t LETO VI.
2.februarja 1953.
ŠTEV.110.
V
PROTI MRZNJI
_V^dolgi.dobi razcepa in mrtvila smo se jugoslovanski begunci priva=
I dili.na slabo in.zato z rahlo nejevero beležimo■glasove z one strani oceana, da se medsebojni jugoslovanski odnošaji zboljšujejo in počasi godijo k delovnemu sporazumu .Kaj ti tako ..malo otipljivih znakov je, ki Li pripravljali pot takemu pomixjenju, da vsaka redka pametna in pomir Dujoča beseda kaj hitro zamre v poplavi obtoževanj in psovanj.
' Toda če je mogoče spremembo na boljše zaključevati po‘nedavnih bese | ,dah dr.Vošnjaka in zlasti dr„Mačka, potem pač upravičeno pričakujemo, da bodo javni izpadi prenehali in da bo vsa demokratična emigracija.' .Pomirjevalno vplivala in tako pripravljala osnovo vsaj okvirnega.sode .lovanja.
- _ v besedah ob sedemdesetletnici obu:'a dr„Bogumil Vošnjak spomine -na delo .Jugoslovanskega odbora med prvo svetovno vojno ter na prizadeva= Jja za ustanovitev skupne jugoslovanske države na sploh.Potem.na krat ■ ^0 pregleda razvoj prve Jugoslavije in zaključinpri današnji stvarno= sti - v domovini in v emigraciji. Ugotavlja "neaktivnost naše celokup I, ne jugoslovanske emigracije", ki često izhaja iz predpostavke, "da se". Morajo čuvati neke iluzorne strankarske pozicije". Modro zagotavlja,' .da se bomo vrnili domov„.-v čisto predrugačen svet,ki bo(sicer) še imel svoje osnovno krščansko čustvovanj e,ampak ki bo čisto drugače mi slil,nego je mislila ona generacija,ki je ostala" leta 1945 doma. "Ni vrnitve v stare razmere." Nato opozarja na tisočletno?usodo Slovence^ vkleščenih med dva velika naroda’ in opominja na realizem, kajti "nič bistvenega se-ni spremenilo." "Srbi,Hrvati in Slovenci vsak za sebe jmalo pomenjamo, združeni smo moč in sila.. „Borba pro ti - jugoslovanskemu Komunizmu mora biti (zato) enotna.".Glede Slovencev je dr.Vošnjak mne nja,d'a je' "Slovenski narodni odbor absolutna narodna potreba," toda n6vtaji, da je neonhodno potrebno poživiti "njegovo delo,kar pa- je mo Soče doseči"'samo na ta način, da se ga rekonstruira". •...
„ E pismu Jugoslovanom opozarja dr,Vošnjak na medsebojno•pomešanost . ^iLov in Hrvatov,"ki ne daje misliti na delitev ampak samo na potrebo harmoničnega skupnega življenja." "V takih prilikah'ne preostane dru-.Sega kot ustvarjanje-kompromisnih rešitev,toda pod pogojem,da ni kom= Promisa v glavnem problemu enakosti in enakopravnosti". Seveda ne mo= re biti sporazuma pod zastavo sovraštva.. "Samo evangelij ljubezni nas Höre-rešiti."
Zlepa ne bo'čaš zbrisal velikih besed,ki jih je za minuli Božič na=
_slovil beguncem sivolasi dr.Vladko Maček« "Ves božji nauk Jezusa Kri=
‘stusa sestoji v tem,da je življenje med ljudmi mogoče Samo tedaj, ako so ljudje povezani z medsebojno 1jubezhijo...Kar velja za poedince,to velja za cele narode.Vsakemu kulturnemu človeku je v srcu prirojena Posebna ljubezen đo'lastnega naroda.Zato je. naravno,da vsak rodoljub Koli in si prizadeva,da bi njegov narod,če je svoboden, živel v sreči ih zadovoljstvu, če pa-ni svoboden, da bi dosegel to svobodo... Zlo je, °o hoče nekdo dokazati svoje'domoljubje s tem,da izraža mržnjo do dru Sih narodov..,To velja za mnoge narode,velja pa posebej za nas Hrvate |h Srbe-. 'Med Hrvati žn Srbi obstoji spor, ne-od včeraj, ki so ga neka= ^eri z ene ali druge strani hoteli rešiti s sovraštvom in zločinskim hhsiljem.Posledica tega je bilo vsaj milijon nedolžnih-človeških živ= ^iJenjjki so bila žrtvovana,kot zdaj vidimo,za to,da smo eni in drugi
p0d brezobzirno in zločinsko komunistično nasilje.Zdaj je pred . nami,tako pred Hrvati kot pred ostalimi narodi Jugoslavij e,tež-.	dolga borba,da se osvobodimo komunističnega jarma,'pred nami Hr=
r ..Va^ftv	x ^	x	___-j _ ___ ____-u .   .i — y  tj _ i
Dr.Miha Krek se je v novoletnem pismu dotikal izključno svetovnih?' evropskih problemov in kaj malo določeno označil naše delo za "svobo do in vzpostavitev krščanskega socialnega in demokratičnega reda v na ši ljubljeni domovini". Le na splošno je zagotovil, da bomo ta "naš eil ...zasledovali vztrajno in neupogljivo."
Jasno je,da je emigracija vsak dan manj sposobna karkoli ukreniti. Vendar je obenem res,da bi begunski napori v pozitivnem smislu - pri Slovencih,Hrvatih in Srbih - samo prispevali k izboljšanju odnosov me njimi tudi v domovini, bodisi zdaj ali š.ele kasneje.
Emigrantski tisk,ki ga zakon ne more prijeti za ušesa,je izpostavljen hudi skušnjavi,da zastopa svoja načela in obdelava svoje nasprot nike brez usmiljenja in. brez podlage.Mnogokrat smo poudarjali vrednos časnikarskih kreposti. Pravičnost, odgovorno st,resnično st morajo bit pri pisani besedi bolj na straži,posebno še, kadar je lastna vest edi ni cenzor. Pred dobrima dvema letoma(KT' 56) smo se zavzeli za poborni ke SLOVENSKE DRŽAVE,ki so bili po krivici označeni za "rušilce".Takra in še mnogokrat smo obsojali neprimerno kritiko.Isto načelo,ki naš j takrat gonilo v zagovor, nas danes sili k obsodbi pisanja ljudi isteg kroga.Neokusen je članek dvhe študentov o Kolegiju svobodne Evrope, o katerem poročamo na drugem mestu. Mogoče se je izgovarjati,da je bil objavljen v dobri veri, ker je pač soglašal z običajno vsebino lista. Toda razlika je med neutrudnim razbijanjem po lastnem bobnu in med rfi bijanjem po tuji glavi, kot ga je bil deležen slovenski profesor .V titc skih časopisih je grdo opravljanje vsakdanje.Krepko sm^ prepričani, d! jihvsvobodni časopisi ne bi smeli posnemati.
Študenta,ki sta napisala članek,zagotavljata,da sta se otresla Ču^ manjvrednosti.Tako smo,v zadregi,kako naj razlagamo patološko sovrašt ki diha iz članka in piscema megli presojo. Ta dva naj bi nekoč pone^ sla v domovino, kar je dobrega na zapadu. Preje se.bosta morala nauči ti,da sloni zapadni rod na krščanstvu, in krščanstvo na ljubezni in pravičnosti.
Kot je dolg-in širok je padel .PORAC v jama,na katero smo opozorili pred kratkim, ko smo beležili svoje veselje nad povišanjem dr.Stepincf* Cb naznanilu, da je papež Pij XII.imenoval nadškofa za kardinala, je R-A NOGORSKI BORAC, organ Udruženja boraoa KJV "Draža Mihailovič",V svoji^ božični številki dcdal,da je bil nadškof "zaradi sodelovanja z ustaši in Nemci. . .obsojen v 1.1346 od Titovega sodišča na 16 le* robije.” N*5 to pripomni:"Žalibog,imenovanje ni padlo na bolj dostojnega Kristusoj vega služabnika,na enega od onih,spoštovanih katoliških duhovnikov i Jugoslaviji,ki niso blagoslavljali ustaških zločinov in niso pritrjen li nasilnemu pokatoličevanju Srbov v vražji NEK."
BORAC torej ne pozabi,da je sedelo nadškofu titovsko^sodišče .To sj pravi, da je bila sodba pripravljena po znanem komunističnem vzorcu.Oi; megočena je bila obramba in obsodba je bila v naprej zapečatena.Prav? ca. je imela zavezane tako oči,kot usta,roke in ušesa.Po vsej.priliki na. osnovi takega procesa kardinal ne more biti spoznan za krivega.
. V popolnoma enakih okoliščinah se je vršila sodba gen.MihailcviČuj Zaradi kolaboracije s sovražnikom je bil obsojen na smrt. Öe priznav* RAVNOGORSKI BORAC komunističnemu sodišču pristojnost v sojenju kato i liškemu nadškofu in sprejema,kar je obtožnica.očitala v tem primeru,: ■mora meriti z isto mere tudi svojemu junaku Öici. Öe bi to storil, t?
PO TUJI GLAVI
ISTA MERA
ga lastni čitatelji seveda raztrg«
KLIC TRIGLAVA 55,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickchire
li na kosce. Bclje je pomisliti:
nadškof kot general sta bila soje*
Ne v enem ne v drugem primeru pravici ni bilo zadoščeno. Take
Štev.110 . &*"■» — —_-
0ÖAK IVAN TRINKO
Pred devetdesetimi leti je v TrSmunu na pobočju Matajurja stekla zi belka starosti beneških Slovencev - msgr.Ivanu Trinku. Blizu sedemdeset let ta slovenski velikan budi in hrani svoj beneško-slovenski rod s slo= vensko duhovno hrano. Kot profesor,pesnik, pisatelj,glasbenik,slikar,de= želni poslanec, znanstvenik in predvsem kot duhovnik živi skozi sedemin= šestdeset let svojemu rodu, svojemu slovenstvu. Kot hrast kljubuje vsem viharjem in s svojo prisotnostjo vliva težko preizkušenemu ljudstvu vero in upanje. Kaj bo, ko ga bo zapustil? Kdo bo za njim nosil slovensko pla menico? •
Tedaj šele bomo v vsem obsegu občutili kakšno mesto zavzema Trinko med Slovenci in kako življenjsko pomembna je bila njegova mrtva straža na skrajni zapadno slovenski meji.
Zato pajBog naj ga ohrani še dolgo let rodu svojemu!
STRAŠILO V STRASBURGU
Ameriški NCPE vzdržuje v Strasburgu Kolegij svobodne Evrope,v kate= nem žive begunci,ki študirajo na tamkajšnji univerzi. Dva od njih, Vlado Jeras in Ciril Mejač, sta poslala chicaški SLOVENSKI DRŽAVI podpisan, čla nek,ki ga začenjata z običajnimi tožbami,da se Slovenci "v svetu nikoli prav lahko ne uvel javimo;...res je pa tudi,da nikjer ne manjkamovin tako tudi ne v Strasburgu.Škoda,da nas je le malo,trije v celoti..." Število Hrvatov "je tu še nižje od našega". "Naše število izgleda še veliko manj ^e,če ga primerjamo s 30 Srbi,ki so štipendisti v Strasburgu." Članek na ^°Jjnje s pritožbami čez Srbe,ki so vodili nekdanjo jugoslovansko zunanji Politiko, bili ministri in konzuli, pripravili v svetu mnogo ugodnejši polo Z!i-j za Srbe in so hoteli biti absolutni gospodarji nad drugimi narodi.Na ^0 piše: "Brez ozira na to, da se ta dejstva danes ponavljajo in bi so v kokšni bodoči Jugoslaviji samo še stopnjevala, nekateri Slovenci še vedro fte marajo iskati slovenstvu tiste vrednosti in tistega mesta,ki mu po na ravi pripadata,marveč iščejo samo udoben položaj zase." V Strasburgu opa 2ujejo srbsko nestrpnost "v zelo poostreni obliki,saj hočejo Srbi izbri= sati vsak videz,da slovenski narod sploh obstoji..." S svojega stališča i&iajo Srbi prav, saj jim Jugoslavija "največ koristi0, toda za nas Sloven=
00	jo bila usodna,saj je celo komunizem prišel k nam iz juga,že ko je bi Jo slovensko partizanstvo leta 1945.praktično iztrebljeno iz domačih tal. Nerazumljivo pa je, da isto srbs.cc hegemonistično načelo podpira neki Profesor,ki je bil nekoč Slovenec, ki pa kot plačani učitelj uprave Kole Sija svobodne Evrope za vprašanja Jugoslavije skupno s Srbi in v srbskem jeziku,ki ga edinega sploh še govori,načrtno onemogoča,kolikor največ mo re,napore slovenskih akademikov v Kolegiju Svobodne Evrope v Strasburgu, ^i hočejo le stopnjo ravnopravnosti s Srbi in ki so se že otresli čuta Manjvrednosti,vsaj do balkanskih Slovanov, kamor sta doslej zapadna kul= tura in civilizacija prodrli v znatno manjši meri kot pa v Slovenijo, ki je s svojo kulturno preteklostjo popolnoma povezana z zapadom."
.Edini,ki pride v poštev kot žrtev tega napada, je g.Borut Žerjav, studijski direktor za jugoslovansko skupino.Profesor pa se v bistvenih Potezah razlikuje od opisanega strašila.Ni nehal biti Slovenec in seveda ni opustil svojega materinega jezika. V svojem kurzu o jugoslovanski no= tranji in zunanji politiki med obema vojnama je dosledno razkrinkaval srbski hegemonizem in beograjski centralizem in vslej poudarjal legitim= nost zahteve po slovenski in hrvatski politični individualnosti.
Skupina je vsekakor nesorazmerno sestavi jena.Na Kolegiju je 22 Sr = Jov, ki sta jim pisca prištela 6 Rusov. Hrvati so štirje in Slovenci so trije. Ameriški odbor,ki edini je preučeval prošnje^za sprejem, jespre= joj- 5 Slovencev, od katerih sta se dva odpovedala. Že avgusta je bilo u= rodno javljeno, da ni načelnih ovir za kurze v slovenščini. V zimskem se mostru so začeli od treh ur imeti eno uro v slovenščini,čeprav so Sloven
01	le trije.
Na gornje se nanaša drugi uvodnik "Po tuji glavi".
PRIPRAVLJANJE STRELIVA
: : London,29. januar ja.Foročilb' našega' dopisnika.
Predno pride *Tito: v London, na j ahgie.ška vlada j.ävho iz javi, da se ne strinje ;'s::pbiit:i'kd'-zatiran ja, .in preganjanja v Jugoslaviji, - je re=
' kel katoliški- :§kb.'f' m-s.gr .Petit v. Sev .'.'.'alesu. -■ ,0e tega rie bo V ""bo svet še bolj; prepričan p ‘cinizmu in o'portuiiizmu';politike"'t za Anglijo bo ' slabo, kajti iz gledal p bo, da se 'pr'av Čisto nič ne briga,kaj se godi :y Jugo sla vi ji . Pomenilo..,bo odklonitev podpore pozivom 'kardinala Griff iria,angli=:.' kanskega nadškofa dr.Flsh.erja in Moderatorja svobodnih cerkva.
. .Medtem se v ozadju pripravlja strelivo za marčevski obisk.Katolls ko gibanje j'Meč duha" je izdalo kratek letak TITO.,ki je bil razpečan v deset tisoč i'ü in bo ga poslali tudi v Ameriko, Južno Afriko in drugam. V tisku je knjižica o odnosih Tita do Cerkve,odnošajih s Sv.Stolico,obto žbah proti kardinalu Stepihcu,vse dokumentirano in v podrobnostih.
Mnogo zanimanja utegne vzbuditi knjiga "Tito Speaks" (Tito govori) ki jo je napisal Vladimir Dedijer,38 letni odgovorni urednik BORBE,ti= tovski strokovnjak za zunanjo politiko in odnošaje do zapada.Izvlečki iz knjige,ki bo izšla kasneje, izhajajo ;v SUNDAY TIMESU, V prvem pripo
veduje o obiskih pri Stalini. "Za....čuda "je odkritosrčen.V septembru 1944
je,Stalin vprašal Tita,ka j bi . storil,če bi se Angleži na silo izkrcali ■v, Jugoslaviji. "Nudili bi odločen odpor," je odgovoril lito. Stalin je •» tudi svetoval, na j sprejmejo nazaj kralja Petra, potem pa mu ob priliki., porinejo nož v hrbet. - Spomladi 1946 so bili najbolj- prisrčni. Na pol •nočni -gostiji se je Stalin norčeval iz Berije .in Rankoviča, šefov tajne polici j e: "Kateri od - vaju dveh bo ujel drugega?".-
TITO IN CERKEV ...... ■	.
LA LIBERTE,eden od vodilnih švicarskih katoliških časopisov,razprav 1 ja o dveh dogodkih v Jugoslaviji: Titov sestanek s katoliškimi škofi in policijska preiskava zagrebške škofijske palače dva dni.kasneje. S sistematično propagando bi Tito rad prikazal,da so škofje,brez Vatikan s.hega vmešavanja, voljni skleniti sporazum. Tito potrebuje slike smeh= Ij.ajočih. se škofov,ki so bile objavljene v. mnogih svetovnih časopisih, ' da prikrije svoje prave' namene in zagotovi .dotok dolarjev. .Moša Pija= de je rekel nekaj dni'.preje, da bodo Cerkvi že pokazali, a da morajo ;.najprej' prepričati javno mnenje, da .žele strpnost. List zaključuje s prepričanjem,.da Titu ne bo uspelo odtrgati Cerkve v Jugoslaviji od Sv. Stolice.	.	’
JUGOSLAVIJA IN TURÖIJA ' ' '	; '
' Turški zunanji minister je. obiskal Beograd,kjer se je razgovarjal 'o Obrambi Balkana pred sovjetsko nevarnostjo*Že več mesecev se Grčija, Turčija in Jugoslavija zbližujejo v tem vprašanju- predvsem na turško pobudo. Vprašanje je,■ali bodo sploh sklenili kak pisan sporazum ali. 'po bodo le poskušali uskladiti -obrambo^kolikor se bo dalo. Tito se je iz javijal.proti pogodbam. Poleg-tega sta;, Turčija in Grčija članici A= ■ tlantskega pakta in bi sklepanje pogodb z nečlanico pomenilo nove kom= plikacije. - Turški minister . j e odpotoval v Atene,kjer so izjavili, da so v polnem soglasju.	( zps)
+ Oborožena skupina,ki je spravlja' la ljudi čez mejo v Italijo,je,ia= dla v zasedo jugoslovanske milice. Razvila se je bitka,.ki je trajala vso noč.Begunci so, se'razkropili, vodja skupine. Karlovič in njegov pomočnik Kalgarič sta bila ubita, člani so v temi ušli.'
+ Za desetletnico italijanske.ka= pitulacije ( 8.9.1953') bodo na.Rabu odkrili spomenik 4.000 Slovencem, ki so med vojno umrli v taborišču.
+ V Kranju'so pred Silvestrovim la ni odkrili spomenik Francetu Prešernu, uredili "Prešernov gaj" oko^ li groba in pripravljajo muzej.
štev.110. &
MORALNA IN NEMORALNA VZGOJA
Dijak v 8.a. na Klasični gimnaziji v Ljubljani je "nesramno kleve = •:^V*^or:i'sa KidriČa." Na dan je prišel -"-sovražni odnos...do družbene ureditve"', kajti sošolci so "nesramnega klevetnika zagovarjali in se sa= grdo lagali." Letna konferenca Ljudske mladine Slovenije za Ljubljano Je spet in spet premlevala.nezaslišani dogodek. Nastalo^je vprašani e,"če no-tl4.dl^akl sPloh vredni, da so člani LM3." Ravnatelj, ki je ‘ta cas Pac storil svoje, je-čez pol meseca ugotavljal, "da je vsaka šola poli = lena zadeva in da tudi klasična gimnazija ne more biti izjema...Šola vzgaja preko otrok tudi star še...Uspešno ji bo služil tudi-novi predmet: moralna in družbena vzgoja."
Od aprila sem so "začeli z večjo ostrino ..gledati vprašanje svetovne ii +a5ora Yzgojiteljev, ki vzgajajo mladi rod v zdrave in napredne socia cistične ljudi." Prekinili so z "nemoralno prakso" verouka in pričeli s-socialistično moralo oblikovati ljudi in družbo. Kako to izgleda, pojasrnu Je dolg članek v POROČEVALCU. "Ne smatramo in ne smemo smatrati•moralnih vrednot kot nekih večnodanih in večno,vel javnih vrednot". Tako je'v bur aznU državi patriot tisti, ki neti revolucijo, t.j."ki aktivno stremi p? n ,Sa P°toaSa- svojemu, narodu v brezrazredno družbo.Patriotičnost so= eiisticnega človeka pa je v ,tem, da podpira in utr.ju.je državnost-, v kate-r° je vključen njegov narod..."
Razumljivo je, "da moramo interese družine podrediti družbi" .Ker "člo vek pripada družbi", "zahteva (njegovo uveljavljenje in razvijanje)vklju= itev v družbo, zahteva nadzor družbe nad .njegovim delom in živl-jenjemV" mos Iita?'na Y01,018	tem sijajno vpodana. Pri tem pride do nasprotij
družino in to nasilno družbo. "Sola. .bo otroku dokazovala znanstvene-esnico, družina-, mu bo kupila- katekizem in .sveto pismo."'Otrok trpi in : ; Razdvojen niha. -"Vprašanje je, ali se bo, odtrgal družbi ali pa bo izgu -= starše." Ti naj se zato pouče o trdi "resnici", "ali' pa naj napravi= na jman-j, kar lahko: da svoje vere ne vsiljujejo svojemu otroku." eKaterr otroci "vzgojijo svoje starše". Mnogokrat so starši močnejši-drže si ljubezen otroka in nič več. Družbi so ga odtujili in družina jsiha v sovraštvu in nezadovoljstvu do družbe. Danes ali jutri bodo sku sali streljati družbi v hrbet."
zf "N® grevtu zavreligijo,ki se .veže z nam nasprotno pölitiko,tu gre da sjo in sto drobnih.neresnic,ki vlečejo človeka v' tabor,ki je napredni in naprednemu Človeštvu, nasproten. " Tisti, "ki • misli jo, daclahko «xuzb° rušijo,ropajo in ji lažejo",bodo "bržkone obešeni". Proti koncu c.! e^e Voltairov citat, da dobro in zlo biva le glede na nas in da je irah pred kaznijo edini varuh morale.Oblastniki,ki kazen dele,so po tem orej vzvišeni nad moralo, saj se jim ni treba bati, da bodo obe-šenl.Titovki zvesto slede tem načelom..	■	.
Ni. povsem jasno, kdo sploh hoče socialistično vzgojo otrok.Po gor — fcJem so starši mračnjaki in šola uči "resnico". A prav v isti številki eremo poročilo o skupščini Zveze študentov ljubljanske univerze.. "Živah ® so bile tudi razprave o borbi študentov proti zastareli miselnosti in istiki...Naši starši upravičeno zahtevajo,da se bo njihova mladina vzga Sp naPredaem socialističnem duhu." Kardelj,ki ga po gornjem morala eveda ne veže in zato mirne duše lahko laže, se tudi laska staršem."Nih se ni bil zaradi svojega verskega prepričanja odpuščen," je govoril ob dpn^U Z Vatikanom, "razen v zelo maloštevilnih primerih,ko je bil uve= (k? disciplinski postopek proti nekaterim učiteljem na državnih šolah,., aaJ v pouk prinesli verske elemente.Jasnonje, da’so se jim uprli ro^ •‘■tel ji, ki'ne marajo, da bi jim njihove otroke vzgajali v verskem duhu."
, "Vneki vasi pri Zagorju", na primer, "šolska upraviteljica prilaga= urnik župniku-in grozi otrokom, da jih bo kaznovala, če ne bo do ^ šli k a^ouku." Kaj se bo z njo zgodilo?ko so jo "razkrinkali"? Društvo profe =.
razPr'avl J®10 o "prosvetnih delavcih, katerih delo je zaviralo -tadini pot k spoznavanju znanstvene resnice." Ena je izjavila, "da ne ere vzgajati otrok v socialističnem duhu", drugi "s svojim zgledom ni zgojno vplival na mladino" (mogoče je hodil k maši). "Ti in še nekateri ugi sc bili upravičeno izločeni iz vrst prosvetnih delavcev." Spomniš '
? aa Cankarjeve "Hlapce", ki so danes po vseh'.vesteh mnogo bolj aktufil= kot kdajkoli - le da je stvarnost odurnejša od zgodbe. Učitelji se mo *	•	(Konec str . 6«spodaj)
Štev.na.
7 I
PRESELJEVANJE
Že tri mesece je jugoslovansko diplomatsko osobje na nogah..Marsika= teri poslanik ne ve, oe to naslednji mesec še. spal v isti postelji.Preme stitve in odpoklicirso praktično vsakodnevni pojav. Kajti,kp so pričeli v'Jugoslaviji 3 reorganizacijo vrhovne državne .uprave, ^ je ..prišla* na .vrst) kajpak tudi^diplomacija. A tilo ti.zelo napačno,.Če .ti kdo'pri tem;mislil na kakšno' "čistko11. Proti, temu govori tudi dejstvo, da. se odpoklicani di= plomatski predstavniki redno vračajo. v...Beograd in. s.i ' n,e "izbirajo svoto de" kje na Zapadu.	.	....	.. :	j
■Stvarno gr.O Za zamenjavo straže .Jugoslovansko zunanje ministrstvo. a? li po novem-.državni sekretariat za zunanje ,zadeve ima vedno več' posla' s zapadnimi državami. Da ti pri teh stikih utiral- taktično modra ali vsaj primerna po tap potrebuje; v svoji .centrali lju’di,ki so živeli na zapadu In ga spoznali. Zato torej odpoklici v .zunanje ministrstvo diplomatov iz Londona, Združenih narodov, Bruslja, Haaga, Dunaja,Helsinkov itd.. Ti ljud je prinašajo v- Beograd nova spoznanja in izkušnje, ki... so. jih. tam temelji« tb potrebni. Na "teren" pa običajno pošiljajo ljudi,ki so doslej delali ‘po pisarnah 'zunanjega ministrstva, daleč proč od diplomatske stvarnosti Zapada.	•	....	...	.p/
Državni1 tajniki	.. h	,
'Zanimivo je pri tem tudi, da je posel zunanjega tajnika prevzel' na i zapadu vzgojeni Koča Popovič, č etudi je več kot gotovo.,da bo vsaj z 'enim : očesom nad njim bdel Kardeljrpodpredsednik’ zveznega Izvršnega sveta.Ostä la rŠtiri nova tajništva so zasedli stari komunisti,tako Ivan GoŠnjak se= kretariat za narodno obrambo,Svetislav Stefanovič notranje zadeve,Dušan Galič narodno gospodarstvo- in, Radisav Nedeljkovič.. proračunsko, tajništvo =
TITOV PROPAGANDNI SISTEM SE RAZVIJA
Radio Jugoslavija,ki je namenj en ■ tujini in oddaja v raznih jezikih, je pred pol Lleta začel z oddajami v srbohrvaščini za jugoslovanske begun < c'e. Posvetil, jim je najprej eno, nato dve, ka.sneje. tri oddaje nh dan.Šesto 1 ‘je iz komentar jev, vesti, glasbenih programov, in drugega .Radio, Ljubljana' je vsako soboto zvečer med stalnim programom oddajal pol ure za emigrant ' te v Evropi:-plošče po željah, kratki govori in podobno. Pred kratkim je i •'Beograd c tvoril za domače poslušalce nov,.takozvan "drugi program" na sre 1 dnjih valovih.Oddaja samo čez d^n in vključuje pouk angleščine,frahcošči ( ne ter šolske, odda j e. Io novem letu je.-Radio Jugoslavija dodal za beguna ce' še'eno ''oddajo na dan v zgodnjih jutranjih urah. .Razen, enega dne glas^ be, bo 'vsak dan v tednu' po sveč en d^ugi republikiza''Slovence en dan, z0 'Srbe-drugi,za Hrvate.tretji itd. Tako je propaganda prilagojena posebno* stim domačega kraja poslušalcev.
Ob. koncu minulega leta'je: ameriška družba dobavila Jugoslaviji 100 kilotatnb radijsko postajo. ;	•
KOVINARJI,JETI IN STOLČKI
'V primerjavi z letom 19'39 seje . slovenska kovinarska produkcija po dvojlla.Obnovljena visoka peč na Je 'šenicah da ja 25.000' ton železa več. •V* Ravnah so bile montirane' lani' tri peči, od katerih 'ena" d a.ja dnevno. 24o 'ton kvalite'tnega' jekla .-Proizvodnja 'se .je od 1951 dvignila za 11% v 1952.
Slovenski konstruktorji‘Ih preiz kusni letalci: so pomembno, sodelovat J li pri izdelavi, prvega jugosiovan^ ^ ga jet letala.	"	?
■Ljubljanska obrtna zadruga. igra= čarj-ev .j.e prejela iz. Anglije naro^r1 čilo -za 120.000- zložljivih .stolčkrV za gledalce kronanjskega sprevoda. ^
(Iz 5•strani:)
rejo 'vedno bati,da-bodo zagledali v časopisu zlobno pismo,ki jih bo raziti krinkaval-o, Četudi po krivici .Neznanec piše v pismu uredniku POROČEVALCA) da je nV neki šoli profesorica za Miklavževo dej-alahTa se pogovarjajmo 0 Č ■Miklavžu." Ali se delavci "pehamo... da nam bodo v šolah zastrupi j eval-i g ■našo mladino in jo .vzgajali v misticizmu, ter . nam podirali, kar do-ma otronr kom dokazujemo?" Oblast je ugotovila,da to ni res.Socialistični oče se s je izkazal, da > je, sposoben za "laži in zablode",ki'jih je prej obsojal-.
RAZGLEDI
s	•	/•	;
NE DAJMO SE. !
Na Škotskem je v teku majhna besedna vojna,ali naj bb sedanja kra=# Ijica Elizafceta "prva" ali "druga".(Elizabeta I.je vladala v 16.stoletju5' samo- Anglež e m, • .ne Škotom.) Iznajdljivi škotski "covenanti" so ba junijsko? svečanosti-kraljičinega: kronanja- stavili ha proda j' naglavne rute z Tiaci o'?, nalnimi znaki in napisom "Elizabeta I.,kraljica Škotov". Ob tej pruliki .. je dejal covenantski tajnik, daje'prepričan v pravilno razlago kralji= ; činega naslova in da hi osebno pbz’dravil. .vsako tako ’ neprijetnost9 kot De-poziv pred sodišče*, da se stvar razčisti . " ;
'■	:f. • Ko se j.e nek ugledni Londončan lansko 1 eto- zoper stavil policistu, •
ho je ta zahtev_ali od njega, o.sebno izkaznico, ker je parkiral svoj avto na' napačnem mestu,’ je prišel pred sodišče in bil zaradi tega obsojen na de'-narno kazen. Toda mož se je pritožil na prizivno sodišče,češ da policist nima -pravice zahtevati od njega osebno izkaznico zaradi take malenkosti. .' hot je njegov avto.. Vrhovni sodnik, ki je. poleg ostalih razsojal, in izku-/ šeni pravniki,-ki so zastopali obrambo, so bili soglasni, da parlament ob" sprejemanju zakona o osebni izkaznici ni mislil, da naj policisti ,jgled_a= ’’ Do v osebne ..izkaznice britanskih- državljanov za tako figo kot je bil slu.= oaj z avtom. Sodnik, je svetoval policiji,naj drugič ne postopa tako malen ko st no.,-vendar je zavrnil priziv,ker je bil z. upiranjem poli'cistu kršen zakon. -Angleško javno mnenje je vzvalovilo.Razpravljalo se je o osebni iz kaznici, pisarilo proti policiji, besedičili so tudi v parlamentu0, neka j tednov kasneje je vlada sama sporočila, da ukinja o.sebno izkaznico ..Mpž . z jvtom je .bil sicer obsojen, toda načelno je- kmalu zatem dob:il--.pel-no''z-ado-š'.---°enje in'dosegel moralno zmago.	' * '	.
•To dvoje mi prihaja na misel,kadar beremo čudovitih težavah tržaš kih Slovencev .Res je, da morda vseh njihovih prilik ne poznam dovolj.To.da težko 'se bom vdal. dopovedovanju, da morejo, tržaški Slovenci protestirati P'roti krivicam samo s papirnatimi spomenicami na Varnostni svet •ali pa ha generala Winter tona .Lanskoletno zborovanje v Bazovici je. pokazalo, da' ni Aa svetu za proteste samo papir.
Zgornja primera sem'navedel,da vidimo,kako.j e mogoče uporabiti soA t*iš5a za tiho toda učinkovito demonstracijo .Res sämo v Angliji? Zakaj ne n.pr. tržaški 'Slovenci podobno poskusili s famoznim fašističnim zako = iz 1.1923? "Zakaj ga ne bi vlekli pred. pristojno tržaško .ali laško so • tišče? (Na misel mi prihaja sod1^ v zadevi goriškega Slovenca dr.Sfiligoja.)
Trst ima društvo šlovenskiii ' ravnikov, katerim najbrž ne gre poseb= trda za vsakdanjo skorjo kruliaiTorej si morejo brezplačno privoščiti, tako sodno zadevo,če so prepričani,da je pravica na njihovi strani.Menda ti treba'posebej poudarjati,da je ob tem treba intervjujev's tujimi ,do= Pisniki in da je Zapadu treba nud ti otipljivo informacijsko gradivo o • 2adevi,ki jo peljemo pred sodn.ike.Naj bi ga dostavili pomembnim'zapadnik . Duristom.Ko'se bo o tem začelo pisati, bo led .prebit. Do danes svetovno ' Davno mnenje kaj šibko pozna stanje in razmere na tržaškem ozemlju, in če Se.bo tržaški ali laški sodnik odločil in bo sodbo izrekel v prilog faši etičnemu-zakonu, bo spet sijajna priložnost,da pred svetom kujemo kapitel.
Vzemimo napisne tablice.Zdi se, kot da .se ni nič .zgodilo, ko so jih™.-takrat odstranili.In vendar no bi prav nič škodilo mala ropotanja, o kaA terem bi se'seveda'po tisku pisarilo. Zakaj,vraga, ni kak Tržačan z olj= tato barvo napisal ha'steno kakšne obcestne ali pa svoje hiše z velikimi Jakami - SEShJAN?'Kar naj'pride policija in naj praska črke iz privatno Piše! Bil bi vzrok za tožbo,ker policija uničuje priyatno lastnino - se= veda brez privoljenja lastnika,- Njega itak ne. bi smelo boleti, da se raz ^Degove stene Lahom v brk sveti slovenski■napis rodnega kraja,.Spet zla= Prilika za Društvo "Pravnik",da utemelji pravno ves slučaj.,
- Navedel sem majhen prim :r tihe rezistence. Prebrisani Krašovec jih.
^e'gne -najti na desetine.........-	.......-....
v	Seveda pa je tak tihi odpor možen le,če ljudje niso razdvojeni in
se ne boje malih žrtev.. In tr se mi dozdeva, da tržaški Slovenci poča= zapadajo malodušju,ki utegne tekom času postati nevarno.Skupinske Razprtije so v takem malodušju kot clje na ogenj. Nlo- ne bi škodilo,če bi slovenski prvaki kdaj stopili skupaj in se 'odkrito pomenili o vsem tem.
•	• R.Levec
Štev .LICI .	41
Javno mnenje
"Babje čenče"G.urednik! Morda je g.L. v 107. štev,KT z dobrim name = nom zapisal "babjo čenčo". Vendar so JNO in g.Jovanovič sami krivi,da do takih čenč in šal sploh pride.U tegne nekega dne kdo napisati:"Ne vem če je res, toda pripovedovali so, da so (g.Jovanovič in JNO)svojo na poved o reorganizaciji v svojem gLa šilu vtaknili v žep,šli študirat tišino in na reorganizacijo pozabi 1i." Oni so s svojo napovedjo pove dali čenčo,zato pa jih bodo slišali precej na svoj račun.G.prof.Jovano vič je predsedoval,ko so "tresli goro in rodili miš",predsedoval bo tudi marsikateri šali.Morda bo to i melo zdrave posledice,da ne bo to* liko praznih obljub in govorjenja, ampak več dela.Pri tem ne mislim le na g.Jovanoviča in JNO.To je nauk za vse!	L.H.
Tošičevi "Nac.problemi":G.urednik! Cosp.P.N.se razburja zaradi "pri = stranskega" prikaza Tošičeve knji= ge v KT 104-.A če se pogledi ne stii nDa3o, ■to že ni .neobjektivnost.Lo = jalnost g.P,N.do g.Tošiča je goto= vo gani jiva, toda kritikova dolžnost je,podati svoje mišljenje,s katerim se nekdo more ali pa ne more strin' njati.Po. „mojem mnenju g.Tošič 'ni na pisal neko:znanstveno delo,ampak ob širen politični pamflet, v katerem prednhža ' stališče grupe,.ki ji pripada.Ostale grupe omenja nepovolj-no. ali prezre . Zakl jučki imajo več= krat majave osnove? v mnogih stva= reh (zlasti kar zadeva Slovence)je g,.Tošič pokazal očividno nepoznanje problemov. Vendar pa se moram divi ti energiji g.Tošiča,za katero za= služi vse priznanj e, enako za trud.
-b-
Stvarnost: G.urednik!'Priznavanje g,Š."da še vedno nimamo dovolj po= datkov o medvojnih dogodkih" in da "že'to malo,kar je bilo objavljene ga,govori za moj zaključek" je dra goceno,kajti zaključek g.S.je brez vsake solidne osnove .Na prvi pogled Be nam vsem*zdi,da se sonce vrti o koli zemlje.Ko pa so zbrani podat= ki,je ugotovljeno baš nasprotno.Ta ko tudi g.Š.na prvi pogled (zaradi
CVETKA IZ L0MAÖEGA LOGA
"Klic Triglava zastopa nazore slovenskih četnikov..."
(M.M.v "Svobodni Sloveniji",Argen tina,18.XI1.1952.)
nezadostnih podatkov) zaključuje , da so "plačani" ministri krivi.Mor da so,morda pa se izkaže, da niso. Najmanj pa se bo pokazalo,da oni niso edini,ki so krivi.Isto velja tudi za "velike",ki jih nisem na = pravil za žrtvene kozle, kot želi. g*Š*podtakniti.Ne napadam in ne tra nim,ker ne vem*
Pri predlogu, naj se "plačani"9ii.: nistri poslužijo "svobodnega tiäke" za svojo obrambo,g.Š.verjetno pri tem misli na emigrantski tisk(ker . ! tuji tisk ne kaže zanimanja za na= še zadeve). Emigrantski tisk ni "svoboden",dasi je v svobodenm sve tu.Edin-n izjema, kct mi je poznano, je v celi slovenski,hrvatski in sr: bski žurnalistiki, "Klic Triglava" ; Ta edini, objavlja tudi pisma in čin j ke,ki včasih ostro kritizirajo plesanje samega uredništva .K j e je ' to--. rej ta "svobodni tisk"? Poleg tega mnogi begunci bero samo tisk . grup.e-j-ali naroda, ki mu pripada jo .Odklanjaj" jo branje tiska,ki osvetljuje prc . blem z druge strani .Kalšne'vrednosti je torej pisanje napadenega g.XI v listu svoje stranke,če pa tega Či-tatelji lista- druge skupine ne bb= do hoteli brati? • '	V.IV "
f • • ■	j:.
G .ur ednik ! Pismo g.AK-gre v prilog naših ministrov,ki so bili po g.W- L Churchillu "mlinski kamen okoli vra". tu kralja Petra".Ko mu je g.Churchi odstranil ta "kamen", je kralj začel tako plesati kot je g.Churchill go* del?pozval nas je,da preidemo k'Ti^ tu;Šubašič prevzame vlado; postavi js' ni so regenti itd.G.Churchill je i rabil mnogo časa in manevriranja,^ je odstranil "mlinski kamen" s kra . Ijevega vratu.Ni torej čudno,da za to nima dobre besede za ta "kamen"*
a S. A-
"Pobrotvorno udruženje slobodnih. gradjana Jugoslavij e",ki so ga pri osnovanju podprli in priporočili predvojni politični prvaki Jugosla^ vije,ki žive v emigraciji,bo imelo 25.februar ja tl.letni občni zbor o13 8 h zv. v prostorih Allied Circle, 46 Green Street,London'W.1 .Letos bj do volili slovenskega odbornika,kel je g.Lavrenčiču potekel mandat.
—	= = = = = = = = = = = = = = = = = = =! = = = =! = = =
+ KLIC TRIGLAVA + Naročnina za eno', leto 24/-,za četrt leta 6/-?za ino zemstvo odgovarjajoča vsota z do H plačilom za letalsko dostavo.	/
+++ /: