Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 1995 352(497.4 Šentjur) ^ llllll 0093030,23 i COBISS o 2X. tefruovv 1995 *te»: 23 eeMtt: tOO ST! hbhhbmh m#**, froM*U*t sen«™J mn niojz 63230 Šentjur tel./fax: 063 741-253 doma: 063 741-976 mobitel: 0609 6 12-692 * betonska opeka 40x30x20 73.70 SIT - betonska opeka 40x25x20 67.10 SIT - betonska opeka 40x20x20 58.30 SIT - betonska opeka za silose in hlevske jame premera od 3,5 do 7m 52x20x20 73.70 SIT - betonski robniki: vrtni 100x25x5 363,00 SIT cestni 1 OOx30x 10 484,00 SIT -betonski mejniki 45x10x10 242.00 SiT - betonske mreže 600x210 4.345,00 SIT - modul super kvalitete (uvoz) 62.00 SIT - cement (vreča 50kg) 550,00 Sit - apno (vreča 33kg) 475.00 SIT V zgoraj navedene cene je vračunan prometni davek. Plačilo možno na tri čeke! Ul. Dušana Kvedra 43 $Q|y(l M,a Nudimo vam novo izbiro pomladanskih kolekcij po usodnih cenah in Plačilnih pogojih. FKIIIITE II m PREPRIČAJTE SASU Soa&aae "V Trgovina ' VELIKA IZBIRA II V prostorih bivšega Eurošporta, Trubarjeva 17, tel.: 741-119 perila modnili dodatkov, usniene eaianterue in vse vrste konfekcije (tudi za močnejše postave) tPričašvjem vas vsa^ dan od 9 - 18fi oS sobotah od 9 - 12h Ipavčeva 3 63230 ŠENTJUR Tel.:063/743-089 POSEBNA PONUDBA - osebni računalniki PC 486 DX/40 COLOR že od 127.900,00 SIT dalje - tiskalniki EPSON, FU1ITSU... - telefaksi PANASONIC... šMfiSSBj Nudimo vam tudi vse vrste pisarniškega materiala, biro opreme, tiskovine ^ f ’ - šolske potrekščin^UlV \ \ . i - dariInl program ^VESEEIMO SE VAŠEGA CEISKA! v I Povzetek popravkov Mag. Andreja Stopar, v. d. načelnice upravne enote Šentjur, nam je poslala naslednje popravke v prejšnji številki ŠN zapisanega pogovora z njo: 1. Od moje diplome na veterinarski fakulteti je minilo osem let in pol. Zenske se sicer naj ne bi hvalile s svojo starostjo, pa vendar je to dejstvo. 2. S 1. januarjem 1995 je bilo v ožjem smislu v UE Šentjur zaposlenih 28 delavcev, ostalih 26 je neposredno vezanih na ustrezna ministrstva (obramba, pravosodje, okolje, finance, inšpektoiji) ali pa so v občinski upravi občine Šentjur. V okviru občine je bilo 31. 12. 94 zaposlenih le 54 delavcev. 3. Opozarjam vas, da so novice, kot je "Pozor, steklina" v 22. številki ŠN, strokovno neutemeljene in sejejo med krajani dvome. Dejstvo je, da do 31. januarja letos steklina v Šentjurju še ni bila ugotovljena. Prosim, da se pri objavljanju kratkih vesti držite dejstev! Mag. Andreja Stopar, dr. vet. med. Glede 1. in 2. točke se opravičujem, glede tretje pa bi bilo dobro, če bi si gospa inšpektorica prečitala ustrezne predpise. Urednik Šentjurske NOVICE KOMENTIRAMO ■ 1 Podvoz Kot kaže, bodo problemi s podvozom pod železnico še kar nekaj časa burili šentjurske duhove. Občani z "one strani" se prav dobro zavedajo, daje treba železo kovati, dokler je vroče in zato so na sam Prešernov dan pripravili množično zborovanje pred "Bohorjem". Nanj so privabili nad 500 občanov, občinske veljake in še celo televizijske poročevalce, a se na zborovanju kljub temu ni zgodilo nič posebne pozornosti vrednega. Argumenti "za" in manj "za" so še vedno isti, odkrito proti pa tako ali tako niče ni nikoli tvegal biti. Morda je novo le to, da bi podvoz rade zajahale opozicijske stranke, zlasti še socialistična struja v LDS, ki ima na "oni strani" nekaj vplivnih članov. Toda, da bi se župan in vladajoča koalicija spotaknila prav tu, ne kaže preveč, saj precejšnjo krivdo za zgrešene prometne tokove v Šentjurju nosi prav bivši opozicijski kandidat za župana g. Grdina, v uličnem odboru, ki vodi vse podvozniške promocijske aktivnosti, pa imajo pomembno mesto tudi podporniki sedanjega krščanskodemokratskega župana Malovrha. "Krivda" je kar lepo skupna in vroči kostanj šentjurskega podvoza si bodo akterji lahko še dolgo podajali iz roke v roko. Kot se je dalo razumeti iz besed župana Malovrha, se bo ta kostanj kmalu znašel v rokah občinskih svetnikov. Ti se bodo že čez mesec ali največ dva morali odločati o občinskem proračunu in tam ne bo več izmikanja; potrebno bo reči da ali ne. Čeprav je mnogo svetnikov iz centra Šentjurja, nikakor ni gotovo, da se bo svet zlahka odločil, da bi dve ali tri leta ves občinski infrastrukturni denar namenil podvozu. Hrušovlani sicer dokazujejo, da jim zaprt prehod preko železnice povzroča takšno gospodarsko škodo, da bi v nekaj letih pokrila vse stroške izgradnje podvoza, toda povsem jasno je tudi, da imajo podobne "racionalizacijske" projekte domala v sleherni krajevni skupnosti in je prav mogoče, da se bo načelna solidarnost ob konkretnem denarju prav kmalu skrhala. 350 milijonov tolarjev, kolikor še vedno znaša uradni predračun, je kar lep zalogaj, ki ga šentjurski občinski proračun ni v stanju brez prebavnih težav požreti. Za polovico nižja vsota, s katero operirajo Hrušovlani in ki naj bi jo ponudil Gradis, je namreč še povsem neuradna, kajti občina si zagotovo ne bo pri tem velikem poslu privoščila improvizacije in bo vztrajala na uradnem projektu. Recenzija tega projekta je že bila opravljena, ni pa dala posebno spodbudnih rezultatov. V njej predlagajo le, da se naj ponovno strokovno preveri nosilnost tal pod železniškim prehodom. Pri odločanju o tem finančno najtežjem šentjurskem projektu se bodo strankarsko opredeljeni svetniki morali odločati med zvestobo stranki ali svojemu kraju in bo izid glasovanja do konca povsem nepredvidljiv oziroma prej odklonilen kot pritrdilen. Same obvoznice se Šentjurčani še vedno niso navadili. Ob prometnih konicah so dovozi nanjo še vedno obupno "zabasani" in vse več je tistih, ki so prepričani, da je ta prometni režim skozi Šentjur strateško zgrešen. Spor med LDS in SDSS Predsednika LDS g. Artnak in SDSS g. Pungartnik, ki sta si v preteklem mesecu izmenjala nekaj ostrih besed, sta le nekoliko razbila dolgočasno šentjursko politično klimo in se kot edina prebila v medije državnega pomena, kar pa seveda še ne pomeni, da ima njuno besedovanje kakršenkoli dolgoročnejši pomen. Jabolko spora je seveda mikavna profesionalna funkcija podžupana, katero si lastita obe stranki. LDS je kot druga najmočnejša stranka v občini prepričana, da je podžupanski stolček njena domena in se ne more sprijazniti z dejstvom, da ga je izgubila. Njen argument, da ji proporcionalni volilni sistem daje avtomatsko pravico do participacije pri izvršni oblasti, je resda bolj za lase privlečen, povsem upravičeno pa je verjetno njeno oporekanje legitimnosti načina izvolitve podžupana. Tega slednjega pa druga stran z županom na čelu ni in ni pripravljena priznati, kaj šele popraviti. Oboji iščejo razsodnika na državni ravni, celo o ustavnem sporu seje nekaj slišalo, in medtem, ko čakajo na odločitev od zgoraj, pridno drug pri drugem iščejo napake. Mnogi občani se nad takim početjem zgražajo, toda povsem brez razloga, kajti javni besedni spopadi so nujni del demokracije in tudi edini način, da volilci izvemo, kaj se v strankah sploh dogaja in kakšni ljudje jih vodijo. Če je raven tega trenutnega šentjurskega dialoga morda res nekoliko prenizka in nam gre na živce, je to le posledica tega, da niti eni niti drugi nimamo ustrezne kulture političnega boja in dialoga. Tisti, ki ste polemiki sledili, mi boste gotovo pritrdili, da ste iz nje izvedeli o šentjurski LDS in SDSS več kot iz vseh njunih predvolilnih nastopov. Osebno bom zelo zadovoljen, če se polemika ne bo končala z znano frazo "ker smo za napredak in razvoj Šentjurja, na pamflete nasprotne stani ne bomo več odgovarjali", ki vedno pomeni nekaj povsem drugega in nadvse prozaičnega! Kaj se dogaja na občini? Je težko povedati, kajti tudi nova občinska oblast je povsem prevzela "Grdinove manire" in nas ne vabi na svoje seanse. Sekretar sveta, g. Škoberne, je v začetku še obetal, da bo nekaj naredil za javnost dogajanj, a seje prav kmalu tudi on umaknil za varne okope zaprtih vrat. Kaže tudi, da gaje "krščanski lobi" na občini nekoliko izoliral, poleg tega pa, kot kaže, brez privoljenja predsednice sveta tudi ne sme odpreti ust. Precej intenzivno se menda dela na statutu občine. Po besedah predsednika LDS g. Artnaka, poskušata opozicijski LDS in Združena lista z nekaterimi določbami v statutu omajati absolutno oblast pozicijske koalicije in si zagotoviti vsaj nekaj uspešnih nadzornih funkcij. Pred sprejemom statuta, ki ga oblastna koalicija brez podpore opozicije ne more sprejeti, bo zagotovo prišlo še do "težkih bojev". Šentjurske NOVICE KOMENTIRAMO ISlpš O sami organizacijski strukturi občinske uprave je menda še prezgodaj govoriti. Ve se le, kdo so župan, podžupan in občinski tajnik ter da je na občinski plačilni listi ostalo le 11 uslužbencev, vsi ostali (45) pa so našli svoje mesto pri državnih jaslih. Izvedeli smo, da je vodstvo občine pred kratkim imelo sestanek s šentjurskimi direktorji. Osrednja tema razgovora je bila menda le vljudnostno spoznavno srečanje, ki pa se je nekoliko izrodilo. Zlasti direktorji niso skoparili z ostrimi ocenami, predvsem zaradi nemogočih prometnih razmer v Šentjurju, ki imajo očitne negativne poslovne posledice. Mehkobna revolucija na Planini Dan po svečnici so na Planini dokončno pokopali sanje o svoji občini. V nabito polni šolski jedilnici se je zbralo vse, kar leze in gre, ne toliko zato, da bi slišali, kaj jim bo povedalo njihovo vodstvo krajevne skupnosti, temveč bolj zato, da bi dosedanjim krajevnim veljakom pomagali na smetišče zgodovine. Če je dosedanje vodstvo KS morda upalo, da bo z grožnjo kolektivnega odstopa še nadaljevalo s pritiski za lastno planinsko občino, ali celo izsililo podporo za svoje zamisli, se je krepko uštelo. SKD in SLS, stranki, ki sta tudi prvi odstopili od bojkota volitev in se tako že pred volitvami distancirali od vodstva KS, sta že na začetku zborovanja vzeli vajeti v roke in nobenega dvoma ni bilo, daje vodstvo KS ne bo poceni odneslo. Tako seje tudi zgodilo. Staro vodstvo KS je sicer pravočasno odstopilo, toda se je nalezlo očitkov in sumničenj, kot berač uši. G. Krofi, ki je bil predsednik sveta KS kar tri mandate, se je od te svoje vse prej kot hvaležne funkcije poslovil, na da bi se komurkoli od njegovih naslednikov zdelo potrebno, da bi mu izrekel besedico zahvale. Novemu vodstvu KS, sestavljenemu iz občinskih svetnikov ter predsednikov vaških skupnosti, je za gladek prevzem oblasti povsem zadostovala že temeljita kritika predhodnikov - za njihove načrte jih pravzaprav nihče niti vprašal ni. Celo dileme - planinska občina da ali ne? - nihče ni več postavil. Novi predsednik g. Ivan Tovornik, ki začenja iz nič , bo imel veliko dela s "preštevanjem kosti". Občni zbor SLS Občni zbor SLS, ki je bil razmeroma dobro obiskan, je še enkrat jasno pokazal hibe (ali odlike?) te šentjurske stranke. Očitno je , da šentjurska SLS še vedno ni prestopila praga Kmečke zveze in ostaja čvrsta stanovska organizacija kmetov, ki se s svojo stranko identificirajo, ko se le ta ukvarja izrazito z njihovimi konkretnimi interesi. Na zborovanju smo poslušali že neštetokrat povedano zgodbo o zapostavljanju kmetijstva, prav nič (ali pa skoraj nič, da ne bo zamere) pa npr. o tem, kakšne metode političnega boja bo stranka povzela tako na državni kot na občinski ravni. "Zavzemali se bomo za interse kmeta" je bila parola, kije prisotne povsem zadovoljila. Vodstvu stranke sploh ni bilo potrebno razlagati, kako to počne ali bo počelo. "Le prepirati se ne", kot je bilo slišati iz dvorane, je bila takorekoč edina politična usmeritev zbora. Tako nihče tudi ni postavil vprašanja, ki je viselo v zraku, ali so znani začetni poskusi povezovanja na občinski ravni z LDS (ki velja za "sovražnika" slovenskega kmeta) kupčija, ki jo je potebno podpreti ali podreti? Zbor enostavno ni uspel prerasti formalne manifestativne oblike in je v okvirih dnevnega reda ostal vsebinsko prazen. Kaže, da se je pravzaprav več zgodilo v družabnem delu druženja, ko so se ob prigizku in žlahtni kapljici razplamtele tudi prave politične debate. Le da te v programu šentjurske SLS zagotovo niso zapisane. F.K. V knjižnici je razstavljal Vlado Geršak Šentjurčani se spomnijo Vlada Ceršaka z zadnje slikarske kolonije v lanskem letu, posvečene občinskemu prazniku, na kateri je dobil tretjo nagrado. Tokrat se nam je predstavil znova in sicer s samostojno razstavo. Otvoritev razstave je bila v četrtek, 26. januarja. Prireditev, ki se jo je poleg precejšnjega števila slikarjevih privržencev iz Celja udeležila le peščica domačih "tradicionalnih" obiskovalcev prireditev v knjižnici (npr. dr. Fidler in ing. Veber s soprogama, gospe Iva Klepec in Boža Sotler, gospodje Svetina, Grdina, Kincel in še nekateri), bi najlepše opisali z uvodnimi besedami gospe Cmokove. Dejala je, da so se odločili presenetiti vse tiste , ki Ceršaka dobro poznajo kot odličnega slikarja realističnih prikazov narave, z njegovimi novimi poskusi v abstraktnem predstavljanju sveta. In prav ta razstava naj bi bila dokaz, da lahko le dober slikar realizma uspešno prenese naravo v svojo abstraktnost. Morda je res tako, toda ta večer med gosti ni bilo nikogar, ki bi z občutljivim kritičnim očesom poznavalca ocenil Geršakovo delo. Zame je bil najopaznejši črno - beli kolaž, njegova "abstraktna narava" pa me je pustila dokaj hladnega. G.Leskovšek, ki se na slikarstvo spozna, je razstavo ocenil za dobro. F.K. g. Vlado Geršak VROČA TEMA Čigava bo voda? V predvolilnem času je sedanji župan kar nekajkrat z zadovoljstvom povedal, da so v kamnolomu v Hrastju našli močan izvir vode, ki bi lahko dolgoročno pokril potrebe po pitni vodi vsega Šentjuija. Komunalci so se zadeve lotili resno, dali so izvrtati dve vrtini ter napraviti ustrezne analize. Prvi zbrani podatki so resnično pokazali, da iz kamnoloma lahko v sekundi priteče preko 30 litrov neoporečne pitne vode, s katero bi si v naši občini lahko izvrstno uredili oskrbo z vodo. Toda še preden so bile preiskave dokončane, se je pričelo zapletati. Nekateri podjetni občani naj bi s pomočjo svoje obveščevalne službe med občinskimi uradniki "zavohali" v tej vodi denar, in z njihovo pomočjo na hitrico potegnili nekaj koristnih potez v tej smeri. Ker so Slivničani tudi že prej vedeli mnogo povedati o nenavadno uspešnih poslih v zvezi s tem kamnolomom, nekateri so pripravljeni n tudi priseči, da je pesek iz tega kamnoloma pomagal nekaterim funkcionarjem slivnišle krajevne skupnosti do novih avtomobilov, smo poskušali izvedeti, kaj je v resnici na vsej i; stvari. Da gre za resno zadevo, se je pokazalo t že na občini, kjer so nam povedali, daje p KS Slivnica z dopisom z dne 18. januarja letos prepovedala komunalcem, ki delajo na vrtini, vsak dostop na "svoj" kamnolom. Ker sta na omenjenem območju tudi obe vodni vrtini, naj bi to dokončno pomenilo, da so vsi nadaljni postopki v zvezi z izvirom vode vezani na pristanek KS Slivnica. Kaj kmalu pa seje pokazalo, da KS Slivnica sploh nima nobenih pravih argumentov, da bi si lahko lastila tako kamnolom kot vodni izvir. Lastnika parcele, na kateri sta kamnolom in vodni izvir. Skale Marija in Ferdinand iz Bukovja, sta leta 1990 sklenila pogodbo s KS o izkoriščanju kamnoloma. Pogodbeni partnerji so v zvezi s to pogodbo imeli precej težav, kajti lastnika sta bila prepričana, da KS niti približno ne izpolnjuje pogodbenih določil. Iz kamnoloma naj bi se odvažale ogromne količine peska, onadva pa naj bi uspela le tu in tam izterjati svoj delež. Pravega nadzora nad tem, koliko materiala je šlo iz kamnoloma, ni bilo mogoče vzpostaviti. Tudi odvetnika sta si zaradi teh težav že najela. Kljub temu sta še pred potekom prve pogodbe s KS sklenila januarja lani novo petletno pogodbo, s katero sta si izgovorila tudi boljše cene in večji nadzor nad miniranji v kamnolomu. V lanskem letu seje nato še dvakrat vse spremenilo. Tajnik KS Slivnica je registriral svoje podjetje "Yimmi" ter menda sklenil trgovalo podjetje" Yimmi" in ne KS. Lastnika kamnoloma zaradi tega nista imela nič kaj lažjega dela z uveljavljanjem svojih pravic in ker svojih pravic enostavno nista uspela zadovoljivo uveljaviti, jima je vse skupaj šlo tako na živce, potrebovala pa sta tudi denar, da sta sklenila kamnolom prodati. Od 7. decembra lanskega leta dalje je zemljiškoknjižni lastnik parcele 250/1, na kateri sta kamnolom in izvir vode, g. Franc Škoberne, tajnik KS Slivnica in lastnik podjetja "Yimmi". Tajnik KS g. Škoberne je povedal, daje do lastništva zanimive parcele prišel povsem zakonito in ne vidi nobenih razlogov za očitke. Na občini mu sekretarka za varstvo okolja in urejanje Teče mi vodica.. prostora gospa Ratajeva dela sicer težave in mu noče izdati uradnega dovoljenja za izkoriščanje kamnoloma, toda ne vidi nobene ovire, da sedaj ne bi on sklenil s KS Slivnica enake pogodbe o izkoriščanju kamnoloma, kot sta jo imela prejšnja lastnika. Ima pa težave z Javnim komunalnim podjetjem Šentjur, ki se z njim kot lastnikom sploh ne pregovarja ter s svojimi aktivnostmi moti delo v kamnolomu. O izkoriščanju vodnega vira se je seveda pripravljen pogovarjati in, če bo potrebno, parcelo po petih letih tudi prodati. Prej pa brez odškodnine seveda ne. Z njegovimi stališči je soglašal tudi predsednik sveta KS g. Cmok, ki meni, da koristi KS Slivnica v tem primeru niso prizadete. G.Gradišnik, organizator dela v JKP, je povedal, da ga peripetije okrog izvira v kamnolomu ne zanimajo. JKP ima pismeno dovoljenje prejšnjih lastnikov Marije in Ferdinada Skaleta za preskusno vrtanje, ki ga nihče doslej ni preklical, kar njemu ta hip povsem zadostuje. Vse ostalo so igrice, ki jih igrajo drugi s svojim delodajalcem pogodbo o izkoriščanju kamnoloma. Te oziroma jih bodo morali odigrati, če se bo pokazalo, daje vodni pogodbe nam na KS sicer niso pokazali, niti niso potrdili njen vir iz kamnoloma strateškega pomena za občino. obstoj, toda izdane dobavnice za pesek kažejo, daje s peskom F.K. PISMA BRALCEV Gospod glavni urednik! Kot redni kupec Šentjurskih novic, v zadnjem letu in prvem mesecu mladega leta tudi njihov naročnik, vas lepo pozdravljam. Minili so časi porodnih krčev omenjenega časopisa. Malček je že shodil in začel povzročati prepih v Šentjurju in okolici. Prepih je povzročal z informacijami in Vašimi komentarji. Zaradi komentarjev so vas radi napadali. Ko vas je zaneslo v levo, so vas vlekli v desno in ko ste krenili z razmišljanji na desno, se niso dali levi. Ker je bil to čas zgodnjega otroštva časopisa, ste potrebovali podporo. Moj minimalni prispevek je bil v tem, da sem postal naročnik časopisa. K odločitvi me je vodilo prepričanje, da bom s časom začel dobivati mesečne informacije, katerih bo vedno več, ki bodo vedno bolj kakovostne, nepristranske in aktualne, seveda o sredini, v kateri živiva. V leksikonu Cankarjeve založbe razložijo besedo informacija "lat. poučitev, sporočilo". Ko sem prebiral omenjeni lak-sikon, se mi je posvetilo: kaj če me želite s šentjurskimi novicami poučevati, in to o politiki in politikih? Gospod glavni urednik! Če me želite poučevati, ali naj hodim po desni ali po levi, ali pa naj kot pijanec ciljam sredinsko črto, potem se bom časniku z veseljem odrekel. Ker vas poznam kot pikantnega iskalca resnice, demokrata in intelektualca, ne razumem, da se poslužujete preživelih metod "obveščanja", ki so danes aktualne samo še v Beogradu, Havani in Pekingu. V Šentjurju lahko kupim tudi druge časopise, pa čeprav so to nazadnje samo S portske novosti. Menim, daje skrajni čas, da se odločite: ali imeti političen časopis, kjer boste pridobivali nove člane za vašo politično grupacijo in poučevali poučene o vam znanih resnicah, ali pa bo kdaj v prihodnjosti imenu časnika ustrezala tudi vsebina? V drugem primeru bom z veseljem ostal vaš bralec. Dušan Debenak Spoštovani g. Debenak! Moram priznati, da sem potem, ko sem prebral vaše pismo, prizadeto prelistal nakaj zadnjih številk Šentjurskih novic ter poskušal identificirati "preživele metode obveščanja". Če izvzamem volilno številko, ki pa ji, upam, politizacije ne gre tako hudo zameriti, sem ostale številke ocenil za razmeroma korektne. Resnica je žal taka, da kaj bistveno boljšega časopisa nisem v stanju napraviti. Vem, to pomeni, da so Šentjurske novice izgubile enega bralca. Še preden pa se odločite za ta korak in se do kraja zapišete S portskim novostim, vas vabim, da s svojim ostrim peresom pomagate vdihniti drugačno dušo našemu časopisu. Urednik Odgovor na " Zamera preko groba" Na bodico pod tem naslovom (ŠN št. 22) je obširno odgovoril tajnik KS Kalobje in pravi, daje "članek v celoti neresničen in poln laži", tu in tam tudi "nizkoten in neokusen” itd. Ker tajnkikov odgovor krepko presega vsebino bodice, mu bomo posvetili več prostora v eni izmed prihodnjih številk ŠN. ______ Urednik Naj povem , kako mislim! Za prebiranje časopisja nimam časa, a Šentjurske novice vseeno rad vzamem v roke in navadno kar vse preberem. S svojo domačnostjo in aktualnostjo me potegnejo, da si vzamem čas zanje. Prebral sem tudi januarsko številko in opazil, da je v njej omenjena naša gostilna. Vsak mi bo pritrdil, da odstavek, v katerem piše kaj o tebi, bolj natančno prebereš in po natančnejšem branju se mi je zazdelo, da bi bilo dobro, če še sam kaj napišem. Gre za tisti odstavek, v katerem piše, da so dela na obvoznici stala več kot 500 milijonov in da je iz državnega proračuna zanje zagotovljen le menjši del te vsote. Napisano je, daje ta problem: "... pricurljal iz Salobiijeve gostilne..." Morda je ta informacija res prvič prišla na dan v naši gostilni in je bila obelodanjena omizju kompetentnih ljudi, ki so, če tako rečem, prišli k nam na likof. In če je potem kateri od udeležencev likofa kje spregovoril o tem problemu - ali bi se to zdelo čudno? Nikakor, saj če so mu problem razložili, je to znak, da ne gra za skrivnost. Vest je torej prišla v javnost preko kompetentnih ljudi. Moti me, da piše "... je pricurljal v javnost iz Salobirjeve gostilne." To se namreč lahko razume tudi tako, kat da bi bila Salobirjeva gostilna kriva, daje stvar šla v javnost. Na to pa sem kot gostilničar zelo občutljiv. Pravi gostilničar, če v svojem lokalu kaj sliši, nič ne sliši, nič ne ve oziroma čuva gostovo skrivnost kor grob. V naši hiši je gostilna več kot 200 let, moja družina pa jo vodi že 90 let. Za našo gostilno je gotovo ena glavnih značilnosti, da spoštujemo vskega človeka in vsakega gosta. V ta odnos spada na prvem mestu tudi molčečnost o vsem tistem, kar ti gost morebiti pove in to pravilo spoštujemo že 90 let. Seveda pa k dobri gostilni poleg molčečnosti osebja spadajo tudi dobra postrežba, čistoča, dobro vino in dobra hrana. Tudi to zagotovo najdete pri nas! Pridite pogledat, z veseljem Vas bomo postregli! Hugo Salobir Tešem Pesem, nastane iz valov strasti, nastane iz ljubezenskih kali. Vsakdo se zave življenja, ko neusmiljena je moč trpljenja. Sledove riše ti usoda, kakor zna, ne izbriše ne ljubezni, niti zla! Pesem, razodeva senčne in vesele dni, razdaja srečo, nauke nam deli. vsak korak nam noto piše, ko za tabo je, ti pot nariše ne vedoč, jo riše vsak, ne zakrije je nihče, niti somrak. Pesem, z jutranjim napevom se prične, s sijem sonca ogreje ti srce. Toplota srca ogreje ljudi, če čuvaš to v sebi, te oživi, spremeni, poživi ti dušo do dna, melodiji življenje pa roko poda. Majda Rezec, Str. gorca Šentjurske NOVICE DOBRO /E VEDETI [ Ošpice Izjavnih občil smo izvedeli o razglasitvi epidemije ošpic v Sloveniji in o ukrepih za preprečevanje nadaljnega širjenja bolezni. Redno cepljenje proti tej nevarni in zelo nalezljivi virusni bolezni v Sloveniji izvajamo od leta 1968, zato je število obolelih upadlo na le nekaj posameznih primerov ne leto. Ob koncu lanskega leta je obolelo več romskih otrok, letos pa tudi več otrok v Zavodu za prizadete otroke v Vipavi. Pri obeh skupinah otrok je bila precepljenost slaba, pri prvih zaradi načina življenja in odnosa do zdravja, pri drugih pa zaradi številnih kontraindikacij za cepljenje. Cepljenje proti ošpicam izvajamo dvakrat: po dopolnjeni starosti enega leta in pred vstopom v 1. razred(kombinirano cepivo ošpice, mumps, rdečke), kar zadošča za zaščito do konca življenja. V Šentjurju smo pregledali dokumentacijo o prece-pljenosti in ustrezno ukrepali. V otroškem dispanzerju redno cepijo vse otroke, ki dopolnijo 12 mesecev (v roku enega meseca), tako, da je precepljenost stoodstotna. V šolskem dispanzerju smo odkrili nekaj otrok, ki niso bili popolno cepljeni (priseljenci). Pismeno smo jih povabili in do 21. februarja so bili vsi cepljeni. Vsa leta nazaj je precepljenost dosegala 96 do 98%, ostali so le otroci, ki iz različnih vzrokov ne morejo biti cepljeni, tako da skoraj ni bojazni, da bi prišlo do obolenj. Doslej je na celjskem zbolel za ošpicami deček iz Planine, ki je v zavodu v Vipavi, študent, ki živi v študentskem naselju v Ljubljani in štirje romski otroci iz okolice Brežic. Kako ošpice spoznamo? Značilna je zelo visoka telesna temperatura, nahod, kašelj, pečenje in solzenje oči, težko prenašanje svetlobe, po vsem telesu so rdeče lise, ki se združujejo, v ustih pa je značilna bela pega na notranji strani ličnic. Pri morebitnih sumljivih primerih obiščite zdravnika! Dr. Draga Kovač Škoberne, spec. šolske medicine Nekaj novosti v zdravstvenem zavarovanju Osebni zdravnik in zobozdravnik Poleg osebnega zdravnika si morajo občani do 1. aprila izbrati tudi osebnega zobozdravnika, občanke pa tudi ginekologa. Izbira zdravnika velja najmanj za dobo enega leta. Po preteku te dobe ga lahko brez zapetljajev zamenjamo. V primeru objektivnih razlogov in ob soglasju obeh zdravnikov, lahko zamenjavo napravimo tudi med letom. Zdravniki, ki delajo v dispanzerjih za otroke in šolarje, lahko odklonijo odrasle osebe, prav tako splošni zdravnik otroke, če je v istem kraju otroški dispanzer, ne more pa splošni zdravnik odkloniti odraslih pacientov, ki si ga želijo izbrati za svojega izbranega zdravnika, dokler nima evidentiranih več odraslih zavarovanih oseb, kot jih določi Zavod (zaenkrat je ta številka 2850). Osebni zdravnik je pristojen in dolžan zavarovani osebi zagotoviti diagnostične, terapeutske storitve na primarni ravni, preventivne storitve po programu, zdravljenje na domu in hišne obiske, če so utemeljeni. Lahko pa s pooblastilom prenese opravljanje preventivnih pregledov in cepljenja otrok in mladine na ustrezni dispanzer. Pravica do prvega pregleda Zavarovanec ima izvirno pravico do prvega pregleda le pri svojem osebnem zdravniku. Vse nadaljnje preglede lahko odredi samo osebni zdravnik oziroma zdravnik, ki je nudil nujno zdravniško pomoč. Če zavarovanec kljub nasprotnemu stališču osebnega zdravnika zahteva takšne preglede, jih je dolžan plačati sam. Pravica do preventivnih pregledov Obseg preventivnih pregledov je obsežen pri predšolskih otrocih in šolarjih, (pri dojenčkih je po novem nekoliko okrnjen), na področju zobozdravstva in pri ženskah v rodni dobi. Osebe, stare nad 25 let imajo imajo pravico vsakih 5 let do posebnih preventivnih pregledov glede na zvišan krvni pritisk, raven krvnega sladkorja, holesterola in drugo. Ti preventivni pregledi se trenutno še ne izvajajo. Pravica do pripomočkov Pravice do raznih pripomočkov za invalide so razširjene. Slepi imajo pravico do kasetofona, Braillovega pisalnega stroja in psa vodnika. Slušno prizadeti otroci bodo lahko dobili pripomočke za daljinsko sporazumevanje. Strožje do pijančevanja Vse zdravstvene storitve v zvezi z zdravljenjem posledic prehude alkoholiziranosti gredo v breme pivcev. Kaj bomo plačevali sami Zavarovanci, ki ne bodo sklenili dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, bodo doplačevali za posamezne zdravstvene storitve naslednje odstotke: za osnovne storitve osebnega zdravnika in zobozdravnika 15% (npr. obisk pri zdravniku 150 tolarjev), za zobno protetiko 75%, za očala 62%, 12% cene oskrbnega dne v bolnišnici in od 25% do 62 % za zdravila. Dodatno zavarovani občani bodo plačevali le polno ceno za zdravila z negativne liste zdravil. V izpostavi ZZZS v Šentjurju (stara občina) lahko dobite tudi lično brošuro, v kateri so opisani vsi zavarovalni pogoji. F.K. S policijske postaje Preteklo obdobje je bilo spet bolj živahno, saj so policisti obravnavali 21 kaznivih dejanj, 144 cestnoprometnih prekrškov, 12 kršitev javnega reda in mira in 27 prometnih nezgod. Odvzeli so 61 vozniških ter 18 prometnih dovoljenj. Opravili so 5 prometnih akcij, na katerih so ustavili 466 voznikov. Od 92 preiskušenih voznikov, jih je vozilo pod vplivom alkohola 61. Trije kršilci javnega reda so končali v iztreznitvenem prostorčku v Celju. ObvoznUa Je še vedno nevarna. Vsak teden je na njej vsaj enkrat radarska kontrola, podatki pa kažejo, da 60% voznikov ne upošteva omejitve hitrosti. "Operativni" mladeniii iz Hruševta Svojo metodo boja za podvoz je naštudirala šesterica mladoletnikov iz Hmševca: kar nekaj sobot zapovrstjo so demonstrativno polomili železniške zapornice. Njihova "revolucionarnost" se je najprej nekoliko ohladila na policijski postaji, dokončno pa jo bo skušalo umiriti sodišče. Obrtani videorekorder 30 letni V.B. iz Vrbnega se je naveličal brezdelnega čakanja v zdravniški čakalnici in je v sosednjem nenadzorovanem prostoru ročno "odmontiral" videorekorder ter se podal z njim po šentjurskih gostilnah. Ker ga je elektronska škatla pri obhodu ovirala, seje nanjo hudo razjezil in ji v tržnici privoščil nekaj krepkih brc. Pri tem opravilu so ga nekoliko zmotili policisti, ki jim potem ni bilo petežko odmotati cele zgodbe. Huda telesna poškodba in kazen tudi za oštirja 25 - letni T.D. iz Trobnega dola, že dober znanec policistov, je imel 5. februarja svoj "nastop" v Salobirjevi gostilni v Jakobu. Prepir s S. Z. iz Šentjurja je zaključil z udarcem z glavo, svojemu nasprotniku zlomil nos ter ga potem, ležečega na tleh v mlaki krvi in s hudim pretresom možgan, dodelal do kraja. Čaka ga srečanje s sodniki. Za oštirja, ki ni poskrbel za varnost svojih gostov in ni hotel poklicati policije iN reševalnega vozila, bo poskrbel sodnik za prekrške. Nož kot sredstvo za poravnavanje dolgov 13. februarja je B. T. z Jezerc vdrl v stanovanje I.G. iz Škamic ter hotel na silo z njim poravnati svoje račune. Zabliskal se je nož in po vratu in hrbtu porezani B. T. je končal v celjski bolnišnici. Čeprav je trdil, da gaje napadel neznanec, policistov Obvestila matične službe Umrli so: Janez Ribič(75) s Pesnice, Julijana Koprivc (66) iz Lok pri Planini, Terezija Tovornik ( 86) iz Lok, Janez Gornik (70) iz Šentjurja, Mavricij Zorko (82) iz Šentjurja, Mihael Špan (90) iz Visoč, Terezija Perčič (95) iz Planinske vasi, Stanislav Martin Mlakar (65) iz Stopč, Stanislav Slomšek (62) s Proseniškega, Jožefa Fendre (77) iz Gorice, Amalija Ojstrič (97) iz Slatine, Marija Ceraj (78) s Stopč, Matjaž Strašek (20) iz Rog. Slatine, Elizabeta Goleš (73) iz Marija Dobja, Jožefa Obrez (70) iz Bezovja, Milan Cverle (31) iz Šentjurja, Metod Laubič (31) iz Gorice. Poročili so se: Janko Pinter iz Trnovca in Rosvita Arzenšek z Botričnice, Peter Kolman z Visoč in Cvetka Leskovšek iz Paridola. Obvestilo kmetovaUem Sporočamo vsem kmetijskim proizvajalcem, da Semenarna Ljubljana išče sodelavce za pridelovanje semen najrazličnejših vrtnin. Po osamosvojitvi Slovenije in zaradi vojne v nekaterih bivših jugoslovanskih republikah, so se povsem pretrgale vezi s tamkajšnjimi pridelovalci semen in je ta dejavnost postala spet zanimiva tudi pri nas, zlasti še na manjših in hribovitih kmetijah. Če se za to delo zanimate, se oglasite na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Šentjurju ali pa pokličite na telefon 741 523! M. Roženičnik ni preslepil. Oba so počastili s kazensko ovadbo. Podjetni poslovnež Novopečeni poslovnež R. B. s Ponikve, lastnik firme v Šentjurju, je potem, ko mu je SDK blokiral žiro račun, nemoteno trgoval naprej s svojim partnerjem Tobačno tovarno iz Ljubljane - brez posredništva vsiljive SDK. Svojo 718 000 tolarjev vredno inovacijo bo moral obrazložiti tudi na sodišču. Nesreča in samaritani v Vezovju J. M. s sopotnikom T. K. je l6. februarja nekaj po polnoči na cesti od Čmolice proti Dobju preiskušal svoje alkoholizirane reflekse ter zmogljivosti svojega avtomobila. V Vezovju je po kratki vožnji po jarku treščil v betonski prepust. Sam jo je odnesel z lažjimi poškodbami, sopotnik pa je bil težko poškodovan. Mimo sta prišla M.L. in A. M. iz Gorice pri Slivnici - oba v rožcah - ki sta ročno ugotovila, da policija ni sposobna ustrezno obvladati situacijo in sta pričela ukrepati po svoje. Za njuno človekoljubje policija ni pokazala pravega razumevanja in ju je napotila sodniku za prekrške. Svetnilq. - svetni/Q. Odkar na Dedinju počiva Tito je marsikaj očem odkrito: politika je šla v stranke, ustanavljajo se nove banke, smo na Demos pozabili, od njega ni ostalo nič, prehitro ga je vzel hudič. Zdaj stranke vso besedo imajo, za delovno ubogo rajo, še bolj pa zase se pehajo. LDS, ZL, SLS, SDSS, SKD in še in še...! Le katera prava je? Morda tista, ki pobira vse, kar delovnega viška je? Svetniki občinski, zares ne le imena, načela imejte svetnikov iz nebes! I.Uduč Šentjurske POSLOVNA STRAN NOVICE A.:; lil cilpoz Commerce d.o.o. Valenluna Orožna 4,63230 Šentjur RECEPCUA Tclefax: 063/743-619 Telefon: 063/743-905 Telefon: 063/743-705 (/ restavraciji našega hotela Vam nudimo bogato izbiro jedi po naročilu, toplih malic in kosil. Pozorne može posebej opozarjamo na nedeljska družinska kosila, s katerimi lahko sVoje boljše polovice odrešite kuhanja ob koncu tedna. m mo mm mnmuo timi večja srečama! rn ul za srečno in zdravo 0\ |f -M °st mami . vo Drofenikova 16 tržnica Šentjur VAM NUDI: - obačila za nosečnice in močnejše postave - igrače - pripomočki za dojenje - program za svečanosti in - vse za dojenčke praznike(posojanje ali nakup) - oblačila za otroke - program "ortopedica" AKCIJA! OTROŠKI AVTOSEDEŽI BOB 12.160,00 SIT jffi oŽMftH eL. 783-113 Traktorji Krediti na 3 leta prodala staro za novo s 3% POPUSTOM Pokličite 063/783-113 trg. UŽMAH, 63225 Planina TRGOVINA r storitve d.o.o. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151. tel.: 741-151 VAM NVD1: izvajanje plinskih napeljav izvajanje oljnih napeljav izvajanje elektroinstalacij V NAŠI TRGOVINI DOBITE: 15.154.00 SIT Od 678,00 SIT 51.999.00 SIT 5.449,00 SIT 29.890.00 SIT električni bojler 801 plafoniere BTV Gorenje voyager TTX senzorske reflektorje globinski sesalec oljne gorilce plinske gorilce plinske - oljne peči in ostali material za ogrevanje, vodovod in elektroinstalacije CtlpO/ OBVEŠČAMO VSE BIVŠE ZAPOSLENE, UPOKOJENCE IN DRUGE DRŽAVLJANE REPUBLIKE SLOVENIJE DA SMO PRIČELI Z DEPONIRANJEM LASTNINSKIH CERTIFIKATOV PODJETJA ALPOS. Deponiranje lahko opravite na blagajni podjetja ALPOS vsak delovni dan med 8. in 11. uro ter med 13. in 15. uro. S seboj morate imeti potrdilo o odprtju certifikatnega računa in osebno izkaznico. Vse morebitne dodatne informacije lahko dobite pri g. Jožefu Artnaku na telefon: 743-113. Šentjurske NOVICE IZ ZGODOVINE NAŠIH KRA/EV . - 1 Ponikva skozi čas Branko Babič - in memoriam začetka so veliko pozornosti posvečali Med NOB sta Sašo in Branko delovala v telovadbi. Nabavili so si telovadna orodja V. krajiškem korpusu pri organizaciji Pred kratkim sem v Delu zasledi la jn pridno vadili pod vodstvom domačih ali zrakoplovnih enot. V kjigi "Kozara" njegovo skromno osmtmico. Ker je bilo tujjh vaditeljev. Zlasti na drogu in bradlji zasledimo Branka Babiča pod imenom njegovo življenje povezano tudi s Ponikvo in je bil pri nas dobro poznan, je prav, da se njega in njegovega časa; spomnimo z nekaj besedami. V tridesetih letih tega stoletja je pred italijanskim fašističnim nasiljem pribežala na Ponikvo družina Franja Boleta. Bole je bil potem vrsto let cenjen šolski upravitelj na Ponikvi in tudi imenovan za ponkovškega častnega občana. Poleg svojih otrok Dušana, Sašota, Milene in Albine je s seboj na Ponikvo pripeljal tudi nečaka Branka Babiča. Mladi so bili študentje in dijaki ter zelo aktivni v raznih društvih (Sokol, Društvo kmečkih fantov Telovadna vrsta ponkovškega SOKOLA: z desne: Branko Babič, Franjo Podgoršek, Aleksander Bole , , i so izvajali vse najzahtevnejše vaje. p. . , v . _. . „m c e. ’ Branko Babič, Sašo Bole (umrl lani), Dramsko društvo) Zlasti Dušan Bole je Ludvik Korže in Franček Podgoršek so bil duša vseh naprednih gibanj na Ponikvi. bm najbolj znani telovadci, ki so Sokol je na Ponikvi ustanovil progovni zmagovali na različnih tekmovanjih, nadzornik Franjo Obrsnel, ki je bil tudi Udeležili so se tudi vsesokolskih zletov v sam odličen igralec, harmonikar ter poln Ljubljani, Celju, Pragi in Sarajevu, vedrine in humorja. Pod okriljem Sokola se je zbirala napredna mladina. Od vsega "Slovenac" kot neustrašnega borca pri prebijanju sovražnikovih obročev in reševanju ljudi. Bil je tudi med osvoboditelji Trsta. Dobro se spominjam njegovih slikovitih opisov bojev za Trst. Karkoli se že danes govori o zakulisju teh bojev, dejstvo je, daje Trst osvobodila slovenska vojska in to je znal Branko Babič pripovedovati natančno in z veliko ljubeznijo do svoje Primorske. Tudi po vojni se je pojavljal v javnosti, na znanstvenih zborovanjih ali pa pri konkretnih akcijah reševanja sporov z Italijo. Vse njegovo življenje je bilo odraz tiste mladostne zagnanosti in vzdržljivosti, ki si ju je pridobil v mladosti na Ponikvi. Njegov čas se je iztekel, ostale pa so nam njegove vrednote in spomin nanj. Slava Kovačič Blaž Kocen, 1821 * 1871 Leta 1970 me je šolski kolega vzpodbudil: "Ti, kot geograf, lahko kaj narediš za Kocena! 100 - letnica njegove smrti bo." Poznala sem atlas iz leta • 926, ki smo ga imeli doma in me je od mladih nog pritegoval, kaj več pa nisem vedela o njem. Začeli smo, pomagali so Kristanovi - lastniki Kocenove hiše na Hotunju, navezali smo stike z Geografskim društvom Slovenije, pomagal nam je Šentjurčan Marjan Žagar, profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, projekt je podprla šentjurska občina in 29. oktobra 1972 je akademik Svetozar Ilešič odkril obeležje na Hotunju. Profesor Marjan Žagar je imel slavnostni govor, proslave pa so se udeležili poleg domačinov še geografi iz Maribora, Celja in Ljubljane. Staro ploščo smo prenesli na šolo, ki seje preimenovala v Osnovno šolo Blaža Kocena. Blaž Kocen se je rodil 24. januarja 1821 na Hotunju št. 4 staršema Martinu in Heleni Kocen. Martin Kocen je prišel iz Žusma in je poročil vdovo po Ivanu Zdolšku. Posesti nista imela prav veliko, redila sta le eno kravico, zato sta hodila delat drugam. Znan je Kocenov vzklik:"Bog mi daj nekoč to doseči, da mi ne bo treba po fari beračiti z Žakljem!" Že kot mali Blažek, ko je hodil z mamo in ji pomagal nositi živež, je občutil močno željo, da bi napravil nekaj pomembnega. Rad je hodil v bližnji gozd, tam spoznaval ptice in se jih naučil tudi odlično oponašati. Dobro je poznal tudi razne rože, zlasti zdravilne. Ko se je kot odrasel mož vračal k materi na obisk, je znal prenekatero bolezen pozdraviti z njimi. Na domači triletki ga je učil Jurij Bradač (Georg NVradatsch) in ne Janez Zweck, kot je pomotoma napisano v njegovi biografiji. Kot nadarjen in deloven odličnjak je bil oproščen šolnine. Četrti razred in gimnazijo je končal v Celju. Kako je bilo njegovo življenje trdo in polno stisk pove to, da si je bil prisiljen sam sešiti suknjo iz oblačil, ki jih je naprosil pri meščanih. Iz Celja je šel za dve leti na licej v Gradec. Pri Sv. Andražu na Koroškem je spoznal premožen zakonski par brez otrok, ki ga je potem moralno in materialno podpiral do konca študija. Študiral je grško jezikoslovje, klasično leposlovje, zgodovino modroslov-ja, estetiko, avstrijsko zgodovino, diplomacijo, heraldiko, mineralogijo, zoologijo in botaniko. Kot mnogi kmečki sinovi je nato šel na bogoslovje v Celovec. L avgusta 1845 je prvo "mašo pel" pri Sv. Andražu na Koroškem. Slava Kovačič (se nadaljuje)__________ Šentjurske NOVICE ŠPORT 1 ' Z občnega zbora NK Šentjur Le nekaj dni zatem, ko smo objavili kritično pismo bralca F. Zupanca, ki je očital vodstvu nogometnega kluba, da delajo po domače in za zaprtimi vrati, smo prejeli vabilo na občni zbor NK Šentjur. V skupščinski dvorani se je zbralo okrog 50 članov kluba in gostov (MNZ Celje, nogometni sodniki, podžupan Pungartnik, predstavniki šentjurskih športnih organizacij in občinske športne zveze), ki so pregledali preteklo dvoletno delovanje kluba. Klub v lanskem letu ni imel občnega zbora. Predsednik kluba g. Romih in tehnični direktor g. Emeršič sta predstavila organizacijske in tekmovalne uspehe NK Šentjur, ki so res zavidljivi. Ureditev dveh igrišč, brez katerih sicer res ne gre, sploh nista štela med večje dosežke. V klubu so najbolj ponosni na svojih 100 igralcev, ki uspešno zastopajo klubske barve na različnih tekmovalnih ravneh. Mlajše selekcije so bile zelo uspešne na ravni MNZ Celje, kjer so bili mlajši dečki šesti, starejši dečki prvi in so se uvrstili v državni polfinale, kjer so izgubili z Muro. Kadeti in mladinci so v svojih kategorijah zasedli tretji mesti. Uvrstitev članov v 3. slovensko ligo pa štejejo sploh za največji dosežek vseh časov šentjurskega nogometa. Toda še več kot tekmovalni uspehi, jim pomeni to, da so uspeli motivirati pravo množico mladih športnikov, hkrati pa tudi obilno prispevati k šentjurskemu športno - družabnemu življenju in promociji kraja. Iz finančnega poročila smo izvedeli, da je klub v preteklem obdobju razpolagal s skoraj 8 milijoni tolarjev. Okrog 1,1 milijona je prispeval občinski proračun, ostalo pa sponzorji. Ves pridobljen denar so tudi porabili. Po besedah predsednika nadzornega odbora g. Rada Pečka, so ga porabili v skladu z dogovori in predpisi. Finančno poročilo, ki ga , kot kaže, zborovalci niso dobili v roke, je občni zbor sprejel praktično brez razprave. Za naslednjo sezono so v finančnem načrtu predvideli okroglih 20 milijonov tolarjev, kar je sprva povzročilo v dvorani grobno tišino, kasneje pa tudi nekaj rahlih pomislekov, da gre le za vsoto, ki jo bo v Šentjurju težko pridobiti. Pol te vsote naj bi šlo za člansko ekipo, ki ima lepe možnosti, da se prebije v 2. ligo, ostalo pa za mlajše selekcije, igrišča in opremo. Tik pred koncem zbora je načel resnejšo razpravo g. Jager; predlagal je, da NK Šentjur poskuša pridobiti koncesijo za uporabo vsega športnega parka, za kar pa se zbor ni odločneje ogrel. Predsedujoči g. Štiglic je poudaril, da kljub precejšnim vsotam, ki se vrtijo v klubu, NK Šentjur ostaja amaterski klub in da govorice o plačah v višini 1000 mark ne temeljijo na resnici. Celo nasprotno, mnogo stroškov bremeni še vedno starše otrok, ki trenirajo. Kakšne pa so v resnici nagrade za trenerje in igralce, po tem občnem zboru še vedno ni znano. F. K. Kaj se dogaja s šentjurskim nogometom? Na vprašanja iz prejšnje številke ŠN nam je odgovoril predsednik kluba, g. Romih: - NK Šentjur nima lastnika, lastnik vseh objektov, ki jih uporablja, je občina Šentjur. - Nogometaši prve selekcije prejemajo mesečno le hranarino in povrnitev materialnih storškov v višini 300 do 400 DEM, trenerji pa 300 do 500 DEM. Vsi ostali funkcionarji delamo brezplačno, oziroma še sami obilno prispevamo v blagajno kluba. - V klubu nismo odpustili nobenega domačega trenerja. - Vse odločitve v klubu sprejemata UO in skupščina. Lani res ni bilo letne skupščine in za to ni tehtnega opravičila. F.K. NK Šentjur sili v vrh V NK Šentjur so z odličnimi rezultati, ki sojih dosegli v pripravljalnem obdobju, dokazali, da njihove želje za vstop v 2. ligo niso neuresničljive. Doslej so premagali prvoligaša Jadran iz Dekanov z 2 : 0, tretjeligaša Telmont iz Šmarja - Sap z 10 : 1, igrali na domačem igrišču neodločeno s prvoligašema Mariborom in Rudarjem iz Velenja ter izgubili v Trbovljah z Rudarjem z 1 : 2._ Ogorien boj KK Kemoplasta za obstanek v B-ligi Neuspešne igre KK Kemoplasta se nadaljujejo. Potem, ko so šentjurski košarkarji dosegli skromne tri zmage v rednem delu prvenstva, jim tudi v play-outu ne kaže najbolje(ena zmaga v treh tekmah). Kot po pravilu doma dosti bolje igrajo kot na gostovanj h in če bi vse tekme v šentjurski telovadnici dobili, bi se morda še rešili izpada. Porazi ŠKK Šentjur Ekipa ŠKK Šentjur je na Ponikvi doživela še en poraz. V play-offu dosedaj po štirih tekmah še niso dosegli zmage. Vse kaže, da je tista zagnanost in volja z začetka prvenstva upadla, k temu pa je pripomogla tudi slaba organizacija s strani vodstva tekmovanja (sodniki zamujajo ali pa jih sploh ni) in vedno slabša izbira sodnikov. Upajo, da po dežju vedno posije sonce. Mladi šahisti množično in uspešno Za nami sta posamezno občinsko in regijsko prvenstvo dečkov in deklic. Na občinskem prvenstvu seje letos zbralo kar 42 tekmovalcev. Tekmovali so v treh skupinah. Pri starejših dečkih je med 14 tekmovalci zmagal Matej Malovrh (7 točk) pred Simonom Jernejem (6), Avšič Primožem (5), Bohorč Boštjan (5) itd. Pri mlajših dečkih je med 19 udeleženci zmagal Hvalec Maksimiljan (6). Za njim so se zvrstili Recko Sandi (5), Zdolšek Klemen (5), Bevc Bine (5), Gračner Janez (5), itd. Med 9 dekleti pa je bila najboljša Javornik Monika (7) pred Leber Lidijo (7) in Kolar Tatjano (6). Precej številno zastopstvo Šentjurske občine je nastopalo tudi na regijskem prvenstvu v Žalcu. Najboljši rezultat med našimi je dosegel Recko Sandi, ki je bil 2. v kategoriji do 12 let. Do 14 let je bil naš najboljši Simon Jernej (5.), do 16 let pa Matej Malovrh (6. mesto). Odigran je bil tudi hitropotezni turnir za januar. V močni in izenačeni konkurenci je bil vrstni red Drobne 8, Lorger, Plahuta in Gazvoda 6,5, Toromanovič, Biščan 6, itd. p q NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 23 a ' l#* ir POLMER SPOLNA OOBSEDE- NOST BIVŠI EGIPTOV. VODITELJ mesto v PRANCIJI MESTO v NEMČIJI LJUBLJANA angleški fizik IN kemik (VVILLIAM) ROPOTULJA AVSTRIJA TRETJI TON C-DUROVE LESTVICE MESTO V KAMBODŽI KADMOVA HČI ŠTEVILO POLT ORANJE METER ZAPOR VELEBLA- GOVNICA — TOVARNA | V ULMU NAPOVED. BAS "ČAS BREZ SVETLOBE PREDPONA PRI TUJKAH IGRALEC ' ŠERBEDŽIJA ČEBELJI SAMEC — TkaninT ZA HALJE GENERAL JOVANOVIČ KRUMPAK BOJANA — PESNIK KUNTNER ORODJE TERITOR. OBRAMBA LITER KALIJ ZBIRKA MESTO V ČRNI GORI IZBA ZEMEU. TEČAJ DUŠIK GVINEJSKI POLITIK TOURE PLESNA TRGOVINA FIGURA V CELJU VINKO KOVAČ NOSILEC RIMSKA PARTIZAN. ENA SPOMENICE NRAVOSLO- VEC FOSFOR ITALIJAN AGENCIJA HUDE SANJE MOSTAR ŽIVALSKA MAST SLADKOVODNA RIBA ORODJE KOSCEV ZAREBR- NICA PAST KRMILO TAKSA BLAGAJNA ITALIJA SINKO GRŠKO PRISTANIŠ. INES ČEPIN BiVAUŠČE" ČEBEL VRTNA HIŠICA KOROŠEC IVAN DUHOV- ŠČINA OGLJIK SESTAVIL: JOŽE MASTNAK- MARJAN Nagrade za križanko št. 22 podeljuje UNITREJAN iz Goričice. Žreb jih je razdeli takole: Božena Arzenšek s Pešnice -servisni pregled avtomobila; Gašper Vodeb iz Svetelke - zaščita avtomobila, Jožica Drame iz Zg. Tinskega - barvanje 2 m2 avtomobila. Vse seveda pri Unitrejanu iz Goričice! Valentinovi aforizmi Najbolj zanesljiv način, da boste zadeli žensko srce: merite vanj kleče. Darila, ki jih kupite svoji ženi, a'so niti slučajno tako dobra kot Lista, ki jih vaš sosed kupi svoji ženi. Malo ve tisti, ki svoji ženi pove vse, kar ve. Samski stan ni deden. Edine tri zveste stvari v življenju so: denar, pes in stara ženska. Velikonoinua že (veti Pri predsedniku ponkovškega turističnega društva g. Vladu Podgoršku smo izvedeli, da je na rastišču znamenite velikonočnice v Boletini že živahno. Po njegovi oceni ima cvetove že kar ena tretjina rastlin in ljubitelji narave ne bodo razočarani, če jo bodo prišli pogledat. FOTOGRAFIJA MESECA Razvoj podeželja je (dobesedno) na tleh Šentjurske NOVICE LAHKO BI BILO RES To ne more biti res! Javno komunalno podjetje Šentjur obvešča vse porabnike vode, da je zaradi kaljenja vodnih tokov potrebno vodo prekuhati. Za mesece, ko se pojavi ta nadloga, porabnikom ne bodo zaračunali vodarine. Podvoz in kultura Na dan slovenskega kulturnega praznika se je tudi v Šentjurju zgodila množična prireditev: množica Hrušovljanov se je zbrala pred "Bohorjem" ter nadvse dostojanstveno in kulturno zahtevala "svoj" podvoz. Če jim bodo Občinarji ustregli, so obljubili, bodo vsa naslednja leta, ko bo ves občinski proračun šel za podvoz, na istem mestu in ob enako množični udeležbi brezplačno deklamirali "Dobro jutro, gospod župan" ter tako poskrbeli, da bo slovenski kulturni praznik kljub finančni suši dostojno počaščen. Tudi mi smo na televiziji Ta mesec je bil nadvse uspešen za promocijo Šentjurja v slovenskem prostoru. Najprej sta si preko časopisov izmenjali nekaj "ljubezenskih izjav" LDS in SDSS, potem pa smo imeli še svoj spektakel na televiziji. Dva soseda sta si tako učinkovito skočila v lase, da sta postala šentjurski družabni (beri: opravljivi) hit. Na lestvici zanimivih občin smo napredovali za celih 10 mest, za nas pa se zanimajo baje že turistične agencije. Zakaj ne kmet? To retorično vprašanje, ki je poželo živahen aplavz na občnem zboru šentjurske SLS, se je nanašalo na šentjursko obvoznico in na podobne neumnosti, kijih dela oziroma jih je delala oblast. Saj res, zakaj bi zapravljali čas in denar z volitvami, ko je enostavna in odlična rešitev zastonj pri roki: zakaj ne bi o takih zadevah odločal kakšen kmet! Poznavalci pravijo, da tudi takšna rešitev ni pomagala. Partija nima več ugleda V zadnjih letih jih je dobila obilno po repu, tako da v resnici v javnosti nima več prave veljave. A seje zanjo vendarle še našla lepa beseda, boste verjeli ali ne, na občnem zboru šentjurske SLS. Toda g. Trebovc, ki je zanjo izbrskal nekaj socialnih komplimentov, je kaj kmalu vzel svoje besede nazaj. Pravzaprav še prej, preden mu jih je poslanec Potočnik do kraja skritiziral. Zgodovina je res krivična! "Črno vino iz rdečih čaš" Če si je predsednica SLS gospa Osetova res privoščila to koristno in že nekajkrat preizkušeno kombinacijo, pravijo, bo jasno šele takrat, ko bodo čaše prazne. Zanimivo bo videti, ali ji bo napitek udaril v glavo ali v noge. SDSS je za Kučana Pravih presenečenj na občnem zboru SLS ni bilo, za eno pa je vendarle poskrbel predsednik šentjurskih socialdemokratov g. Pungartnik. Pred vsemi je rekel: "SDSS se zavzema za malega človeka!" Iščemo mačko prave barve Kot se je izvedelo, ravnatelj šole v Hruševcu ni bil izbran, ker še ni odločeno, katere barve naj bi bil. Občinska črnkasta koalicija vleče na eno stran, rdečkasto ministrstvo pa seveda na drugo. Samo naivni upajo, da minister Gaber ne bo znal za podkrepitev svojega stališča uporabiti tudi zelo prepričljivih proračunskih argumentov.______________________ Šentjurski kulturni dogodek v Ljubljani Prav prijetno presenečeni smo bili, ko smo do zadnjega sedeža napolnili kar dva velika avtobusa, ki sta nas v ponedeljek, 20. februarja, odpeljala v Cankarjev dom na ogled in poslušanje Sijaja operete, predstave umetniškega ansambla Honved iz Madžarske. Nastopili so člani Madžarske državne opere, Gledališča opereta, plesna skupina, pevski zbor in ciganski orkester. Vsi izvajalci so nosilci številnih nagrad in so zaslužni za promocijo madžarske kulture po vsem svetu. Prostorsko razkošje Gallusove dvorane, najlepše arije iz Lebarjeve Dežele smehljaja, Straussovi Pomladni zvoki, močna in raskošna plesna in pevska predstavitev Grofice Marice, čudoviti kostumi in do srca segajoči zvoki violin so nam podarili toliko lepega v enem večeru, da bo kaj ostalo še za naslednje, vsakdanje dni. Zahvala organizatorjem, številna udeležba pa je dokaz, da kvalitetne kulturne predstave želimo in potrebujemo. Draga Kovač Škoberne Pozdravljeni gospod župan (prirejeno) Dobro jutro, dobro jutro, gospod župan! Sem s Hruševca prišel, gospod župan, s problemi se obračam k vam. JA, KAJ PA JE, DRAGI OBČAN? Ko v službo grem, gospod župan, mim’ EMA peljem se dvakrat na dan, pred šrangam čakam, gospod župan, celo uro na ajzenpan. ZAKJ NE HODIŠ PEŠ, JUŽNI OBČAN? Mim’ Bohorja, Tola, gospod župan, težko čez cesto je priti tam. Je boljš’ počakat naslednj dan v Šentjurju na severni stran’. KAJ LAHKO STORIM ZATE, HRUŠOVLAN? Ja, podvoz naredite, gospod župan! Lep most čez Voglajno je zdaj tam, zakaj bi stal čisto zaman! KAKO PA ZDRAVJE, MOJ OBČAN? Hvala.Naš zdravstveni dom ima pet-dest vrat, ker vsi dohtarji šli so privat. Le ženske so ostale praznih rok, ker jim je ukinjen ginekolog. ŠE KAJ POD "RAZNO", HRUŠOVLAN? Je voda rjava, grozi poplava, gospod župan, problem je Arliču prav dobro znan. In pošto, banko, gospod župan, zraven šole zgradite nam! KAKO NAJ TO NAREDIM, HRUŠOVLAN? V parlamentu pridno sedite, gospod župan, izborite amandma za južno stran, pa bomo vsi hvaležni vam! R. Maruša