči 18-25 kg težki 730, suhi prašiči 25-40 kg težki 640, 40-60 kg 540, 60-80 kg 510, debeli prašiči 125-145 kg težki 430, 145-160 kg 435, 160-180 kg 439, čez 180 kg težki 439 lir za kg. PAPIR IN LEPENKA FIRENZE. Bel tiskarski papir 175-185 lir za kg, bel pisarniški papir srednje vrste 175-210, barvan pisarniški papir 190-225, fin bel pisemski papir 200 do 250, papir za embalažo srednje vrste 120-160, finejši 165-220, siva lepenka 60-95, bel kartončki finejši 245-315 lir kg. m mesom KMEČKE ZVEZE ŽITARICE MILAN. — Mehka domača pšenica 7350—7500 lir za stot, dobra merkantile 7100—7150, merkantile 6950—7000, trda domača pšenica dobra merkantile 9500—9900, Manitoba 9300 do 9400; pšenična moka tipa «00» 9800—11.500, tipa «0» 9200 do 9500, tipa «1» 8800—8900, moka za testenine tipa «0» 9300 do 9500, otrobi 12.300—12.500, fina domača koruza 5800—5850, navadna 4350—4400, koruzna moka 6800—7000, uvožen ječmen 4400—4900, domač oves 5100 do 5700, uvožen oves 4900—5200, uvoženo proso 4100—4150; Neo-luščen riž Arborio 7900—8600, Vialone 9000—9500, Carnaroli 9500—10.000, Vercelli 7600—8000, R.B. 7700—7900, Rizzotto 7400 do 7600, P. Rossi 7500—7700, Maratelli 7400—7600, Stirpe 136 6800—7000, Ardizzone 6700 do 6800, Balillone 6600—6900; O-luščen riž Arborio 14.300 do 14.900, Vialone 17.800—18.300, Carnaroli 18.400—19.000, Vercelli 14—14.200, R.B. 12.300—12.600, Rizzotto 11.900—12.300, P. Rossi 12,400—12.600, Maratelli 11.900—12.300, Stirpe 136 10.800 do 11.000, Ardizzone 10.600 do 10.800, Balillone 10.600—10.800, lir za stot. Sadje in zelenjava na tržaškem trgu Tržaški trg je v tem tednu dobro založen s sadjem, manj z zelenjavo. Ta namreč prihaja največ iz Bologne in Chiogge; cene so še vedno visoke. Navajamo cene za kg prodaje na debelo, v oklepaju prodaje na drobno: pesa 180—190 (280), karčofi 70 do 100 (80—120), kapus 170— 180 (260), cvetača 50—200 (60— 240), zelje 80—140 (180), cikorija 140—180 (260—280), čebula 55—65 (90—100), solata 180— 450 (680), krompir 55—110 (80— 140), rdeči radič 240—950 (500— 1200), zelena 300—500 (600— 800), špinača 150—260 (240— 360) ; pomaranče 60—160 (100— 240), mandarine 150—240 (220— 340), limone 110—150 (190—240), jabolka 40—140 (60—200), hruške 90—120 (160—220) lir za kg. Samopostrežne trgovine si kot najsodobnejša oblika trgovine na drobno utirajo pot po vsem svetu. S posebno naglico se širijo v , socialističnih deželah, kjer je vsa trgovina v rokah države, a tudi v kapitalističnem svetu se ta način prodaje vse bolj uveljavlja. Med samopostrežnicami moramo ločiti tri osnovne zvrsti. Samopostrežne jestvinske trgovine, kjer je vse blago vnaprej pakirano, le redki artikli (meso, sir) se prodajajo še morda na vago. Veleblagovnice ali magazini so trgovine z artikli po e-notnih cenah (deloma tudi jest-vinski, kot: čokolada, bonboni itd.). Veleblagovnice (kot trpim in Standa) prodajajo vsakršno blago — vedno po kosu in nikdar po teži — od industrijskega (železnina, električne potrebščine, igrače, oblačila, galanterija, kozmetična sredstva itd, itd.). Veletržnice pa prodajajo vnaprej pakirane gospodinjske potrebščine: vsakovrstno hrano (moko, maščobe, testenine, začimbe, meso, zelenjavo, sadje idr.), čistilna sredstva in priprave ter razne druge predmete dnevne gospodinjske rabe. V 12 zahodnoevropskih državah je bilo lani skupno okrog 60.000 samopostrežnih jest vinskih trgovin. Na prvem mestu med njimi je Zahodna Naracija, kjer je bilo v začetku lanskega leta 30.680 živilskih samopostrežnic; pet let prej je bilo v Nemčiji le 1379 samopostrežnih živilskih trgovin. Nemci so tudi glede veletržnic (supermarketa) naglo sledili ameriškemu zgledu. Lani je bilo v Zah. Nemčiji skupno i.3 tisoč 250 veletržnic, v Združenih državah 22.523, v Veliki Britaniji 6098, v Franciji 2580; v Italiji pa so našteli 250 veletržnic. Zanimiva je zemljepisna razmestitev veleblagovnic in veletržnic po Italiji. Na severu je bilo 111 veleblagovnic s skupno 106.000 kv. m površine, v Srednji Italiji 56 veleblagovnic z 51.000 kv. m in na jugu ter na otokih 88 veleblagovnic z 72.000 kv. m površine. Skupno torej 255 veleblagovnic na površini 229.000 kv. m. Glede na število prebivalstva so veleblagovnice najgosteje posejane v srednji I-taliji, nato v severni, ki ... pa le malo prekaša v tem južno Itali- jo Veletržnic je v vsej državi 265 s prodajno površino 83.000 kv. m. V tem številu so všteti tudi oddelki, priključeni veleblagovnicam in samostojnim trgovinam. Na severu je bilo 166 veletržnic na površini 49.000 kv. m, v srednji Italiji 61 veletržnic s 23.000 kv. m površine ter na jugu in otokih 44 veletržnic s prodajno površino 11.000 kv. m. V tem pogledu južna in otoška I-t ali j a daleč zaostaja za srednjo in severno, kjer so veletržnice trikrat gosteje posejane kot pa na jugu. Tudi po površini veletržnic je severno-osrednja Italija mnogo _na boljšem; saj od 103 veletržnic s površino nad 300 kv. m odpade nanjo kar 89 in komaj 14 na južno. MEDNARODNA TRZISCA S« £ > ■? > 't :• c :• CHICAGO Pšenica (stot . dol. za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov) NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . Cin (stot. dol. za funt) Svinec (stot. dol. za funt) . Cink (stot. dol. za funt) . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt)....... Živo srebro (dol. za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) . . Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . „ f Cin (funt šter. za d. tono) . , , Cink (funt šter. za d. tono) . . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . , . SANTOS Kava «Santos D» (kruzeirov za 10 kg) 29.1.63 11.2.63 20.2.63 212 7, 208 7, 2053/s 115 y„ 116,— 116 % 31,— 31.— 31,— 112,- 108,62 108,12 10,50 10,50 10,50 11,50 11,50 11,50 22,50 22,50 22,50 19,— 79,— 79,— 190,— 190,— 190,— 35,20 35,40 35,60 34,— 34,— 34,- 234 7« 234 % 234 % 853,— 853,— 851,— 67 7, 69,— 54 7. 70 % 54% 54 % 1264,— 1300,— 1312,— TRGOVCI PROTI VELETRŽNICAM 3^a zborovanju Zveze trgovcev, katerega so se poleg 4 ministrov in drugih odličnikov udeležili predstavniki 171 združenj s skupno_ nad milijon člani, je prišel do izraza odpor trgovcev na drobno proti veleblagovnicam in veletržnicam. Ugotovili so, da jim delajo veliko konkurenco, ker z velikimi kapitaii nabavljajo blago po mnogo nižjih cenah in ga zato tudi lahko prodajajo v popolni konkurenci z ostalimi trgovci. Minister Co-lombo je zagotovil, da bo vlada na vsak način ščitila koristi trgovcev; vendar jih je opozoril na to, da bodo kos konkurenci, če bodo znali modernizirati svoje obrate ter se povezati med seboj za cenejšo nabavo blaga naravnost pri proizvajalcih. NOVA VRSTA ŽITA V ZSSR Profesor Poljedelskega inštituta v Lvovu Ničiporuk je po mnogih poskusih in križanjih dobil novo vrsto ozimne pšenice in jo nazval ,Lvov I’. To novo žito odpira po mnenju strokovnjakov velike možnosti, predvsem ker daje šest stotov na hektar več pridelka in ni tako podvrženo polegi kot druge pšenične zvrsti. Sedaj preskušajo novo žito v raznih o-krajih Sovjetske zveze. Pazi pri krmljenju živine! avtocesta «romea» od RIMA DO VARŠAVE V kratkem bo dokončan odsek avtoceste Bsnetke-Ravenna, ki bo za 50 km skrajšal razdaljo med Benetkami (čez Rovigo in Ferraro) in Rimom. Na tem odseku bo cesta široka 12 m (9 m za avtomobile, 1.70 m za kolesa, 0.80 m za pešce in 0.50 m nasipa). Odsek Ravenna-Benetke je eden najzahtevnejših odsekov v Italiji velike mednarodne avtoceste «Romea», ki bo tekla iz Rima skozi Perugio, preko apeninskega prelaza Coromaro, Ra-venne, Benetk, Ogleja, Trbiža, Semmeringa, Dunaja, Češkoslovaške in Poljski do Varšave. POPER TRST. — Beli Sarawak 352/6 šilingov za cwt. oif. jadransko pristanišče, Sarawak črni special 255 šil., Muntok beli 345, Malabar 245, Tellicherry gar-bled 250, Tellicherry extra bold 260 šil. za cwt. cif. jadransko pristanišče. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. — Živi domači piščanci I. 950—1000 lir za kg, zaklani domači piščanci I. 1000 do 1300, živi piščanci I. 300 do 320, II. 270—280, zaklani uvoženi piščanci I. 400—480, zaklane kokoši z glavo in kremplji 600—700, žive domače kokoši 790—800, zaklane domače kokoši 900—1100, zaklane uvožene kokoši 450—550, zaklane pegatke I. 1050—1300, zaklane uvožene pegatke 750—800, zaklani golobi 1300—1500, zaklane uvožene pure I. 600—650, uvoženi zaklani purani 600—650, domače zaklane race 650—750, zaklane uvožene race 400—450, živi domači piščanci 550—560, zaklani domači piščanci s ko- VALUTE V MILANU 11.2.63 20.2.63 Amer. dolar 621,15 621,06 Kanad. dolar 576,20 576,20 Nem. marka 155,20 155,23 Francoski fr. 126,77 126,75 švicarski fr. 143,64 143,66 Avstrijski šil. 24,04 24,05 Funt. št. pap. 1741,75 1740,92 Funt št. zlat 6150,— 6150,— Napoleon 5650,— 5650,— Zlato (gram) 708,— 708,— Dinar (100) — Trst drobni 73-75, lebeli 74-76 BANKOVCI V CURIHU 20. februarja 1963 ZDA (1 dolar) 4,31 Vi Anglija (1 funt št.) 12,05 Francija (100 n. fr.) 87,25 Italija (100 lir) 0,692 Avstrija (100 šil.) 16,55 ČSSR (100 kr.) 13,00 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100b.fr.) 8,57 Švedska (100 kr.) 82,— Nizozemska (100 gold.) 119,— Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 2,70 Egipt (1 eg. funt) 6,50 Jugoslavija (100 din) 0,51 Avstralija (1 av. funt) 9,55 mlečni izdelki MILAN. — Domače maslo 820 lir za kg, lombardsko maslo 810, maslo iz centrifuge 860; sir grana proizv. 1960 780—840, proizv. 1961 720—760, proizv. 1962 660—710, domač grana 440 do 450, sbrinz svež 470—490, u-ležam 550—570, emmenthal svež 560—580, uležan 660—680, pro-volone svež 540—550, uležan 575—605, gorgonzola svež 350 do 360, uležan 580—590, italico svež 430—460, uležan 510—540, taleggio svež 390—410, uležan 520—550, crescenza svež 340 do 370, crescenza uležan 430—460 lir za kg. OLJE MILAN. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 33.700-33.900, iz sončnic 32.800 do 33.000, iz koruze 28.400-28.600, iz tropin 28.100-18.300, navadno olje iz kokosa 19.800-20.300, laneno olje za industrijsko porabo 21.800-22.000, olje iz soje 29.400-29.600, iz ricinusa 32.500-33.500. Semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 38.500-38.700, iz sončnic 36.800-37.000, iz soje 33.600-33.800, semensko jedilno olje I. 34-34.400 lir za stot. Oljčno olje: «lampante» 73-74.000, retificirano 80-80.500 lir za stot. KRMA MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4400-4800 lir za stot, seno majskega reza 4400-4600, II. reza 4400-4600, detelja 4200-4400, slama 1150-1250; krmne pogače iz koruze 4900-5000, lanene 7700-7800, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6500-6600, kokosova moka 5700-5800, iz sončnic 3500-3600, koruzna krmna moka 4750-4850, iz sezama 6500 do 6600, iz prepečene soje 7400 do 7450 lir za stot. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana mezga v škatlah po 10 kg 145-155 lir za kg, v škatlah Po 5 kg 150-160, po 1 kg 165-175, po 1/2 kg 175-185, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 155-165 lir za kg, v škatlah po 5 kg 160-170, po 1 kg 175-186, po 1/2 kg 185-195, olupljeni paradižniki v škatlah po 3000 g 290-310 lir škatla, v škatlah po 1200 g 110-120, po 500 g 60-64, KOVINE. — Na londonskem i cin takojšnja dobava trgu je baker ohravil svojo kvo-1 (853), v 3 mesecih 855 >/2 tacijo od prejšnjega tedna, ker proizvodniki podpirajo njegovo ceno. čilska proizvodnja bakra je januarja dosegla 42.802 toni, dočim so decembra pridobili 41.940 ton in januarja lani 47.416 ton. Cin se je v Londonu uravnovesil. Potrošniki cina hočejo prej porabiti svoje zaloge, dokler ne vedo zanesljivo o novih pogojih prodaje iz ameriških strateških zalog. Te zaloee so konec oktobra 1962 znašale 20.865 ton v Ameriki ter 3925 ton v Singapuru. VLAKNA. — Bombaž se v New Yorku dobro drži. Nova zakonodaja, ki se tiče te prvine, gotovo ne bo uporabljena za letošnji pridelek. Na licitacijah v Avstraliji cena volni še vedno sili navzgor. Trg z volno je v New Yorku živahen, cene čvrste. ŽIVILA. — Sladkor se še vedno drži zelo visoko, tako v Londonu kot v New Yorku. Brazilija je odklonila prodajo v Združene države, ker je sodila, da cene niso zadovoljive. Več držav, med njimi tudi Romunija in Vzhodna Nemčija, ne bo moglo izpolniti svojih pogodbenih dobav sladkorja. — Cene kakavu se v New Yorku drže čvrsto. Sovjetska zveza bo nabavila v Gani 10.000 ton kakovovih zrn. V teku poletja bi moralo priti do dogovora o ustalitvi cene kakava, vendar se temu upirajo nrizadeti krogi, med temi tudi kakavova borza v New Yorku. TEČAJI 15. FEBRURARJA (V oklepajih tečaji prejšnjega tedna.) KOVINČ. — LONDON (v funtih šterlingih za dolgo tono od 1016 kg) : baker —(234 %); (854 y2); svinec 54 ‘/2 (54 3/8); cink 69 5/s (63%). — NEW YORK (v stotinkah dolarja za funt): baker 29,33 (29,35); svinec N. Y. —(10,50); cink St. Louis —,— (11,50; aluminij v lingotih —(26,00); v dolarjih za tono: antimon Laredo —,— (28-28,50); lito železo —,— (63,43); železo Buffalo —,— (64,00); staro železo 28,17 (27,83); živo srebro —,— (187-190) dolarjev za steklenico od 76 funtov. VLAKNA BOMBAŽ: New York (v stotinkah dolarja za funt): takoj 35,60 (35,35), v 3 mesecih 34,52 (34,55). — Liverpool (v penijih za funt): vrste midling 15/16 takoj 24,25 (24,10). — VOLNA: New York (v stot. dolarja za funt): vrste suint 136,5 (135,5). — London ( v penijih za funt): vrsta 64’s B 108,4 (107,5). — Roubaix (v frankih za kg): 14,20 (13,95). — JUTA: London (v funtih šterlingih za tono): vrsta First Marks —(115). KAVČUK London v penijih za funt) : vrste R.S.S. takoj 23 %-23 3/e (23 3/?.-23 y2). — New York (v stotinkah dolarja za funt) 28,40 (28,90). ŽIVILA New York (v stotinkah dolarja za funt): katkao marca 23,82 (23,33); — kava v pogodbi «B» dobava v marcu 33,74 (33,65); — sladkor takoj —,— (6,05), dobava v maju 5,87 (5,94.) ŽITO Chicago: pšenica (v stotinkah dolarja za bušel od 60 funtov) : dobava v marcu 208 7 a (210 3/g); —- koruza v marcu 117 Vi (1153/8) stotinke dolarja za bušel (56 funtov). »GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo# št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva# Tiskarna Založništva tržaškega tissa (ZTT) - Trst Naši kmetovalci uporabljajo za krmljenje živine vse, kar je pač mogoče skrmiti. Zaradi lanske suše je to zimo manj sena in ljudje si pomagajo kakor morejo. Pri tem pa naletijo na marsikatero nevšečnost, kateri bi se z lahkoto izognili, če bi upoštevali naslednja navodila: 1) Pri krmljenju z repo postane kravje mleko grenko in manj okusno, če bi kravi dajali do 12 in več kg repe na dan. Kar velja za repo kot gomolj, velja tudi za repno perje in pa za kolerabo. 2) Pesa je hranivo, ki dobro deluje na prebavila in nekateri pravijo, da je zdravilna, ker preprečuje vnetje črevesja in preganja črevesne gliste. Vendar pesni listi vsebujejo oksalno kislino, ki je strupena in ki zelo škoduje prašičem. Marsikateri poletni pogin prašiča pripisujejo kmetje rdečici ali pa prašičji kugi. V resnici pa je prašič poginil zaradi pretiranega krmljenja s pesnimi listi. 3) Včasih krmimo govedo tudi s surovim krompirjem, vendar pa se mora govedo nanj le polagoma privaditi. Ko se nanj privadi, ga požre tudi do 30 kg na dan. Kadar pa kuhamo krompir, bodisi za govedo ali za prašiče, odlijmo, preden ga damo živini, vso vodo, ker je v njej strup solanin, ki je zelo škodljiv. Kadar krmimo s krompirjem, odstranimo z njega vse krompirjeve klice, ki se pojavijo na njem, zlasti na pomlad. 4) Bukov žir je škodljiv samo za konje, ker vsebuje alkaloid fagin. Olje iz bukovega žira pa ni škodljivo. Konji, ki se krmijo z večjimi količinami bukovega žira, postanejo razdražljivi, pozneje pa ohromijo. Za svinje pa je bukov žir dobra krma in jim nikakor ne škoduje. 5) Mlečki vseh vrst so strupene rastline, živali same se jim na paši izogibljejo. Kljub temu pa obstaja možnost, da govedo použije večje količine suhega mlečka, pomešanega med ostalo krmo. Zavedati se moramo, da je mleček tudi v suhem stanju strupen. Mlečkov strup preide tudi na mleko, ki ga pobarva rdeče v primeru, da je žival zaužila večje količine zelenega ali suhega mlečka. 6) Tudi bilnice so lahko strupene rastline. Med raznimi obstaja tudi visoka bilnica ali strokovno Festuca elatior var. arun-dinacea, pri kateri najdaljša la-tova veja nosi vsaj 10 klaskov, ki imajo po 4 do 5 klaskov. Spodnje listne nožnice so suho-dlakave. Raste pa na vlažnih travnikih in na pobrežjih. Govedo, ki ga krmimo z večjimi količinami visoke bilnice ali se pase po travnikih, kjer raste ta rastlina, prične šepati 10 do 14 dni po zaužitju večjih količin te strupene rastline. Najprej oboli zadnja leva noga okrog parkljev, ki postane vroča in otekla. Slednjič oteklina in vročina na nogi mineta, noga postane zelo mrzla, a obolenje noge traja še naprej. V tej fazi obolenja opažamo neke vrste gnitje kože o-krog parkljev, ki se kaj težko o-zdravi. Našim kmetovalcem svetujemo, naj pasejo živino po travnikih, kjer raste y velikih množinah visoka bilnica, le včasih za nekaj dni, in to samo v primeru, če so res primorani, če pa jim je le mogoče, naj se paši po takih travnikih izognejo. Zastrupitve zaradi zauživanja visoke bilnice pri govedu so zelo podobne zastrupitvam, ki nastanejo, če živino krmimo z rženimi rožički. 7) Smreka, jelka in bor so za zdravje naših domačih živali škodljive, če bi živali žrle njihove igle, ki vsebujejo terpentino-vo olje. Po žrtju smrekovih, jel-kinih ali borovih igel se pri domači živini pojavijo vnetja prebavil in ledvic. 8) Korenje in njegovi listi pa naši živini ne škodujejo. Nasprotno so zlasti sedaj, v zimskem času zelo koristni, ker vsebujejo veliko vitaminov. Vendar odrasli živini jih ne smemo po-kladati več kot 30 kg na dan, ker bi drugače dobila preveč vode in premalo hranilnih snovi, zlasti premalo sušine. 8) Koristna krma za našo živino je fižolova in grahova slama, ker vsebujeta v odstotkih velike količine prebavljivih beljakovin. Take slame lahko koristno režemo med slabo seno. 10) Kadar goveji živini pokla-damo moko ali otrobe, jih ne smemo pomešati z veliko količino vode, ker bi sicer ostali premalo časa v vampu in bi odšli naprej zaradi veliko vode v tretji in četrti del želodca, ne da bi jih živina prežvečila. 11) Ko režemo rezanico, ne smemo sena in slame rezati preveč na drobno, ker bi jo govedo sicer težko prežvečilo. Dr. D. R. Izpolnite nove prijave za pokojnino 2 Kot smo že pred časom o-menili, je bil rok za izpolnitev novih prijav za kmečko pokojnino podaljšan do 28. februarja 1963. Ker manjka le še nekaj dni, naj vsi, ki še niso napravili nove prijave (tudi če so napravili staro prijavo lani), naj to store do konca tega meseca. V prijavi na posebnem obrazcu je treba navesti točne podatke o posestvu, stanju živine ter vseh družinskih članov, ki delajo na posestvu. Kdor ne bi znal izpolniti zadevne prijave, naj se takoj obrne na Kmečko zvezo ali na Zvezo malih posestnikov (v ulici Geppa 9), ki jim bosta radi pomagali pri izpolnitvi prošnje. Dvignite takoj krmo in gnojila! sko nadzorništvo dajalo tudi letos, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prispevek za nakup en dan starih piščet sledečih odbranih pasem : Plymouth bela, New Hamp shire, Rhode Island, Farm enter in Bela livomeška. Kokošerejci, ki nameravajo iz. koristiti imenovani prispevek za obnovo svojih vzrejišč, lahko naročijo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, Ul. Ghe-ga 6, najmanj 25 piščet iste pasme, a ne več kot dve pasmi. Naročila se sprejemajo od 13. t.m. in se bodo zaključila v četrtek 28. februarja; vsekakor se bodo naročila zaključila, ko bo izčrpana razpoložljiva vsota. Ob naročilu mora kokošerejec plačati^ llo lir za vsako naročeno pišče. Piščeta se bodo razdeljevala marca in aprila. nad- A V TO PR E VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - UL. MURER1 ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. UDARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. Uiacomo J, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Pokrajinsko kmetijsko zorništvo sporoča, da ohranijo boni za dvig krmil in gnojil po suši prizadetim svojo veljavnost le do sobote, 23. februarja. Zato poziva vse upravičene kmetovalce, ki so prejeli zadevno nakazilo, da dvignejo krmila oziroma gnojila po polovični ceni še danes in jutri v skladišču Consorzio A-grario v Silosu. Naročila piščet V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid izboljšanja kokošereje, bo tukajšnje pokrajinsko kmetij- Kmet in vrtnar konec februarja Na NJIVI: Slabo vreme nas je v zadnjih dneh oviralo pri pripravah na spomladansko setev. Zaradi tega bomo ob lepšem vremenu nekoliko pohiteli, da nadoknadimo zamujeno, če še nismo utegnili, bomo podora-li gnoj za okopavine. Ozimnim žitom bomo dodali nekaj dušikovih gnojil v obliki nitratov. Ta gnojila je treba trositi večkrat v manjših obrokih. Na 1000 kv. metrov posevka natrosimo vsaka dva tedna okoli 15 kg nitrata. z njiv moramo odstraniti koruzno slamo; na odoru jo zažgemo, da tako uničimo črve koruznega molja, ki so v slami. V VINOGRADU: Letos smo z obrezovanjem trt zelo zaostali, j še posebno v kraških legah, pač : zaradi ostre zime. Z obrezovanjem in vezanjem trt je treba čimprej zaključiti. Trhle kole zamenjamo z novimi; vinograd okopljemo in pognojimo s hlevskim gnojem, kateremu smo dodali nekaj umetnih gnojil. SADNO DREVJE: Proti koncu februarja je navadno ugoden čas za zimsko škropljenje sadnih dreves. Pri tem opravilu moramo paziti, da ne poškodujemo morebitnih poganjajočih popkov; letos niso sadna drevesa v tem pogledu posebno zgodna zaradi mrzlega vremena. Naj. boljše uspehe dosežemo s škropljenjem, če škropimo prvič z 2-odstotno modro galico, preden začne drevje odganjati (konec februarja ali v začetku marca). NA VRTU: Pohitimo s pripravljanjem zemlje za setev pomladanskih zeienjadnic. V tople grede sejemo paradižnik, jajčevec, papriko, zeleno, kumarice in solato. Pri toplem vremenu moramo z zalivanjem o-skrbeti posevkom dovolj vlage. Zalivajmo z vodo, ki smo jo pustili na soncu, da bi se segrela; opravljajmo to delo samo v o-poldanskih urah. OBVESTILO Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča kmetovalcem, ki so naročili odbrana semena povrtnin, da bo začelo izdajati brezplačna nakazila za semena v četrtek, 21. t.m. od 8.30 ure na sedežu nadzorništva (Ulica C. Ghega št. 6). PRIZNANO MEDNARODNO avtoprevozniško podjetje LA GOMZI A IVA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji Za prevoz blaga v Jugoslavijo IMPESPORT UVOZ - IZVOZ ■ ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del tiosco 20 - Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste U V A TL A : VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN 0HAD-BEN1 MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL . KOI onialno BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 Transmlria S. P. A. IMPORT.EXPORT TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Leg nami Vse vrste lesa - eksote • furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo adriaimpexsM TRS T# Via della Geppa, 9 Tel.; 38.770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, R1V v Jugoslavijo Jnh/MlAOfUl KbfV&o MEDNARODNA ŠPEDICIJA N TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 . TELEX: 03-517 * Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni - Pomorska agencija - špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo-— Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem valonskih in kosovnih pošiljk - Strokovno embaliranje Dodaj anje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, PločeBar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823