ž':z--"aa. 1 < ' 14. av|-o': 1.989 _C(ena,14,!PP,4|S, BHena THEEND WERYBODTS GOTSOMETHING TO HIDE EKCEPTME A\'D MYMO\'KEY k* ¦ minsituafia TRIBUNA SHE CAMEIN THROUGH THE BATHROOM WINDOW JOVANKA BUDISAVLJEVIČ - BROZ Takoj po govoru v Splitu so se odnosi med Titom in Kardeljem po-novno ohladili. Nekaj let po Splitskem govoru je Tito organiziral vsakoletni lov za tuje diplo-mate kakor tudi za najvišje jugoslovanko vodstvo v Karadordevu. Rankovič je bil ta-krat na najvišji točki svoje politične moči. Naenkrat se je zaslišal zvok sirene. Nihče od prisotnih ni vedeh kaj se dogaja. Izka-zalo se je, da je metek prebil ustno votlino Kardelja. ki se je zgrudil na tla. Zrno se je ustavilo na samem začetku hrbtenice. Z rešilcem so Kardelja hitro prepeljali v bolnico, kjer so mu naši najboljši kirurgi nudili pomoč. Deset dni kasneje so Karde-lja odpeljali z letalom v London, tam se je zdravil šest mesecev. O tem dogodku jugoslovanska javnost ni bila obveščena, dokler se tuji tisk ni zelo obširno razpisal o tem. Po nekaterih bali-stičnih podatkih so policijski strokovnjaki dognaJi, da je Jovan Veselinov, o tem, da je zgrešil divjo svinjo, zadel kamen od katerega se je zrno ali košček zrna odbilo in zadelo Kardelja. Vendar pa se po ulič-nih vogalih širijo govorice, da je Veselinov takrat uporabljal šibrovko in navaden ka-rabin, zato se ni moglo pripetiti tako, kot je pisalo v uradnih poročilih. Razen tega je Veselin dal izjavo, v kateri piše. da je streljal divje svinje in to s ši-brovko. Zlobneži so trdili, da je Kardelja hotel ubiti Slobodan PenezičKrcun, eden od bližnjih Rankovičevih soborcev in njegov intimni prijatelj. Jovanka menja ministre, šefe kabinetov in veleposlanike Po zamenjavi generala Žeželja in gene- j Šumonje je imela Jovanka veliko iva. Odločala je o tem, kdo bo Titov šef -•ineta ali osebni sekretar, kakšne bodo ..udrovske spremembe v JNA. Posebno po letu 1965, po odstopu Rankovica, se je dogajalo, da nekateri visoki funkcionarji ali osebni prijatelji Tita niso mogli knjemu, ne da bi pred tem prosili Jovanko za dovoljenje. Tako sta npr. črnogorski ditelj Blažo Jovanovič ali Svetozar Vuk- novič - Tempo morala ppslati pismeno ošnjo za dovoljenje obrska Tita. Eden od prvih žrtev Jovankine kadrov- ske politike je bil šef kabineta Bogdan Crnobrnja. Nekega jutra mu je zamerila, rse je vmešaval v njene zadeve. Stegnila je roko: »Dajte mi ključ od kabineta in lahko greste.« Ko je Crnobrnja protestiral, mu je Jovanka odgovorila: »Lahko se pri-tožiš samemu Ijubemu bogu.« Medtem ko je to govorila, je ves čas držala stegnjeno roko. Crnobrnja, ki je nameraval v drugo sobo svojega kabineta. je mahinalno segel v žep, vzel ključe in jih predal Jovanki. Ob tem je Jovanka pre-drzno rekla: »Imate petnajst minut časa, da spakirate svoje stvari. Dokler se ne razreši vaš status, boste dobivali osebni dohodek iz sredstev kabineta. Lahko gre- ste. O vsem boste še pravočasno obveš-čeni.« Bogdan Crnobrnja ni imel sreče, kajti po tej službi so ga premestili na mesto veleposlanika v ZDA. Ni minilo niti leto tega, kar je opravljal naloge veleposlanika v ZDA, ko so ga doletele nove težave. Kajti v tem času se je Tito odpravljal v ZDA, Jovanka pa je vztrajala, da se pred Titovim prihodom odstavi Crnobrnja, ker drugače ne bo odšla v ZDA. Tito jo je tokrat poslušal, v tem času je še bil zaljub-Ijen v svojo Ltčanko. Položaj Titovega šefa kabineta po od-hodu Crnobrnje zasede Vlado Popovič - Španec. Poslušen je. saj je ta položaj dobil v času odstranitve Rankovica. Ne glede na to poslušnost tudi on ni imel veliko sreče. Sporekel se je z Jovanko. ker ni delal tako, kot je ona zahtevala. Ko se je Tito s spremstvom nahajal na Brdu pri Kranju. je Popovič odbil Jovanki ukaz. ki mu ga je prinesel Blaž Mandič. zadolžen za tisk v kabinetu. Ob tem je rekel: »Ona ni moj delodajalec. Jaz poslu-šam samo Tita in ne bom izpolnjeval nje-nih ukazov (tu je mislil na Jovanko). To je bilo v času, ko sta se Tito in Jovanka pripravljala za pot v Ljubljano. Blaž Man-dič, največji karierist in materialist, kar sem jih kdajkoli spoznal, je pohitel k Jo-vanki, ter ji reportiral od besede do be-sede, kajti bil je odličen stenograf. Ker sem se takrat nahajal v bližini, sem opazil, kako je Jovanko oblila rdečica, a se je vseeno zadržala, tako da svojo odločitev ni realizirala takoj v rezidenci na Brdu pri Kranju. O tem, da je Mandič obvestil Jo-vanko o vsem, ni vedel nihče razen Jo-vanke in Mandiča. Ko sta Tito in Jovanka s spremstvom prispela v Ljubljano. nista minili niti dve uri od njihovega prihoda, ko je Jovanka poklicala Vladimirja Popoviča v svoj kabinet ter mu dejala: »Od sedaj niste več šef kabineta. Predajte mi ključe in jutri ne morete več potovati z nami na Brione. Če imate tam svoje stvari, lahko pridete po njih prvega, ko boste dobili izplačano trimesečno nadomestilo.« Popovič ni hotel predati ključe, nakar mu eden od Titovih telesnih stražarjev, ki je prišel na Jovankin klic, rekel: »Ne poče-njaj neumnosti.« Popovič tako ni mogel storiti nič. Predal je ključe in zapustil Ti-tovo rezidenco v Ljubljani. Na njegovo mesto je prišel Slovenec Marko Vrhunc. Javnost, kakor tudi najbližji Titovi sode-lavci, niso bili seznanjeni z odstavitvijo Vladimirja Popoviča, prenekateri so bili presenečeni, ko so naslednji dan prebrali ali slišali v vseh javnih glasilih, kakor tudi na televiziji in radiju, da je z ukazom pred-sednika Republike izbran za novega šefa kabineta Marko Vrhunc. Kako se življenje poigrava z usodo, je vidno iz primera Po-povičeve odstavitve. Razočaran kot je bil, je prišel v eno od ljubljanskih restavracij in pristopil k skupini mladeničev, ki so ga poznali preko medijev. Med temi mlade-niči se je nahajal tudi Kopiničev zet Sulej-man, ki je živel in delal v Ljubljani kot TRIBUNA lekarnar. Ko je Popovič spil dve merici žganja, se mu je odprlo srce, ni pa vedel, da je med temi mladeniči Kopiničev zet. Govoril je odprto o vsem, kar se dogaja v Jugoslaviji. Ko je v tej zgodbi prišel do sebe, so mu stopile solze v oči in začel je jokati. Kopiničev zet se je spomnil vseh težav, ki jih je imel njegov tast leta 1941 od tega istega Vladimirja Popoviča, vendar se je zadržal in ni hotel razkriti svoje identi-tete. Odločitev o odstavitvi Vladimirja Po-poviča je v veliki meri vplivala na njegovo zdravje in je nedolgo za tem težko zbolel in umrl za rakom. Marka Vrhunca dobro poznam. Bil je pameten in razumen. Nekateii prijatelji so mu povedali, kaj vse se tam dogaja in kako se zamenjujejo ljudje. Prvih nekaj let je bilo vse v redu. Marko, ki je vedel za vse te zamenjave, je bil »poslušen« fant, tako da je delo potekalo normalno. Vendar je poz-neje voz začel drseti navzdol, Vrhunca je doletela enaka usoda kot njegove pred-hodnike, zamenjala ga je Jovanka. Če se govori o odstavitvi Titovih šefov kabineta, se tu še da tolerirati Jovankino dejavnost. ampak odstranitev nekaterih drugih oseb z visokih funkcij lahko imenujemo predrz-nost. Menim, da je največ predrznosti Jo-vanka pokazala pri odstranitvi Ivana Mi-škoviča - Brke, generalpolkovnika, dolgo-letnega voditelja KOS-a JNA takratnega Titovega svetovalca za varnost Jugoslavije. Kot preverjeni KOS-ovec in eden od najb-ljižjih vodilnih iz Titove bližine je občutil, da v našem General štabu in DSNO delajo obveščevalni centri, da se ničesar ne da prekriti, dasiravno bi to bile informacije o najstrožje čuvanih državnih skrivnosti, ne bi pa bile prodane tujim obveščevalnim . službam. Od svojih KOS-ovceh, ki so de-lovali v tujini, je Miškovič dobival infor-macije, za katere mu ni bilo jasno, od kod so prispele. Nekaj časa je o tem molčal ter spremljal informacije, vrhunec pa je bil, ko so iz ZDA prispele depeše o nameščanju raketnih oporišč ter o gradnji letališča, ki se niso mogle satelitsko posneti in še kup drugih državnih skrivnosti. Ker je bil Titov svetovalec za varnost Jugoslavije, je o tem obvestil svojega vrhovnega komandanta. Tito mu je dal vsa pooblastila. Brko je delal noč in dan ter zbiral okoli sebe le preverjene sodelavce. Bil je zelo presene-čen, ko je po mnogih neprespanih nočeh dobil spisek skupine generalov, ki so sode-lovali s CIA, kakor drugih, ki so delali za KGB. Ta spisek generalov, ki so delali za CIA, je predal Titu. Nekateri so bili upo-kojeni, drugi skrivoma obsojeni, v našem tisku sta se pojavila le dva imena oficirjev, enega nižjega čina ter drugega zastavnika, ki sta bila obsojena zaradi izdaje državnih skrivnosti. Ko je Tito dobil informacijo, da ima KGB vpletene v DSNO in predsednH| štvo republike, se je zadeva zapletla. Jo* vanka Broz si je brž izmislila zgodbo, pritr« dil jo je polkovnik iz Titove spremljaveJ pač da je Miškovič nameraval vohunitH Tita. Nasedel je tej zgodbi in odstavil Mii škoviča. m Bilo je tudi drugačnih razlog MiškoviS čeve odstavitve. Tako so si nekateri vodi« telji izmislili zgodbo, da je Miškovič obvešj čal Tita, naj se ne vozi po Srbiji, ker mtifl pripravljajo atentat. No, ta verzija je biljfl demantirana leta 1976, ko se je izkazalo« da je Miškovič imel prav. Z njegovo odstaJ vitvijo je služba KOS-a lahko nemoten« delovala dalje v naši JLA, tako da so infoM macije, ki jih je pošiljal KOS v Moskvajfl bile iz najzaupnejših virov. m Pričujoči felton sem prenehal pisati jufl nija 1983, ker sem začutil, da me zasledi« jejo in snemajo. Sedaj, 23. 11. 1983, senfl zopet odprl svoj sef ter nadaljujem s piscM njem. Mogoče je to celo bolje, kajti mej tem časom sem količino svojih informacj« dopolnil in razširil. .¦ Veliko raziskovalcev in zgodovinarjev j? od pomladi leta 1976 pa vse do začetka leta 1977 iskala z vseh strani povod ali razloga zaradi česar je po tridesetih letih dobrM odnosov med Titom in Jovanko prišlo dfl ločitve. ^ Vzroki za prepire med zakoncema Broz so veliko globlji od tistih v tujih in domačih tiskih. Čeprav je Tito v nekaterih intervju-jih govoril, da to ni nič presenetljivega, saj v vsakem zakonu, torej tudi v njegovem, včasih prihaja do kriz. Tisto, kar se je dogajalo v Belem dvoru, na Brionih ali na potovanjih, ima globje vzroke. Eden od Titovih bližnjih sodelavcev je nekaj mese-cev po njegovi smrti dejal: »Tito ji tega kar mu je Jovanka storila v teh tridesetih letih njihovega zakona ne bo niti v grobu opro-stil.« Tito je bil v zakonu z Jovanko od leta 1952 pa vse do svoje smrti leta 1980, torej TBIBUMA 28 let. Vse kar je storila v teh treh desetlet-jih je apostrofiral navedeni Titov soborec. Redko kdo bi prenesel kaj takega, kot je to lahko Tito. Tito se ni uradno ločil z Jovanko, vendar ni imel, čeprav je ona bivala na Dedinju od leta 1977 pa vse do njegove smrti, nobenih stikov z njo. Šele leta 1980, ko so mu odrezali nogo, je Tito zahteval, naj mu pripeljejo Jo-vanko. Pred njo sta Tita obiskala njegova dva sinova, zatem Aleksandar Rankovič, Doronski, LjubičiČ in končno Jovanka Broz. Jovanka je, čeprav ji niso sodili, edini občan Jugoslavije, ki mu je odvzet potni list in drugi osebni dokumenti. Dejstvo je, da je Jovanka dobila pokojnino po Titu, kakor tudi druge prednosti, toda onemo-gočeno ji je svobodno gibanje, tako da je pod nadzorom ali bolje - v večnem hišnem priporu. Zanimiva je podrobnost, da je Tito leta 1977, ko se je odločil, da ne bo več z Jovanko, poklical svojo do takrat |jubljeno Ličanko, ter ji dejal: »Spokaj se, Irekleta Ličanka. Ne želim te videti v svoji Bžini.« Vse to, kar je do sedaj izrečenega, ni ¦oliko pomembno, da bi vplivalo na preki- nitev odnosov Tito-Jovanka. Tito je vedel, da Jovanka dela za Ivana Krajačiča Steva, le da ni vedel, da je tako globoko vpletena v politične igre v Jugoslaviji. Da je to resnica, potrjuje dejstvo, da je Jovanka zahtevala od Tita, da jo izvolijo v CK Jugoslavije. Na desetem kongresu pa ne samo v CK temveč tudi v Izvršni komite. Dostikrat mu je poudarjala primer Mao Ce Tunga in njegove žene, ki je bila član kitajskega politbiroja CK, soprogo Čouse-skega, ki je bila v samem vrhu partijskega foruma Romunije, primer Todora Živ-kova, čigar celotna družina je na vodilnih položajih. Tito ni pcpuščal, odbijal vse poskuse, da se karkoli naredi v tej smeri ali poskus, da bi Jovanko predlagal za kakr-šenkoli vodilni položaj. To je Jovanko iriti-ralo in se je raje posvetila drugim opravi-lom. Leta po kadrovskih spremembah v Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Vojvodini in Sloveniji je prišlo mnogo nesposobnih kadrov na vodilna mesta. Po triletni analizi so ugotovili, da doktor Vlaškovič ni prime-ren za opravljanje funkcije predsednika partije v Srbiji, da je v Hrvaški bilo nareje-nih veliko napak ... itd. Tito je zahteval, da se vse to zabeleži ter da se izvršijo kadrovske spremembe v vseh republikah in pokrajinah. kakor tudi v JNA. Tako je bilo predvideno, da Ljubi-čič zamenja Vlaškeliča v Srbiji. mesto se-kretarja DSNO prevzame Djoko Jovanič, komandant znane šeste ličke divizije. Vse te kadrovske spremembe v republikah in pokrajinah ter JNA so bile državne skriv-nosti. V tem času, ko so se dogovarjali o teh kadrovskih spremembah, je Tito imel v načrtu pot na Kitajsko, ZSSR in Severno Korejo. V tem obdobju je bil Jože Smole jugoslovanski veleposlanik v ZSSR. Preko svojih obveščevalcev. ne ve se na kakšen način, je dobil seznam vseh ka-drovskih sprememb od enega visokega sovjetskega funkcionarja. Seznamu je bilo priloženo pismo, ki ga je podpisala Jo-vanka Broz, s prošnjo, da naj sovjetska vrhuška odobri te spremembe v JNA, ter da pove svoje mnenje o spremembah v re-publiki. Veleposlanik se ni upal sporočiti to informacijo z radiogramom - šifrirano. Odločil se je, da bo celotno dokumentacijo in dokumente predal osebno. preko svoje žene Titu, ki bo odšla v Beograd. V času, ko je Smole pripravljal ženo za pot, so se v Beogradu dogajale takšne reči, da nihče ni točno vedel, kaj se pravzaprav dogaja v Belem dvoru. Nekateri dobri no-vinarji tujih agencij so menili, da se v Jugo-slaviji pripravlja državni udar, z namenom odstraniti Tita, saj so svojim redakcijam poslali informacije z oznako »čakanje«. No, tokrat so se ušteli. Ni šlo za državni udar, marveč za spcr med Titom in Jo-vanko, kajti Jovanka je od Tita zahtevala, da odloži pot na Kitajsko in Severno Ko-rejo, ker Kitajci niso v dobrih odnosih z ZSSR. Poleg tega je nasprotovala prisot-nosti Staneta Dolanca v jugoslovanski de-legaciji, ker naj bi bil po njenih besedah »sovjeto-nestrpnež«. Ti spori so dosegli višek, ko je Jovanka v enem trenutku, misleč, da ji bo Tito oprostil, kakor ji je vedno, »opalila šamar Dolancu i štiklom mu dala nogom u dupe.« Vendar se je tokrat uštela. Tito ni hotel popustiti, niti odložiti svoje potovanje na Kitajsko in Se-verno Korejo. Da bi preprečila to Titovo odločitev, je odšla brez Titove vednosti k sovjetskefnu veleposlaniku ter ga prosila za njegovo pomoč. Sočasno s temi dogodki v Beogradu so v Moskvi pripravili vse za potovanje Smo-letove žene s kompletno dokumentacijo za Tita. Ob prihodu veleposlanikove žene v Beograd ni smel nihče vedeti za njen TRIBUlSrA pravi vzrok prihoda v Jugoslavijo. Še istega dne je poprosila za sprejem pri Titu in sprejem je bil organiziran še isti dan. Med štirimi očmi mu je predala kuverto z dokumentacijo, ki jo je veleposlanik Smole poslal Titu. Smole je v svojem. pi-smu iz obzirnosti do Tita napisal, da te informacije niso potrjene, a da so verjetno točne, ker je vedel, kako so dokumentacije prispele v veleposlaništvo. Tito je bil zelo presenečen, a je vseeno hitro reagiral. Po-klical je Jovanko, saj je spoznal njen pod-pis in ji rekel že znani stavek: »Spokaj se, prekleta Ličanka. Ne želim te več videti v svoji bližini.« Nekaj dni zatem je Tito odpotoval v ZSSR ter po pogovorih v Moskvi odšel na Bajkalsko jezero na oddih, saj je bil premagan ne le kot držav-nik temveč tudi kot človek. Ko je prispel na pekinško letališče, kjer ga je sprejel kitajski predsednik, mu je le-ta bolj v šali kot zares dejal: »Tudi mi smo imeli svojo Jovanko.« S tem je mislil na ženo Mao Ce Tunga. Po vrnitvi v Jugoslavijo je Tito odpoto-val v Igalo, saj so ga vsi ti dogodki breme-nili, tako da se je tam zdravil ne le fizično, marveč je potreboval tudi malo psihičnega počitka. To, kar je Jovanka storila, je odložilo kadrovske spremembe za nekaj Časa. Djoko Jovanovič je črtan s seznama kandi-datov za sekretarja DSNO-a. Kaj se je takrat dogajalo v DSNO. je še vedno uganka, kajti po mnenju mnogih je veliko nesposobnih generalov zavzelo pomembne položaje, medtem ko so bili sposobnejši upokojeni. Po nekem viru ima pri tem največjo knvdo Djoko Jovanovič, ki je skupaj z generalom Šumonjo in Iličem se-stavljal seznam, koga vse naj bi upokojili od generalov. Na tem seznamu je bil tudi Nikola LjubiČič, ki je dal svojo odpoved Titu, ko je izvedel, da je njegovo ime na seznamu. Njegovo odpoved Tito ni spre-jel, tako da je Ljubičič ostal na dolžnosti sekretarja zveznega DSNO-ja, dr. VlaŠka-lič pa predsednik srbske partije. Pozneje je prihajalo do mnogih čudnih reči. Zgodovina bo že izvedela, kakšna je resnica in kakšno vlogo je imel I.K. Stevo v tej »ceremoniji«. Da je to res, dokazuje dejstvo, ki ga je avtor izvedel od najodgo-vornejših Ijudi D. V. I. K. Stevo naj bi decembra, leta 1983 oddal sovjetskemu ve-leposlaniku celotno dokumetuacijo svo-jega čentra, kar je znesio tri škatle spisov in eno radio postajo. Po sporu s Titom se Jovanka ni več upala povezovati s centrom v Zagrebu, temveč se je ta zveza odvijala s posredova-njem Vlatka Velebita, ali pravilneje, preko njegove žene. Ko je leta 1979 eden od Titovih sobor-cev prišel na Vango pred Titovim odho-dom na srečanje neuvrščenih v Havani, mu je Tito kot staremu soborcu zaupal vse te podrobnosti: »Nisem si mislil, da bi me lahko prevarala Jovanka, da sem z njo živel trideset let, ona pa je bila sovjetski vohun.« TRIBUNA Ta Titov tovariš jq bil tako pretresen nad to izjavo, da je kmalu zatem doživel infarkt, kajti ni mu prišlo niti na kraj pa-meti, da bi Jovanka lahko delovala zoper Tita. Ko je Jovanka obiskala sovjetskega ve-leposlanika pred Titovim odhodom na po-tovanje, je zahtevala, naj se zanjo napravi novi protokol, kajti ona ne želi pptovati na Kitajsko in Severno Korejo. Sovjetski ve-leposlanik je o tem takoj obvestil Tita, ker je menil da bi bilo za Tita huje, če bi to zamolčal, kakor da bi o tem obvestil jugo-slovansko javnost. Do leta 1972 Jovanka ni usmerjala svoje dejavnosti v smeri, da bi razvrednotila Tita, razen mogoče v primerih odstavljanja funkcionarjev, tako da tudi Tito ni imel kakšnih večjih pripomb nad njeno aktiv-nostjo. Od leta 1972 naprej pa je Jovanka razpletla pajkovo mrežo okoli Tita, tako da nobena informacija, ki bi jo kompromi-tirala, njo ali njene sodelavce, ni prispela do Tita. Jovanka se je opogumila ter je na posamezne materiale dopisovala svoj ko-mentar z namenom, da bi tako vplivala na Tita. Po drugi strani je bila formirana ko-misija s Kardeljem na čelu, v kateri so bili še Bakarič, Dolanc in Ljubičič in je odlo-čala o tem kdo lahko obišče Tita in kdo ne. Predvojni Titovi tovariši so lahko obiskali Tita, le če so dobili soglasje Jovanke ali koga iz komisije. Celo veleposlaniška pi-sma so šla skozi filter, tako da je Tito dobival le filtrirana poročila. Pogosto so bile te informacije lažne in polne dodanih informacij ter s spremnim besedilom. Če bi kdo poskušal informirati z takšnimi po-ročili, bi ga kritizirali, da ne želi dobro Titu, ker je on star in ga ni potrebno obremenjevati s takšnimi in podobnimi problemi. Jovanka je imela še druga nesoglasja s Titom, posebno še, ko je tekla beseda o njegovi družini. Tito je vedno težil k temu, da se ta nesoglasja zgladijo, ker je menil, da so trenutna in da jih bo Jovanka tako tudi dojela. Posebno veliko proble-mov je bilo okrog Titovega sina Žarka in njegovih otrok, a na ta spor sta kmalu pozabila, Jovanka je na Stevovo iniciativo dojela, da se ne sme zaradi takšnih malen-kosti kompromitirati. Veliko se je pisalo o Jovankinem skaka- nju čez plot, kar nima nobene osnove, saj je bila zvesta Titu, obenem pa tudi ni bila nagnjena k escesom te vrste. Pisec teh vrstic se je pogovarjal z mnogimi generali, ki so bili v Titovi bližini in vsi so to potr-dili. Nobena žena od vodilnih kadrov ni bila ljubosumna na Jovanko bolj kot Pepca Kardelj. Pred Jovankinim sporom s Titom je ob neki priložnosti izjavila, da je ona prva dama Jugoslavije. Se zdaj, po smrti Tita in Kardelja, se Pepca z Jovanko krega zaradi pokojnine, kajti Jovanka ima višjo pokojnino od Pepce, čeprav si; ima Pepca za prvo damo Jueoslavije. GANGSTER foto: fotodokumentacija Delo PISMA SEDMEROKRAKA ZVEZDA SEDMEROKRAKA ZVEZDA je božje znamenje, ki predstavlja planet Zemljo, katere vse kontinente povezuje Bog. Predstavlja zemeljsko ustvarjalnost, svobodno izražanje idej, besed in dela, domovinsko pravico Naroda do lastne dr-žave, Idejno-kreativno Zivljenje vsakega Naroda, pravico biti človek, Kralj svojega duha, svobodno izražanje lastne in Naro-dove besede, svoje kulture in identitete. Pomeni ustvarjati in pustiti druge ustvar-jati, ohraniti Zemljo, biti korekten. PREDSTAVLJA BOŽJO MOČ bele magije, Hermetizem, Deset Božjih zapo-vedi z družbenimi normami. Ta nioč je nenasilna in osvobaja narode in posamez-nike zatiranja, preganjanja, iskoriščanja poniževanja, ubijanja, trpinčenja. Je izraz kritike brez orožja, (nasilja), osvobaja Ijudi in narode režimov, diktatur, organizi-ranega kriminala, imperializma. Aktivna uporaba te moči je usoda; s srcem in lju-beznijo reinkarnira in osvobaja ljudi zlih duhov, njihovih zlih namenov in zlih de- JanJ- MOČ BOGA je življenje in ljubezen. Boris Valenčič Mokrška 42 Ljubljana Slovenija (YU) Ljubljana, 13. VII. 1989 ZA LEGALIZACIJO MARIHUANE AZS ANTIPROHIBICIONISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE deluje v okviru ZSMS in Študentske zveze, svoje stike na-vezuje tudi z mednarodno antiprohibici-onistično sekcijo Transnacionalne radi-kalne stranke. Pri AZS prevladuje splošno prepričanje, da zakoni s svojo represivno formo in vse-bino ne morejo reševati problemov zasvo-jenosti z drogami, kajti potreben je human in argumentiran pristop osveščanja in in-formiranja. Najboljša preventiva je od-pravljanje in nadzor črnega trga s trdimi drogami. AZS pri reševanju te problema- tike ponuja alternativno preventivo: legali-zacijo doma pridelane trave, ravo zato, da črni trg izgubi svoje potrošnike. Potenci-alni potrošniki, ki na črnem trgu kupujejo travo, so de facto soočeni tudi s ponudbo trdih drog, zato bi legalizacija trave imela tak učinek, da bi se zmanjšalo število po-trošnikov trde droge oz. vseh zdravju škodljivih drog, ker bi tovrstni črni trg izgubil monopol nad MARIHUANO. Do-sedanje raziskave niso dokazale posebne škodljivosti trave, bolj ali manj prevladuje strokovno prepričevanje, da je marihuana celo manj škodljiva od alkohola. Marihu-ana se uporablja tudi v medicinske na-mene, je najučinkovitejše sredstvo proti migreni, bronhitisu, preprečuje celo nasta-nek tumorjev. Zaradi antibakterijskega antibiotičnega delovanja se uporablja pri zdravljenju glakoma epilepsije, je hkrati tudi nadomestek za škodljiva pomirjevalna sredstva. Kot je znano, je trava legalizirana v Špa-niji, na Nizozemskem, Švici ter v posamez-nih državah ZDA. Pri nas je okoli 50.000 potencialnih ile-galcev, ki kadimo travo. Ali ni že potemta-kem čas, da nekaj storimo? Za legalizacijo marihuane, za demokracijo in za svoje pra-vice se mora človek boriti v vsakem si-stemu. Pri AZS se tega dejstva prav dobro zavedamo, zato bomo še naprej pridno zbirali peticije za legalizacijo MARIHU-ANE. Če ste za legalizacijo trave ali pa tudi proti, se oglasite na naslov AZS Tyrševa 23, (062) 212-004 MARIBOR. KONCILJA BRANE KRIVIIN NEKRIVI Po 44 letih se je Slovenija prvič spomnila Vetrinjskih žrtev. Množica ljudi se je po-klonila spominu mučenih in pobitih roja-kov na Žalah. Sporr.inska lipa je posajena. Zelo smo hvaležni vsem, ki so to kome-moracijo po tolikih letih omogočili. Ker gre za do sedaj največjo tragedijo naroda, za ključni zgodovinski dogodek, bi radi dodali še par misli. V vabilih na komemoracijo 27. junija 1989 so označeni »krivi in nekrivi«. Takšen odnos do pokojnikov, take oznake na gro-bovih niso običajne nikjer na svetu, in so seveda žaljive. Pod označbo »krivi« se skriva opravičilo za kazen. Kar ostane je samo usmiljenje in pomilovanje za smrt brez pravnega procesa. Neumestno je tudi, da glavni organiza-torji te proslave, znane osebnosti, še danes žaljivo govore in pišejo o opoziciji 1941-45 in domobrancih. Njihova prisotnost in go-vori na vidnem mestu kršijo bistvena pra-vila krščanske pietete in obnašanja. Še posebej preseneti Rev. K. Humar KG (13. julij 89); ko piše o komemoraciji, pravi o pobitih slovenskih proti-komuni-stih dobesedno: »Niso se zavedali, da ni dovolj boriti se proti komu ali čemu, tem-več, da se je treba boriti za koga in za kako vrednoto. Kristus se ni prišel bojevati zo-per Satana, temveč je prišei gradit božje kraljestvo. Pozitivne vrednote morajo biti v vsakem programu. Ni dovolj boriti se zoper plevel, če ne veš, kaj boš na njivi sadil.« Z drugimi besedami je bila torej borba dela slovenskega naroda za osebno preži-vetje, proti zlu in terorju komunizma dvomljive vrednosti in na duhovnem polju izenačena z revolucijo in njenimi grehi. In Kristus se proti grehu in zlu ni boril...!? V Sloveniji pripravljajo komemorativno ploščo v spomin naših žrtev. Bojimo se, da bo vsebina besedila napačna. Poskusi ize-načitev žrtev s krivci na duhovnem polju postajajo vse bolj očividni. Naj velja en-krat za vselej: narod, in še posebej sloven-ska opozicija iz let 1941-45, ne rabi in ne prosi za komemoracije ter izjave usmilje-nja in pomilovanja, če v tem ni vsebovana in poudarjena neomadeževana narodna čast nedolžnih žrtev revolucije. Na to ča-kamo že 44 let. in če bo potrebno, bomo čakali še enkrat toliko. Dr. PETER URBANC KMECKA ZVEZA O MITINGU V jugoslovanski javnosti sc vsak dan izve kaj novega o načrtovanem vscjugoslo-vanskem kmečkem (traktorskem) mitingu v Beogradu. Slišati je bilo tudi. da sta Slovenska kmečka zveza in Zveza slovcn-ske kmečke mladine - legitimni stanovsko-politični organizaciji kmetov v Sloveniji - miting podprli. Vendar to ne drži. No-bena od obeh organizacij doslej ni sodelo vala niti pr, pobudah niti pri pripravi pro-grama za izvedbo mitinga v Beogradu. Tudi mi ne odobravamo nekaterih ukrc-pov Zvezne vlade na področju kmetijst\a - kot zaščitna cena pšenice. ki to ni. praz-nenje rezerv na način. ki r.i princscl nc tržnega in ne socialnega učinka - so takšni. kot bi jih nekdo slabo prepisal iz ameriške srednješolske vadnice za agrarno ekono-miko. Tudi novi zvezni kmetijski minister nas še zdaleč ni prepričal in še manj doka-zal. da je kos tako zahtevni nalogi. kot jc prenova jugoslovanskega kmetijstva. Mar-kovičeva vlada pa kljub vsemu z nekate-rimi ukrepi na drugih področjih obeta. da se je temeljito lotila reforme gospodar-skega sistema. Plusi in minusi vlade so torej znani - manjkajo pa pravi pogajalci in prvi vzvodi. ki bi take napake odpravljali. Zato je potrebno politično in stanovsko organi-ziranje. Naj torej povemo. da nikomur ne želimo vsiljevati svojih mnenj. še manj pisati re-cepte za kogarkoli. ali pa morda odrekati pravico do ja^nega nastopanja. Izhod vidimo v stanovskem in tudi poli-tičnem organiziranju kmetov. kajti le v or-ganizacijah s programi Iahko neodvisno in brez strahu pred tem. da bi bili izrabljeni. SKUPNO nastopamo. se pogajamo. orga-niziramo protestne akcije... Jugosiovansko kmetijstvo je napačno za- PISMA stavljeno in organizirano ter slabo vodeno. Zato Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine od svojega na-stanka (12. maja 1988) dalje zahtevata: - da družinska kmetija postane temelj našega kmetijstva; - ponovno uveljavitev zadružništva. or-ganiziranega na klasičnih zadružnih princi-pih: - da agrarna reforma omogoči, da zem-ljo obdeluje tisti, ki jo je sposoben učinko-vito (poceni) in okolju prijazno obdelo-vati: - da ima kmet enakopraven gospodar-ski. socialni in kultumi položaj v družbi. Zavedamo se, da zahteve po gospodar-ski in družbeni rehabilitaciji ter uveljavitvi kmeta niso uresničljive brez političnih sprememb, brez demokracije. pravne dr-žave. varstva človekovih pravic in parla-mentarne demokracije na osnovi politič-nega pluralizma. Za dosego teh ciljev pa je rniting v Beo-gradu po naši oceni premalo pretehtana poteza in zato v Beograd ne bomo prišli. kar pa ne pomeni. da ne podpiramo demo-kratične iniciative in gibanj v Jugoslaviji. Slovenska kmečka zvcza predsednik IVAN OMAN Zveza slovenske kmečke mladine prcdsednik MARJAN PODOBNIK POBUDA ZA AMNESTIJO Skupščini SRS oz. organu, ki je za to pristojen, dajem pobudo za razglasitev amnestije za povzročitelje napak in ekscesov pri graditvi socializma. Ta amnestija naj velja za tiste državljane SR Slovenije, ki v določenem roku od njene razglasitve javno zaprosijo zanjo, pri tem navedejo dejanja, na katera naj se nanaša, in nepreklicno odstopijo s politič-nih funkcij, če jih imajo. Amnestija jih oprošča kazenske, materialne in moralne odgovornosti. Amnestirani obdržijo vse pravice, lahko kandidirajo in so na sploš-nih, neposrednih in tajnih volitvah izvo-ljeni na katerikoli položaj. Dejanja, na katera se nanaša amnestija, je dopustno omenjati v prikazih naše novejše zgodo-vine, pri čemer je treba navesti, da je bil storilec amnestiran, ni pa jih več dopustno uporabljati kot sredstvo za osebno diskva-'ifikacijo. To pobudo sem že sprožil v alternativni organizaciji, katere član sem bil, a je bila zavrnjena kot neprimerna in neresna. Kljub temu sem sklenil vztrajati pri njej in jo predstaviti širši javnosti, to pa zato: - ker me argumenti, s katerimi je bila pobuda zavrnjena v omenjeni alterna- tivni organizaciji, niso prepričali, dve pripombi pa sta bili celo pod nivojem tistih, ki sta ju izrekla; - ker vidim v amnestiji prispevek k na-rodni spravi. Pridružujem se tudi pobu-dam Spomenke Hribar - sprava naj bo čim popolnejša; - ker se mi zdi taka pobuda dostojnejša metoda za doseganje demokratičnih ci-ljev kot pa neprestano udrihanje po poli-tičnih nasprotnikih; - ker v pravni državi, civilni družbi itd., za kar se zavzemamo, ne more biti pro-stora za sprenevedanje in zatiskanje oči. Storilci morajo za svoja dejanja odgovar-jati ali pa biti oproščeni/pomiloščeni. S pragmatičnega vidika je druga mož-nost realnejša; - ker lahko postane ta amnestija zgled drugim, posebno v primerih, ko ni mo-goče najti izhoda iz začaranega kroga nasilja in sovraštva. Glede na ugovor, ki sem ga slišal, da je razpravljati o amnestiji nesmiselno že zato, ker ti ljudje sploh niso bili obsojeni za svoja dejanja, je treba povedati, da amne-stija lahko pomeni tudi o(d)pustitev ka-zenskega pregona. Oproščanje moralne odgovornosti sicer ni v domeni prava, ven-dar bi se ti ljudje oprali s svojim prizna-njem - vzemimo to kot nekakšno civilno spoved. Tudi kaka druga pomanjkljivost v predlaganem besedilu naj ne bo ovira, saj ga lahko pravniki ustrezno popravijo. In tudi če bi se zdelo, da na amnestijo ne bo odziva, ker storilci ne čutijo krivde ali še vedno zaupajo v svojo (nad)moč, naj jim bo možnost vseeno dana. Skratka, marsikaj neverjetnega lahko postane ures-ničljivo, če se znebimo predsodkov, s kate-rimi smo včasih kar malo preveč obreme-njeni. TOMAŽ PETAUER, Ljubljana SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO V CANBERRI se je dne 25. septembra 1988 na izredni članski seji enoglasno odločilo za moralno in denarno pomoč Slovencem. ki se zago-varjajo pred vojaškim sodiščem v dpmo-vini in Odboru za varstvo človekovih pra- vic. ki se je ustanovil v Ljubljani v obrambi obtoženim. Za koordinacijo te pomoči je društvo izvolilo Slovenski odbor za varstvo človc-kovih pravic v Canberri. V ta namen je izredna seja društva odlo-čila. da: 1. Člani Slovenskega društva Canborra izražamo ogorčenost nad protizakonitim procesom vodilnih Slovencev v Ljubljani. ki je potckel v tujem jeziku. pred vojaškim sodiščem v času miru in je spravil te Slo-vence v zapor. Z obtoženimi in z Odborom za varstvo človekovih pravic v Ljubljani izražamo solidarnost in jirn nudimo našo moralno podporo. 2. Člani Slovenskega društva Canberra poklanjamo Odboru za varstvo človckovih pravic denarno pomoč v zncsku 10.000 avstralskih dolarjcv za njihovo dclovanjc pri varstvu človekovih pravic v Slovcniji in izrecno za zaščito obtoženccv Zavrla. Borštnerja. Janše in Tasiča. 3. Izvoljeni Slovcnski odbor za varstvo človekovih pravic v Canbcrri naj povabi in pridobi vsc Slovcncc. njih organizacijc in društva v Avstraliji k posnemanju in sodc-lovanju pri obrambi človekovih pravic v Slovcniji. Isti odbor naj koordinira bo-doče akcije. bodisi v obliki protcstnih sho-dov. pri nabiranju podpornih podpisov in pridobitvi avstralskega političnega in jav-nega mnenja. Clani Odbora za varstvo človekovih pra-vic v Canberri so bili izvoljcni v slcdcčcm redu: Cvetko Falcž, Marjan Kovač. Alojz Ka-vaš. Vivien Zontsich. Eric Fras. ODPRTO PISMO G. ERTLU! Kot dvojni agent na meji nc morcm kaj. da Vam nc čestitam ob priznanju oziroma odličju, ki ste ga za svoje neumorno delo za SDV dobili ob jubileju OZNE in UDBE ter sedanje SDV. Ob tej priložnosti se obračam na Vas s prošnjo, da mi prenchate pošiljati plačo v devizah meni osebno. kej jo poklanjam Bavčarjevemu Odboru za za^čito človeko-vih pravic in jo od sedaj naprej po^iljajte na njihov žiro račun. Osebno mi zadostu-jejo dohodki od hotela pa tudi CIA me dobro plača. Ob tem pa upam. da mi bo Bavčarjev Odbor toliko hvaležen in mi bo izposloval pravico. da se bom lahko svobodno vračal v domovino. Gorica, 21. maja 1989. Vaš agent VINKO LEVSTIK DEMOKRKCUK POLITIČNO Gospod Oman, vi pred-stavljate Slovensko kmečko zvezo, ljudje jo radi imenu-jejo kar stranka, kar pa ven-dar še ni. Ali sploh ima ambi-cije to postati? Če bi imeli normalno de-mokratično državo, potem ne bi bilo nobenega razloga, da Kmečka zveza postane stranka. Postala bi sindikat, kar je bistvo Slovenske kmečke zveze, ki je dejansko stanovska organizacija. Se-daj, ko stranke uradno sploh še niso dovoljene, se obna-šamo kot stranka in smo od-ločeni, da se na prvih kolikor toliko spodobnih volitvah, kot taka tudi preizkusimo. Seveda le v primeru, če bodo volitve take, da bo to imelo sploh kakršenkoli smisel, to-rej v večkstrankarskem si-stemu, ki bo strankam omo-gočal normalno delo. Če ne bi bilo nobene stranke, ki bi bila pripravljena zastopati naš program, nam ne preo-stane drugega, kot da posta-nemo prava stranka. Če prav razumem, se torej pripravljate na koalicijo s ka-tero od drugih zvez? Mislim, da se bo alterna-tiva zedinila, oziroma priča-kujem dve alternativi. Eno okoli Žižka (Slavoja, op.p.), torej RK ZSMS, Klub '88 itd., kako se bodo formirali drugi, pa je sedaj težko reči. Tudi kam se bomo priključili mi, je sedaj še negotovo. Za-enkrat je bistveno to, da smo med seboj povezani; tudi mi smo podpisali Majniško de-klaracijo skupaj z ostalo al-ternativo. Ko sva že pri koalicijah, ali ne bi bilo kmetom, ideološko gledano, še najbližje krščan-sko gibanje, ki pa očitno raz-pada zaradi notranje nezrelo-sti? Najbrž ja. Sicer pa, kar se razpadanja tiče, oni ves čas razpadajo, se pobirajo in znova razpadejo. Toda tudi to se bo uredilo. Če vam danes ponudijo mesto ministra za kmetijstvo, ali bi sprejeli? V tem trenuiku, v tem si-stemu, gotovo ne. Jaz si mini-stra ne morem predstavljati s kompetencami, ki jih ima sedaj, ko jih praktično nima. Jaz od ministra pričakujem, da ima pooblastila in fi-nančna sredstva ter neko od-govornost. Če v svoji politiki ne uspeva, naj pač odstopi! V normalni državi bi pa INTERVJU IVAN OMAN GETTING BETTER Kakšne bodo posledice krize slovenskega alterna-tivnega gibanja ve samo Bog, prišla pa je gotovo ob najbolj nepravem času: pred jesenjo, ki bo še kako vroča, in pred spomladanskimi volitvami, ki jih bo tako skoraj gotovo dobila Kučanova partija v koali-ciji z zelenimi in ob uslugah, ki jim jih Republiška konferenca ZSMS očitno ne misli odreči. Ključni problem novoustanovljenih zvez ali strank - ali ka-korkoli jih že imenujemo - je, da v svojih vrstah nimajo oseb, s katerimi bi se bili njihovi potencialni volilci pripravljeni identificirati. Izjema, če je, je ena sama: Slovenska kmečka zveza s svojim predsedni-kom Ivanom Omanom, ta ttenutek prav gotovo najlegitimnejšim predstavnikom populacije. premislil. Torej, če Slovenija postanc »normalna« država? Če postane normalna dr-žava, potem ne rečem »ne«. Pristal bi pod pogojem, da bi si lahko izbral ekipo strokov-njakov, s katerimi bi delal. Jaz ne bi valil vse krivde na ljudi; kriv je nemogoč sistem, ki je te ljudi naredil neučin-kovite, neodgovorne, apa-tične. Danes je za Ijudi služba samo služba, ne pa zavzetosf za stvar, kar bi človek od ljudi na odgovornih položajih| pričakoval. Kaj za vas pomeni nor-malna država? Ali k temu sodi tudi referendum za odce-j pitev? S Podpisali smo Majniškc deklaracijo... Najprej želimo suvereno državo. ki je Slo-venci z izjemo enega meseca še nismo imeli. Ko bomo to imeli, se lahko pogovarjamo naprej. Jugoslavija lahko ob-stoji. če bo postala demokra-tična. Kje vidite glavne slabosti slovenske alternative? Poglejte. Kmečka zveza združuje kmečko prcbival-stvo. Nobena druga zveza nima takšnega pristopa. kei so res prave stranke. ne glede na to, kako se imenujejo. Za kmete je program vedno ja-sen; če je kaj zapisano ali p^ ne, kmet ve kaj hoče. Kmet si hoče izboljšati svoj ekonom-ski in politični položaj; k temu lahko zapišemo še stran ali dve programa, a tega noben kmet ne bo bral. Kdorkoli bo nastopil s tem programom, bo uspel. In zatc imamo več kot dvajset tisoi članov, z nami pa tako ali drugače sodeluje več koi 90% kmečkega prebivalstva; nobena druga zveza tega ne zmore. Tudi Partija (komuni-stična, op.p.) bo prisiljena postati normalna stranka. Partija se strašno boji, da bi morala na volitvah nastopiti kot stranka, ni pa zanjo tako kritično, če mora nastopiti s partijskimi kandlidati. Koliko slovenskih kmetoi je članov Komumistične par* tije? Par jih je, tudii v Kmečki zvezi jih je nekajj. Po koncu vojne je bilo to šttevilo večje, čeprav ni bilo nikcoli prav ve-liko. Na Gorenjskeim je bilo po vojni med kmetii in državo precej nasprotij, č*e se ne mo-tim? POLITIČNO O tem do sedaj nismo debatirali, ker je dovolj tekočih problemov. Sicer pa mi-slim, da pogrevanje starih grehov ne vodi k narodni spravi. Samo odpuščanje vodi k spravi. In vendar kinetje tega niso preboleli; odvzeli so jim zemljo ipd. Ali Kmečka zveza kaj pripravlja tudi na tem področju? Pripravili smo zahtevo in jo bomo tudi realizirali. Gre predvsem za montirane odvzeme zemlje? in rehabilitacijo tistih, ki so bili kdaj, po vojni oškodovani takrat, bodisi ker niso hoteli v zadruge, ali ker niso mogli izpolniti zahtevane previsoke oddaje, za kar so jih potem obsodili. Naj-večji pritiski so bili po objavi resolucije Informbiroja, ko so tukajšnji komunisti hoteli dokazati, da so pravoverni komuni-sti, zvesti Stalinu ipd., čeprav so začeli kasneje z vsemi kanoni streljati po Stalinu. Na vse kriplje so začeli ustanavljati kol-hoze. To je bil prvi val, drugi val tega pritiska socializacije pa je sledil v 60. letih, vobliki takoimenovanega zaokrožanja po-sestev. kjer so z nemogoče visokimi davki prisilili kmete. da so državi takorekoč za-stonj prodali zemljo. Uveden je bil tako-imenovani rotacijski postopek in kmetu, ki ni hotel sprejeti ponujenega zneska, so zemljo enostavno vzeli, ali lepše rečeno, zamenjali za neuporabno. Ste bili tudi vi, oziroma vaši starši, ob tem prizadeti? Da. Je pa stvar bolj zapletena, kot iz-gleda na prvi pogled. Krivico bi odpravili na ta način. da bi kmetom vrnili odvzeto zemljo. kar pa zaradi rotacij in odkupov ni enostavno. To je naša dolgoročna akcija. Aktualna akcija pa je bil bojkot mleka. Kako ste zadovoljni z izidom? Politično gledano, smo lahko zelo zado-voljni; kakšen ekonomski učinek je imel bojkot za kmete, pa bo pokazal čas. Res je, zaščitna cena mleka se je tisti hip dvig-nila s 1600 na 6500 dinarjev za liter, vendar bo učinek inflacije isti kot doslej, ker do-bimo kmetje mleko plačano komaj po 45 dneh. Veseli me pa ugotovitev, da so nas ljudje podprli. Delitev mleka zastonj je bilo simbolično dejanje, s katerim nismo mogli nobenemu ne vem koliko pomagati, toda ko sem prisostvoval delitvi v Ljub-ljani, sem videl upokojence, ki so si enkrat lahko privoščili dva litra mleka namesto enega. Dolgoročna rešitev je samo v solidnem gospodarstvu brez inflacije, ki ne bo sproti uničevala dohodka kmetov, že tako skromnih plač in pokojnin občanov. Meni je prišlo na uho, da so ponekod kmetje prodajali mleko direktno in ne preko mlekarn, mislim na čas bojkota? To slišim prvič. Tukaj pri nas smo vsega razdelili zastonj. Če so ga že, so ga proda-jali svojim stalnim direktnim odjemalcem. Pri nas smo ga tudi tem delili zastonj in prav na ta način pridobili nove odjemalce. Slišal sem za primer v Zasavju, ko je kmet namesto preko mlekarne mleko pro- dajal direktno preko Šiptarja z zelenjavo, dnevno bojda po petsto litrov. Volk sit koza cela, pa še boljše mleko je bilo, sem slišal. Vi veste za ta primer? Ne. Sicer je pa to dovoljeno. če obstaja potrdilo o higienski neoporečnosti. Kaj pa bojkot mesa? Še traja. Tu je zadeva lažja. Ima kmet dovolj rezerve, da zdrži dolgo-trajen boj z državo? Ce bo trajalo predolgo, se bomo pač solidarnostno organizirali. Zahtevali bomo tudi, da se vrne vse zadružno premoženje, ki je bilo z raznimi reorganizacijami odv-zeto, na tak ali drugačen način. Naša zah-teva je, da nam vrnejo mlekarne in klav-nice oziroma njihov zadružni del; kar je državnega kapitala, se bo pač reorganizi-ralo v mešana podjetja. toliko, da slovenski kmet na jug ne bo prodal ničesar. Lani sem bil junija v Srbiji in sem videl vse travnike še nepokošene. Če bi oni delali tako kot mi in spravili kvalitetno krmo. organizirali odkup mleka, potem mi tam ne bi imeli več kaj iskati. Pri nas spravljamo krmo z ogrom-nimi stroški in težavami... Na primer grozdje: Slovenci uvažamo ogromne količine južnega grozdja. domače pa ostaja, ker se odkupuje po takšnih ce-nah, da ne pokrije niti stroškov. da je mera polna. uvažajo tudi vino, na primer Rizling s Kosova. prodajajo pa ga pod štajersko znamko - kaj to pomeni za dobro ime štajerskih vin, si lahko sami predstavljate. Štajerskih vin ni težko prodati na zahtev-nem tujem trgu, a ko si bomo umazali ime, bo enkrat za vselej tega konec. Naj bo Avia, naj bo kar hoče. samo na steklenici Zanimivo. Ali je lahko član Kmečke zveze tudi nekmet? Lahko, če zveza meni, da je lahko član, se pravi da bo zvezi koristil bodisi z zna-njem ali s čim drugim. Ali ima slovenski kmet znotraj Jugosla-vije sploh kakšno perspektivo? Da, če Jugoslavija izvede agrarno re-formo oziroma politiko na podlagi sloven-skih interesov. Tak primer je v EGS, kjer diktirajo agrarno politiko razvite države, od česar pa imajo korist tudi manj razvite članice, saj prejemajo subvencije ipd. Tako bi morala cela Jugoslavija oblikovati zaščitne cene za pridelke po slovenskih cenah, kar pomeni, da bi imela predelo-valna industrija povsod surovine po istih cenah, in bi lahko Slovenci tam plasirali npr. mleko, ko ga tam doli ni. Stvar pa postane v trenutku drugačna, če predvi-dimo razvoj kmetijstva v južnih republi-kah; čeprav počasneje kot v Sloveniji, bo Srbija vendar v nekem trenutku pridelala naj piše Rizling s Kosova. Da pa cenovno slovenski vinogradniki ne morejo biti kon-kurenčni južnim, je jasno vsakemu be-daku. Tam raste trta na ravnini, pri nas v hribih, kar pomeni dvojno razliko v ceni pridelave. Če bi kmetijstvo pametno prestrukturi-rali, bi pridelali dovolj žita. mleka, mesa, izvažali pa bi lahko hmelj, vino in sadje. Gospod Oman, ali bi se po vsem tem še enkrat odločili za poklic kmeta? Meni ni bilo nikoli v življenju žal, da sem postal kmet, kljub temu, da je treba »fejst delat«. To je najbolj naraven poklic. Če nimaš zemlje, je težko postati kmet. če pa imaš kmetijo, bi bil največji greh, če bi jo zapustil. Koliko dopusta, gospod Oman, ste si privoščili v svojem življenju? Če ne štejem, da sem šel nekajkrat za par dni v hribe, sem bil dvakrat po en teden na morju. , . , .. J tekst ln foto Tomi Drozg POLITIČNO Država, ki lahko v svoji nc predolgi zgodovini niha m.ed skrajnim centralizmom in konfederalizmom. med uni-tarizmom in separatizmom. je problematična. Če nam so-daj določeni levičarski ide-ologi prodajajo novodobni unitarizem pod firmo člove-kovih pravic, potem nam vsi-ljujejo z obljubljeno demo-kracijo tudi vnaprejšnje ome-jitve. O filozofskem tcmclju. ki je izključujoč do drugih in konkurenčnih teprij, in ki za-gotavlja tako vizijo bodoče ureaitve države, si moramo seveda misliti, da jc protislo ven. Tudi ko včerajšnji mark-sisti (od rcsničnih »ortodok-sov« do »brezobzirnih kriti-kov vsega obstoječega«) čez noč postajajo prepričani dc-mokrati. se moramo spomniti različnih obrazov političnega liberalizma. Splošna volilna pravica ni bila vedno pro-gramska zahteva liberalccv. Politična moč, politični vpliv in volilna baza strank, ka-kršni sta bili v stari Jugoslaviji Slovenska Ijudska stranka ali Radiceva HSS, so temeljili na tem. da so te stranke prcd-stavljale tudi in predvsem av-tentične interese. Dediščina Titove Jugosla-vije je v tem, da revolucija v resnici ni prinesla nič no-vega. nič zgodovinsko no-vega. Komunistična vlada-vina in enopartijski sistem sta nastala v državljanski vojni tako, da so predstavniki »na-prednih množic« zapustili »buržoazne stranke« in po AVNOJ-u. Dolomitskih izja-vah in podobnih manifcstaci-jah varno pristali v Ljudski fronti in partijskem eekaju Uničenje kakrSnegakoli pai lamcntarnega življcnja jc bilo predpogoj za dokočno razgla-sitev enega saniega čoveka za »predsednika republike i nc-omejenim mandatom.« Ni mi znano. če še kje obstaja ustava, ki bi bila napisana tako. da en sam državljan. pa če je Se tako zgodovinsko za-služen, postane sam po sebi kar ustavnopravna katego-rija. Komunistična vladavina jc od sporazuma Tito - Šubašie naprej vzpostavila ne le dr-žavnopravno kontinuiteto, arnpak tudi poJitično konti-nuitcto. Lc da povojna Ljud-ska fronta pomeni na giavo obrnjeno predvojno »zdru-ženo opozicijo«. Če so leta 1935 komunisti »kritično KOMENTARČEK YELL0W SUBMARINE IN PEPPERLAND JUGOSLAVIJA MED KONFEDERACIJO IN MONARHIJO Dominik . .; ..',>«'',,<. '•'•¦' "...-« >,< času pripra^ na usta-novno skupščino Zelenih Slovenije (v nekatcrih iira
  • ih smo do ustanovi-tw uporabljali delovno imc Gibanje /elenih Slovcnije, iickateri novinarji '^a nas napačnti označujcjo kot Zvezo /cleiiih). Na sam dan ustanovne skupščine pa je l)ilo na Valu 202 pre-brano tudi naslednjc sporočilo: »Fo* klicali pa so nas tudi predstavniki Zveze ZL>lvtiih>. ki deluje v okviru SZDL. Ti napovedujejo svoj zbor 8. julija \ Kočevskem Roj»u.« Ekološki zbor Ljubljana (alias...) v svojih pro^lasih objavlja, da je prva tovrstna politična z^eza v Sloveniji, da nc sndelujc z drugo takšno novo ustanovljeno zvezo (Zeleni Slovenije) niti z Zvezo društev za varstvo okolja Slo^enije. Zeleni' Skivenije podpiramo vsc ckološkc iniciative na Slovenskem in želimo z njimi tcsno sodelovati. To našo pripravljenost smo osebno izra-zili tudi Martku Lenardiču. ki jc spiri-tiis movons Ekobiske^a zbora Ljub-Ijana (alias...). Lenardič ponujcncga s(»(k'lo\anja ni sprejel. Nasprotno. vcčkrat jc ccl<» protestirai proti naši napi^edani ustano^it^i. Stojnice Ekološke^a zbora Ljubljana (alias...) prcd Ijubljansko Metalko in Ma\imaikt'toin. s katerih polc^ osta-le^a bruha tudi ogenj in žvcplo na Zelene Slovenije. so le nadaljevanje njtij;o'»itj»a! početja. Ne glvdc na to sm<» Zeleni Slove-nije z Lenardičem in Ekološkim zbo-rom (alias...) še vcdno pripravljeni sodelovati na posameznih kOnkreitnih projektih. Odločno pa odklanjamo izrabljanje ckolo^ije za uresniče^anje prestižnih amlticij. Varstvo okolja za Zelene Slovcnije namreč ni st^ar pre-sti/a. ampak vprašanje preživetja. Občanom, ki so se na stojnicah Eko-loškojfa zbora (alias...) želeli %članiti y Zolent' Sloveniji1 sporočamo, da bomo obširnejšo or^anizirano akcijo >članjcvanja sprožili letosnjo jesen. l)<» takrat pa so pristopne izja\c k Ze-lenim Sloveiiije dostopne na naslovu: Zeleni Slovcnije. RK ZSMS. Dalma-tinova 4. Ljubljana. teleton (061) 312-381. 312-659. V Ljuhljani. 26. julija 1W9 Podpredsodnika l/vršncga odbora ' Zvlcnih Slovenije: V ane (.ošnik in Maiiricio Olenik Človek je svoboden ko se ničesar ne boji in si ničesar ne želi Malo tega se naučiš iz zmag, mnogo tega iz porazov Preveč besed je premalo misli Vsak čas ima svoje knjige (citat iz korana) Nekaj najbolj groznega na svetu je pravičnost brez usmiljenja Nekateri Ijudje imajo veliko ognjišč v svoji du.ši, a nikoli nihče, ne pride, da bi se ob njih ogrel (Van Gogh) Najboljše kar pričakujemo od Ijudi je pozablja- njc Lahko je biti odkritosrčen, če ne govoriš vse resnice Nezrelega človeka spoznaš po tem, da hoče za kakšno stvar slavno umreti, medtem ko zrelega moiu spoznaš po tem, da hoče za isto stvar skromno živeti Svet je gledališče v katerem najslabši igralci igrajo največje vloge (Napoleonj V Ijubezni je beg edina zmaga Strahopetec je tisti človek, ki v nevarnosti misli z nogami Literaturu je posel v katerem moraš pokazovati svoj talent Ijudem, ki ga nimajo jsoy -mi,i w/;W/.i uwni .i vpidp vwpd 3( djsipdo^o^ Skrivnost moči je v spoznanju, da so drugi stra-hopetnejši od nas Danes so ženske in pijače tako drage, da človeku ostane komaj kaj denarja za zabavo Ambicija je pravzapmv pohlep po moči Samo mlad palmin poganjek verjame, da bo zrastel do neba Pekel - to so drugi POLITIČNO CIRIL ŽEBOT STRAWBERRY FIELDS FOREVER ali NAROONA VSTAJA NA GORENJSKEM Končno naj v zvezi z Ehrlichovo spome-nico še opozorim, da je v drugem delu citatov Saje oz. založniški politični komi-sar njih celovitost trikrat prekinil z označe-nimi (—) - in morda s še več neoznače-nimi - izpustitvami. Po smiselni zvezi pa je moč sklepati, da so izpuščeni deli Ehrlic-hove obtožnice morali biti politično še po-sebej neprijetni Edvardu Kardelju in dru-gim nosilcem povojne stalinistične dikta-ture, ki so bili zapleteni v umor tega vzor-nega duhovnika in izrednega Slovenca. To je priložnost, da izrazim svoje na dolgih neposrednih izkušnjah temelječe mnenje o prof. Ehrlichu kot pisatelju in govorniku. Njegove izjave, pa naj so bile vnaprej pripravljene ali kar sproti ustno oblikovane, so izžarevale prepričevalnost in dostojanstvenost, ki sta jim ju dajali resničnost podatkov in pravilno sklepanje na njihovi podlagi. Za prepričevalnost svo-jih mnenj ni iskal izvirnosti ali privlačnosti uporabljenih besed in gesel ter se ob njih ni naslajal, čeprav se je odlikoval tudi po njih. Ni uporabljal pretiranih izrazov ob-sodbe ali pohvale. PavŠalno napadanje, hvalisanje ali prilizovanje so mu bili pov-sem tuji, čeprav jih je sam bil obilno dele-žen. V zasedeni Sloveniji je bil prof. Ehrlich tako v vsebinskem kot slogovnem oziru svojega izražanja visoko nad političnimi in drugimi predstavniki vseh smeri, ko so v tej ali oni zvezi izmensko ali brezimno, javno ali podtalno, pismeno ali ustno go-vorili o okupatorjih in domačih nazorskih ali političnih nasprotnikih. Kdor bi se želel o tem podrobneje prepričati, bi moral pri-merjati poklonitvene in podobne izjave raznih slovenskih predstavnikov in član-karjev v zakonitem in podtalnem - komu-nističnem in nekomunističnem - tisku vojne dobe.40 Kakor Lambertu Ehrlichu v življenju ni bilo treba obžalovati izraže-nih besed ali mu zaradi njih biti nerodno, tako mu njegove zapisane izjave delajo čast tudi po smrti. Ko bi bilo v času sovražne zasedbe Slo-venije to Ehrlichovo pravilo veljalo za vse slovenske glasnike na obeh (vseh) straneh - za politične in druge predstavnike in aktiviste ter časnikarje vseh vrst - bi bila Slovenija iz druge svetovne vojne lahko izšla človeško manj pohabljena, gospodar-sko manj razrvana, ozemeljsko zedinjena in politično samoodločevalna. Toda večini glasnih Slovencev je v času sovražne za-sedbe zmanjkalo osnovne človeške krepo-sti skrbno premišljenega izražanja. Pri de-mokratično usmerjenih Slovencih, ki so med vojno ostali doma, se je to zgodilo tudi zato, ker je med njimi brez stvarne osnove prevladalo skoraj brezmejno za-upanje v begunsko jugoslovansko vlado »pri merodajnih zaveznikih«. To pretirano zanašanje na »delegirano« zunanje odloča-njanje o slovenski usodi je v okoliščinah večletne vojnopolitične in strateške od-maknjenosti zahodnih zaveznikov od Slo-venije in od Evrope sploh pomenilo na Slovenskem odvisnost od milosti več ra-zličnih zasedbenih režimov. Od teh je v pr-vih mesecih okupacije samo italijanski v Ljubljani iz taktičnih razlogov nepogod-beno (in zato preklicno) dopuščal mero lastnega slovenskega narodnega življenja.41 Omenjena odvisnost, ki je bila še večja zaradi vala beguncev iz poteptane Štajer-ske in Gorenjske v Ljubljano, je v prvem razdobju italijanske zasedbe sprožila ba-ročno zahvaljevanje Italiji. To osladkano govorjenje ni spremenilo vojnih ciljev in osnovnega zadržanja okupatorjev, je pa olajšalo komunistično propagandno po-tvarjanje - doma in pri zahodnih zavezni-kih - o »narodnih izdajalcih« in »kolabora-torjih z okupatorji«. To je mojstrsko vršila manjšinska KP, odkar se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo popolnoma predala prevratniškim ciljem in nasilju, fa-natično dogmatskega leninizma stali-nizma, kateremu je tedanje komunistično vodstvo podredilo potrebe in koristi slo-venskega naroda. Prav ta podreditev je tudi povzročila, da so po partizansko-itali-janskem pokolu slovenskih Vaških straž ob kapitulaciji Italije septembra 1943 po-dobnega zahvaljevanja kot nekoč Italijani poslej bili deležni novi, nemški okupatorji v Ljubljani in na Primorskem. Le-ti so zaradi že napol izgubljene vojne močno spremenili svoje prvotno okupacijsko rav-nanje s Slovenci.42 Takrat pa prof. Ehrlicha že leto in pol ni bilo več med živimi. Kdo je prof. Ehrlich resnično bil, je potrdil njegov pogreb, ki je bil veličastna manifestacija odločenosti za življenje sredi brezprimerne narodne stiske v zasedeni Sloveniji. Ne vem, da bi bil pogreb kate-rega drugega velikega Slovenca, gotovo ne v času vojne in okupacije, spontano priteg-nil toliko izobražencev, študentov in dija-kov, kot jih je pogreb Lamberta Ehrlicha. Eden izmed njegovih mlajših učencev, štu-dent tehničfie fakultete Mirko Simčič, je ob krsti v imenu te mladine prebral pretre-sljivo preprosto izjavo zvestobe krščan-skim izročilom in višarski viziji slovenstva, kot jih je v slovenski študirajoči mladini utrjeval prof. Ehrlich. Množica mladih ljudi je ob tej obljubi pokleknila kot v ver-sko potrdilo, da bo ohranila Ehrlichovo duhovno zapuščino. Ko smo se po pogrebu s pokopališča pri Sv. Križu razhajali, je pristopil k meni starejši profesor s pravne fakultete, ki je prišel na pogreb kot Ehrlichov kolega, ne kot njegov privrženec, in mi je zaupal: »Ehrlicha sem spoštoval kot uglednega ko-lego, razgledanega Slovenca in dobrega človeka. Danes pa sem dojel, da je on bil še dokaj več: skoraj kot kak svetopisemski prerok. Ob njegovem grobu sem spoznal, da je pritegnil srca in razum mladih ljudi, ki jim je bila dana priložnost, da so ga_ srečali.« * Po Vosinem umoru prof. Lamberta Ehr-licha 26. maja 1942, so se razmere v Ljub-ljanski pokrajini še bolj zaostrile. General Robotti je že v začetku maja 1942 začel izvajati svoj novi načrt, da se italijanska zasedbena vojska pregrupira tako, da bi se iz krajevnih posadk po deželi osredotočila na manjše število utrjenih postojank ob treh železniških progah (Zalog-Ljubljana--Logatec; Ljubljana-Grosuplje-Novo me-sto-Crnomelj-Metlika in Grosuplje-Ko-čevje). Utrjena vojaška središča naj bi va-rovala omenjene železnice, s svojimi pre-mičnimi enotami pa bi po izpraznjenem podeželju preganjala partizanske skupin^ (resnične ali namišljene), kadar in kjer bi to šlo Robottiju v račun. Ljubljanski po-krajini je hotel ohraniti značaj »vojnega ozemlja« v stnislu kraljevega odloka z dne 3. okt. 1941, ki je kot tako proglasil vso pokrajino. Italijanski vojski je bilo paČ Ijubše ostati in se menjavati v zasedeni Ljubljanski pokrajini z malenkostnimi iz-gubami in z Italijo v zaledju kakor pa oditi na resnično fronto v daljno Sovjetska zvezo. Prva posledica spremenjene zasedbene taktike je bila, da so s koncentracijo vojske na utrjene postojanke ob železnicah Itali-jani dejansko partizanom prepustili glav-nino podeželja. Komunistična partija je tq nepričakovano italijansko darilo takoj za-grabila z obema rokama. Partizani so se odtlej mogli neovirano premikati po voja-ško izpraznjenih predelih (med tremi že-lezniškimi pasovi), ki so jih domišljavo imenovali »osvobojeno ozemlje«. Na njem so strahovali, prisilno mobilizirali in rekvi-rirali, kar so našli44, vodilnejše pripadnike verskih in bivših demokratičnih združenj pa, večkrat sadistično, pobijali kot vnaprej izbrane »izdajalce-kontrarevoluci- onarje«.45 Oddelki italijanske vojske sc sporadično vdirali na različne predele »osvobojenega ozemlja«, partizane preg" nali drugam, a nad ljudstvom se znašli s še hujšimi represalijami kot prej, nakar so se zopet vračali v svoja utrjena središča. Za Italijani pa so se ponovno pojavili partizani in nadaljevali s svojim nasiljem. Razmere so kmalu postale tako nez-nosne, da so konec julija 1942 začele pc deželi spontano nastajati prve »vaške straže« kot iz izgubljenega upanja za zuna-njo pomoč započeta ljudska smoobramba proti dvojnemu nasilju zdaj partizanov, zdaj Italijanov: ropanju, odvajanju, pobi-janju in požiganju: Šele po Vosineni umoru bivšega bana in predsednika prvot-nega NSS dr. Marka Natlačena 13. okt, 1942 je pričela italijanska vojska uradnc POLITIČNO dopuščati nadaljevanje obstoječih in nasta-janje novih Vaških straž; obenem pa jih je omejevala na krajevne okoliše: niso se smele širše povezovati pod priznanim slo-venskim vodstvom, kot je to predvidevala Ehrlichova spomenica. Proti koncu leta 1942 so Vaške straže zrasle skoraj po vsej razdejani Dolenjski in Notranjski.46 Kakšna je bila dvojna stiska, ki je rodila Vaške straže, je razvidno celo iz (po vojni odkritega) Graziolijevega poročila rimski vladi konec marca 1942, ki ga obširneje navaja Mikuž. V tem poročilu je Grazioli opozarjal na porazne posledice Robotti-jeve nove taktike vojašega umikanja v utr-jena središča, temu sledečega partizan-skega nasilja v izpraznjenih predelih (»osvobojeno ozemlje«) in italijanskih re-presalij nad prizadetim prebivalstvom: »Prebivalci, ki so (z represalijami) bili nepravično kaznovani, nam postajajo po-polnoma sovražni in se sprašujejo, zakaj vojska ne uniči oboroženih uporniških sku-pin in zakaj (namesto teh) kaznuje prebi-valce... Odposlanstva... iz krajev, od ko-der je vojaška oblast potegnila posadke... nas rotijo, naj jih ne puščamo na milost in nemilost komunističnim oboroženim sku-pinam ... da potem trpijo še od naših re-presalij ... Iz tega se jasno razvidi, da prebivalci nimajo ničesar skupnega z upor-niki.«47 (Podčrtal C. Ž.) Namen Vaških straž je bil samoobramba pred vdirajočimi partizanskimi skupinami, ki so mobilizirale, plenile in pobijale po vaseh osvobojenega ozemlja«, na katerem je komunistična partija takrat s stalinistič-nim nasiljem uveljavljala svojo »revoluci-onarno oblast«:48 Z Vaškimi stražami se je krajevno prebivalstvo. izpostavljeno nasi-lju partizanov in Italijanov, poslej samo varovalo pred partizani,49 s tem pa prepre-čevalo tudi italijanske represalije v svojih okoliših, ki jih je italijanska vojska dotlej opravičevala s trditvijo, da krajevno prebi-valstvo »pomaga« partizanom. To italijan-sko pretvezo za represalije proti sloven-skemu ljudstvu so Vaške straže prav tako učinkovito razgalile kot nasilniški značaj komunistične OF. Žal, da je do tega prišlo šele po uničenju tolikih slovenskih življenj in vasi. Leto strahot v Ljubljanski pokra-jini - 1942 - je bilo zlodelo okrutnega italijanskega generala Maria Robottija in slovenskih stalinističnih fanatikov v KP.50 40 Naj napotim bralca le na (dokaj zmerno) skupno spomenico predsednikov »Društva Pravnik, Društva slovenskih književnikov, Glasbene Matice, Leonove družbe, Muzejskega društva za Slovenijo in Slovenske Matice, ki so jo (kakor druge vodilne slovenske osebnosti in ustanove v Ljubljani) v osebnem sprejemu dne 298. apr. 1941 izročili Emiliju Grazioliju, vrhov-nemu komisarju okupirane Ljubljanske pokra-jine (Čas, letnik 35, 1941, str. 163). Za to spo-menico je po vojni dr. France Koblar sam priz-nal - in obžaloval - da je bil njen pobudnik (F. Koblar. Moj obračun, Ljubljana 1976, str. 169), ni pa v svojih spominih njenega besedila objavil, pa tudi v številnih režimskih kronikah okupacij-ske dobe ga nisem zasledil. Od Koblarja nav-dahnjena spomenica Grazioliju je pač le en pri-mer več tedanjega splošnega prepričanja v Ljub-ljani. da je italijanska zasedba in priključitev Ljubljanske pokrajine aprila 1941 preprečila si-ceršnjo nacistično okupacijo Ljubljane, ki bi bila neprimerno usodnejša od italijanske. - Zato je še tem primerneje, na tem mestu pripomniti, da ob prihodu italijanske vojske ali kdajkoli poz-neje ni ne prof. Ehrlich ne katerikoli stražarski starešina smatral za potrebno ali koristno, da bi poslal ali dal kakršnokoli poklonitveno izjavo italijanskim zasedbenim oblastem. To velja tudi zame osebno. Ne zato, ker bi bil tedaj kak pomemben predstavnik. Toda pred vojno sem bil eno lčto na katoliški univerzi v Milanu in sem pred vrnitvijo domov dva meseca iskal po rim-skih uradih nadaljnje podatke o fašističnem kor-porativnem sistemu. Ta je namreč bil predmet mojega kritičnega prikaza v predvojni knjigi (C. Z., Korporativno narodno gospodarstvo, Celje 1939), ki je služila kot habilitacijsko delo za mojo docdnturo na ljubljanski univerzi. V tej zvezi sem si bil nabral lepo število vplivnih italijanskih poznanstev. disidentskih in režim-skih, v Milanu in Rimu. Vkljub temu sem ves čas italijanske okupacije vztrajal v svoji odloči-tvi, da z italijanskimi oblastmi v času njihove zasedbe ne bom iskal nikakih zvez. Enako zadr-žanje sem zavzel tudi do nemških zasedbenih oblasti v Ljubljani po italijanski kapitulaciji je-seni 1943, le da sem se tedaj umaknil iz Ljub-ljane v Rim oz. Vatikan. Tudi prof. Ehrlich (razen svoje obtoževalne aprilske spomenice 1942 italijanski vladi) ni italijanskim zasedbenim oblastem dal ali poslal nikake poklonitvene ali drugačne izjave. 41 O ogromnih razlikah med začetno italijan-sko in nemško zasedbo Slovenije spomladi 1941 ter med nemško zasedbo Štajerske in Gorenjske aprila 1941 in njihovo zasedbo Ljubljane sep-tembra 1943 je bilo dosti napisanega, čeprav je komunistična propaganda o vsem tem rajši mo!-čala oz. razlike zmanjševala. Kratko in najbolj jedrnato pa je o tem pričal ob svoji 85-letnici prof. dr. Janez Janžekovič v razgovoru z uredni-kom Jožetom Ramovšem. Ramovš je v razgo-voru Janžekoviča spomnil: »... Ko ste bili vi mlad profesor, ... ste tedaj kot filozof, kristjan in Slovenec temeljito analizirali Hitlerjevo knjigo Mein Kampf; morda nihče v tedanji Evropi ni tega dela tako temeljito raztrgal... in na enak način... Rosenbergovo nacistično filo-zofijo, oziroma 'pasmoslovje', kot pravite vi.« K temu je Janžekovič pripomnil: »Meni se zdi, da so me za to naprosili Stražarji.« Ramovš: »Ko sem bral... ti dve razpravi, sem se spraše-val, kako da je ostal Janžekovič živ?« ... Janže-kovič: »To je bilo zelo preprosto: Italijani so nas zasedli. Potem pa, ko se je Italija zrušila in so prišli Nemci v Ljubljano, so bili že tako oslab-ljeni, da so imeli druge skrbi.« {Druiina, Ljub-ljana, priloga št. 11, november 1986, str. 137.) 43 »Mohorjeva in Križ s križi«, Vestnik, op. cit., 1983, št. 2, str. 93-94. Članek je označen kot uredniški. Slišal pa sem, da ga je napisal pokojni inž. Janez Ložar, eden prvih študentov v prvotnem krogu prof. Ehrlicha. Sodeč po vsebini in slogu bi rekel, da je J. L. pri članku gotovo bil soudeležen. Članek kot celota se nanaša na polemiko ob označeni Poljanškovi knjigi v celovškem Mohorjevem koledarju 1983. O. J. L. glej 3. poglavje, op. 7. 44 Zgodovina Slovencev, op. cit., razlaga tako imenovano »osvobojeno ozemlje« kot izpolnitev »straieškega cilja« slovenskih partizanov, da do-sežejo »postopno osvoboditev slovenskega ozemlja izpod okupatorjevega jarma« (op. cit., str. 763). To propagandno prikazovanje v knjigi, ki naj bi bila avtoritativni prikaz sloven-ske narodne zgodovine, toliko bolj preseneča, ko je celo Fajfar v svojih spominih deset let pred izidom Zgodovine v zvezi z nastankom tako imenovanega osvobojenega ozemlja zapisal, da je »okupator začel izpraznjevati podeželske po-stojanke in se zbirati v utrjenih krajih ob želez-nicah...« (op. cit., str. 87). Mikuž pa je že skoraj dvajset let poprej dokaj podrobno opisal načrtno izvajanje Robottijevega strateškega na-črta Primavera (Pregled I, str. 278-280 in 356 sl.). Prav tako T. Ferenc, ki tudi pravi. da je od Italijanov izpraznjeno ozemlje omogočilo, da je število partizanov narastlo od 710 (konec marca 1942) na »približno 2500« tnaja 1942. (Op. cit., str. 93 in 214.) 45 Glej Mikuž, Pregled I, str. 205. 300 in dr. ter. seveda, Črne bukve. 46 Prva Vaška straža je nastala pri Sv. Joštu nad Vrhniko 17. jul. 1942, ko so komunisti že pobili visoko število nekomunističnih Slovencev s terorističnimi atentati v Ljubljani in s partizan-skim nasiljem po deželi. Nobenega dvoma ni. kdo je začel z bratomori in kdo se je branil. Še Kardelj je moral priznati, da je oborožena »bela garda« nastopila šele jeseni 1942. (Ljubljana v ilegali, Ljubljana 1967, str. 243.) 47 Mikuž, Pregled I, str. 357. 48 O tem glej Črne bukve in Tone Ferenc, op. cit., str. 352-385 (»Napake narodnoosvobodil-nega gibanja na osvobojenem ozemlju...«, med katerimi so bile poglavitne »vojvodstvo« parti-zanskih komandantov, »sektaštvo« članov KP, posebno pa dejstvo, da »sta se neupravičenim usmrtitvam pridružila usmrčevanje celih družin, tudi mladoletnih otrok, skupin Ciganov... in neustrezen način usmrtitev«), posebno str. 359 (kjer priznava, da so v kratkem razdobju na »osvobojenem ozemlju« usmrtili 13 duhovni-kov, in da je Kardelj v pismu prvaku jugopartije [»Loli« Ribarju] dne 14. jul. 1942 zaupal, da je npr. 2. grupa odredov »likvidirala mesečno samo na majhnem odseku povprečno do 60 oseb [in da] so se zgodile še hujše reči, o katerih ti pismeno ne bom govoril«). 49 Glej T. Ferenc. op. cit., posebno str. 524 (kjer priznava, da so »tudi nekatere napake narodnoosvobodilnega gibanja... imele za po-sledico... naglo širjenje oboroženih belogardi-stičnih oddelkov [Vaških straž -C.Ž.] .... [ki] so najhitreje in najgosteje rasli ravno tam, kjer so bila središča osvobojenega ozemlja«), str. 530 (kjer beremo. da »sta vojno in notranje ministr-stvo [v Rimu] šele 1. oz. 8. dec. 1942 dali soglasje za ustanavljanje MVAC = Vaških straž) in str. 577 (kjer zvemo, da »je skupno število belogardistov [Vaških stražarjev] še vedno na-raščalo, saj... jih je do konca maja 1943 bilo 6132«). 50 V najnovejši režimski knjigi o partizanstvu nadalje pravi Tone Ferenc, »da je vodstvo na-rodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem šele s Kardeljevim prihodom na osvobojeno ozemlje (10. jul. 1942 - C. Ž.) poostrilo boj proti napakam narodnoosvobodilnega giba- nja___da (pa) so v nekaterih enotah in organi- zacijah malo zalegli ukrepi vodstva... za od-pravljanje napak...«. (Tone Ferenc, op. cit., str. 380, 383, 384; pa tudi 352 sl.) Iz konteksta se tudi vidi, da Kardelju seveda ni šlo za ukinitev bratomorne politike KPS (in prek nje OF), tem-več za to, da utrdi avtoriteto njenega.vodstva proti sartiovoljnemu poveljniškemu »vojvod-stvu« in razdiralnemu partijskemu »sektaštvu«, ki sta demoralizirali komuniste in »zaveznike« ter krepili nasprotnike. (Nadaljevanje prihodnjič) DONT WANT TO SPOIL THE PARTY Načelstvo Slovenske Ijudske stranke je junija 1989 izdalo svojo izjavo ob dogodkih v Evropi in Sloveniji. Izjava je bila objavljena v tedniku Svobodna Slovenija, v Buenos Airesu, dne 20. 7. 89. SLS o dogodkih v Evropi in Sloveniji V juniju, ko se demokratični Slovenci spominjamo izdane in pobite slovenske narodne vojske in neštetih drugih zrtev komunizma na Slovenskem, so bile letos v dvanajstih driavah zahodne in srednje Evrope volitve v evropski parlament, ki pomenijo nov dosezek pri uresničevanju pomemb-nega in v zgodovini doslej edinstvenega načrta povezave evropskih drzav za obrambo skupnih interesov. Izraz evropske politične zrelosti je opomin, da je tudi za nas skrajni čas spet stopiti v korak z narodi svobodne Evrope. Leta 1992, ko bo zaživela Združena Evropa, bo poteklo sto let delovanja Slovenske Ijudske stranke. Do leta 1945 je bila SLS večinska demokratična stranka na Slovenskem, po nastopu komunističnega totalitarnega režima pa nadaljuje iz emigracije s prizadevanji za demokratično ureditev slovenske druibe. Ob tej priložnosti želi ponovno opozoriti na nekatere poglede iz svojega programa, ki temelji na krščansko demokratskih načelih. Osnova tega programa je zahteva po lastni drzavi, do katere ima slovenski narod pravico po naravnem pravu, da more demokratično urejati življenje po svoji volji, enakopravno sodelovati v druzbi narodov ter suvereno odločati o vstopu ali izstopu iz drzavnih zvez. Tako odločanje je namreč temeljna pravica, kateri se ni mogoče dokončno odpovedati, ter jo Ijudstvo more in mora uporabljati tolikokrat, kolikokrat uvidi, da je to potrebno za narodov obstoj in rast. Delovanje stranke stremi k dosegi polnih pravic slovenskega človeka. Njene zahteve po politični, verski, kulturni in gospodarski svobodi ob zagotovilu druzbene pravičnosti tcmelje na prepričanju, da so le na ta način dani pogoji za mir in blaginjo in da bo po tej poti mogočc v domovini uveljaviti driavnost z demokratičnim parlamentarnim sistemom in z evropsko usmerjenostjo, kot je bilo poudarjeno v »Poslanici Slovenskega narodnega odbora« novembra 1988. Gornje postavke postajajo vedno močnejša zahteva vseh demokratično mislečih rojakov. Zato Z odobravanjem pozdravljamo zahteve »Majniške deklaracije 1989«, kot so jo podpisali letos 8. maja v Ljubljani člani Društva slovenskih pisateljev in nekatere novonastale politične skupine in gibanja. To nam je dokaz, da naš pred leti zastavljeni narodnopolitični program srečuje tudi v. domovini zamisli z enako vsebino. Prav tako smo veseli pobude skupine nekdanjih partizanskih borcev in kultnrnih delavcev, ki so preteklega 27. junija na Ijubljanskih Žalah priredili zalno slovesnost, posvečeno tudi domobran-cem, njihovim svojcem, somišljenikom in drugim, ki so bili v maju 1945 izročeni, mučeni in pobiti. V dobi, ko se nezadržno ruši politični monopol totalitarne komunlstične partije, čeprav se mu ta noče odpovedati in išče novih načinov, kako bi si ga ohranila, ima slovensko liudstvo vedno več skupnih točk, ki predstavljajo zdravo izhodišče za skupne napore. Slovenci bomo dosegh utrditev svoje drzavne suverenosti in politično svobodo le s povezavo vseh samostojnih, demokratičnih in narodno zavednih sil, ne da bi pri tem kakorkoli okrnjevali značilne posebnosti gibanj ali političnih smeri med nami. V tem smislu sodelujeta že desetletja v okviru Slovenskega narodnega odbora, najprej v domo-vini in nato v emigraciji, Slovenska Ijudska stranka in Slovenska demokratska stranka kot dokaz, da ob skupnih vrednotah demokratične različnosti niso ovira za pravo vzajemnost v narodu. V juniju 1989 Načelstvo Slovenske Ijudske stranke FILM KULTURA SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE Torek, 15. 8. 89 RICHARD LEVJH-SRCNI (KING RIC-HARD ANDTHFCRL-SADERS). ZDA. 1954. Scenarij: John T\vist. Rc-žija: David Butk-r. Foto-grafija: Pavcrcll Marlcv. Glasba: Max Stciner. Glav. vl.: Rcx Harrison (kot Saladin). Virginia Mavo. Cicorge Sandcrs. Laurcnce Harvev. Robert Douglas (v barvah). Sreda, 16. 8. 89 OB ZORI (LE JOUR SE LEVE). Francija. 1939. Scenarij: Jacques Viot. Jacques Prevert. Režija: Marcel Carne. Fo-tografija: Curt Courant. Philippe Agostini. Andre Bae. Cllasba: Maurice Ja-ubcrt. Glav. vl.: Jean Ga-bin. Jules Berrv. Arletty, Jacque!ine Laurent. SEDEM SREČNIH LET (SIEBEN JAHRE GLUCK), Nemčija. 1942. Scenarij in režija: Ernst Marischka. Fotografija: Wenzel Vich. Glasba: Oskar Wagner. Glav. vl.: Wolf Albach-Retty. Han-nelore Schrott. Theo Lin-gen, Hasn Moser, Paolo Stoppa. Cetrtek, 17. 8. 89 OPERACIJA GROM - James Bond 007 (THUNDERBALL). Vel. Britanija, 1965. Sce-narij: Richard Maibaum, John Hopkins po romanu Iana Fleminga. Režija: Terence Young. Fotogra-fija: Ted Moore. Glasba: John Barry. Glav. vl.: Sean Connery, Adolfo Celi, Claudine Auger, Lu-ciana Paluzzi, Rik Van Nutter, Bernard Lee, Lois Maxwell, Martine Bes-wick (v barvah) Sobota, 19. 8. 89 MR. MAJESTIK, ZDA. 1974. Scenarij: El-more Leonard. Režija: Richard Fleischer, Foto-grafija: Richard Kline. Glasba: Charles Bern-stein. Glav. vl.: Charles Bronson, Linda CristaK Al Lettieri, Lee Purcell, Paul Keslo (v barvah). Nedelja, 20. 8. 89 ARRIVEDERCI ROMA (SEVEN HILLS OF ROME), ZDA-Ita- lija, 1957. Scenarij: Art Cohn, Giorgio Prosperi. Režija: Roy Rowland. Fo-tografija: Tonino Delli Colli. Glasba: George Stoll. Glav. vl.: Mario Lanza, Renato Rascel, Marisa Allasio, Peggie Castle (v barvah). Ponedeljek, 21. 8. 89 200 let francoske revo-lucije: VOJNA IN MIR (WAR AND PEACE), ZDA-Italija, 1956. Scena-rij: K. Vidor, Ennio de Concini, Mario Camerini s sodelavci po romanu Leva N. Tolstoja. Režija: King Vidor, Mario Soldati vojne prizore. Fotogra-fija: Jack Cardiff, Aldo Tonti vojne prizore. Glasba: Nino Rota. Glav. vl.: Audrey Hepburn, Henri Fonda, Mel Ferrer, Herbert Lom, Oscar Ho-molka, Vittorio Gassman, Anita Ekberg, Barry Jo-nes, John Mills (v bar-vah). Torek, 22. 8. 89 VESELI KLUB MLA-DIH (THE YOUNG ONES), Vel. Britanija. 1961. Scenarij: Peter My-ers, Ronald Cass. Režija: Sidney J. Furie. Fotogra-fija: Douglas Slocombe. Glasba: Stanley Black. Glav. vl.: Cliff Richard, Robert Morley, Carole Grey, Richard O'Sulli-van, Melvyn Hayes, Ge-rald Harper (v barvah). Sreda, 23. 8. 89 PLAČILO ZA STRAH (LE SALAIRE DE LA PEUR), Francija-Italija, 1953. Scenarij (po romanu Georgesa Arnauda) in re-žija: Henri-Georges Clo-uzot. Fotografija: Ar-mand Thirard. Glasba: Georges Auric. Glav. vl.: Yves Montand, Folco Lulli, Peter Van Eyck, Charles Vanel, Vera Clo-uzot. NVilliam Tubbs. PRI ČRNEM KO-NJlCKU (IM SCHWAR-ZEN ROSSl-). Zah. NcmCija. 1961, Sccnarij: Kurt Nachmann. Režija: Franz Antel. Fotografija: Hans Matula. Glasba: Jo-hannes Fehring. Glav. vl.; Karin Dor. Hans von Bor- sodv. Pctcr kraus. Lottc Kristinc. Incs (jcrti (v barvah). Četrttk, 24. 8. 89 ŽIVIŠ SAMO DVA-KRAT (YOU ONLY LIVE TWIC'E) - Jamcs Bond 007. Vel. Britanija. 1967. Scenarij: Roald Dahl po romanu Iana Fle-minga. Rožija: Lcuis Gil-bert. Fotografija: Fredie Young. Bob Hukc. Glasba: John Barrv. Glav. vl.: Sean Conncrv. Tetsuro Tamba. Akiko VVakabavashi. Karin Dor. Bcrnard Lee. Lois Max-vvell. Charles Grav. Do-nald Pleasance (v bar-vah). Petek, 25. 8. 89 SKRIJ SE (GIU LA TESTA!). Italija. 1970. Scenarij: S. Leone. Sergio Donati, Luigi Vincenzoni. Režija: Sergio Leone. Fo-tografija: Giuseppe Ruz-zolini. Glasba: Ennio Morricone. Glav. vl.: Rod Steiger, James Coburn. Maria Monti, Romolo Valli (v barvah). Sobota, 26. 8. 89 OD POLDNEVA DO TREH (FROM NOON TILL THREE). ZDA, 1976. Režija in scenarij: Frank D. Gilrov po last-nem romanu. Fotografija: Lucien Ballard. Glasba: Elmer Bernstein. Glav. vl.: Charles Bronson, Jill Ireland, Dougls Fovvlev. Stan Haze, Damon Dou-glas (v barvah). Nedelja, 27. 8. 89 PRINC ŠTUDENT (THE STUDENT PRINCE), ZDA, 1954. Scenarij: William Ludwig, Sonya Levien po drami Wilhelma Meyera-For-stera in opereti Dorothy Donnelly. režija: Richard Thorpe. Fotografija: Paul C. Vogel. Glasba: Sig-mund Romberg. Glav. vl.: Edmund Purdom, Ann Blyth, Louis Cal-hern, Edmund Gvvenn, John Ericson, John NVilli-ams (barvni). Poiudcljek, 28. 8. 89 BILO JE NEKOČ V AMERIKl 'ONCE UPON A TIME IN AMERICA), ZDA, 1984. Scenarij: S. Leone s sodelavci po delu Da- vida Aaronsona. Režija: Sergio Leone. Fotogra-fija: Tonino Della Colli. Glasba: Ennio Morri-cone. Glav. vl.: Robert de Niro. James Woods, Eli-zabeth McGovern. Dannv Aiello. William Forsythe, Tuesdav Weld. Treat Wil-liams. Burt Young (v bar-vah). Torek, 29. 8. 89 EXPRESSO BONGO. Vel. Britanija, 1959. Sce-narij: Wolf Mankowitz po lastni komediji. Režija: Val Guest. Fotografija: John Wilcox. Pesmi: Da-vid Heneker. Montv Nor-man. Glav. vl.: Laurence Harvey, Sylvia Svms, Cliff Richard, Yolande Don-lan, Meier Tzelniker, Gil-ber Harding (v barvah). Sreda, 30. 8. 89 ALFREDO. AL- FREDO, Italija, 1971. Scenarij: P. Germi s sode-lavci. Režija: Pietro Germi. Fotografija: Aiace Parolin. Glasba: Carlo Rustichelli. Glav. vl. Du-stin Hoffman, Stefania Sandrelli, Carla Gravina, Saro Urzi (v barvah). STARI GREŠNIK (DER ALTE SINDER), Avstrija, 1950-51. Scena-rij: F. Antel, Martin Co-sta. Režija: Franz Antel. Fotografija Hans H. The-yer. Glasba Hans Long. Glav. vl.: Paul Horbiger, Maria Andergast, Inge Konradi. Susi Nicoletti, Rudolf Carl. Četrtek, 31. 8. 89 CASINO ROYALE - James Bond 007, Vel. Britanija, 1967. Scenarij: Wolf Mankovvitz, John Law, Michael Sayers po romanu Iana Fleminga. Režija: John Huston, Ken Hughes, Val Guest, Ro-bert Parrish, Joe McGrath, Richard Tal-madge. Fotografija: Jack Hildyard. Glasba: Burt Bacharach. Glav. vl.: Da-vid Niven, Deborah Kerr, Orson Welles, Peter Sel-lers, Ursula Andress, Wo-ody Allen, William Hol-den, Charles Boyer. John Huston, Daliah Lavi, Jac-queline Bisset, George Raft, Peter OToole, Jean-Paul Belmondo (v barvah) UNIVERZA Cankarjeva »košata bela krizantema« tudi nas čaka v umazanem cestnem prahu. Čaka, da jo poberemo in za-taknemo v gumbnico. Naša »bela krizantema« ni le (kot npr. Cankarjeva) umet-nost. Z njo razumemo mnogo več. Pomeni nam poseben način vzgoje in življenja na naSi fakulteti; vzgojo, ki je zgrajena na upoStevanju medsebojnih razlik in katere namen je iskanje skupnega imcnovalca le-teh in življenje in dihanjc skupaj s fakulteto - t. im. fakultetni duh! Zave-damo se, da postati dober ju-rist ne pomeni le dobro ali odlično razumeti snov in opraviti izpite! Tega dela ni-kakor ne zanikamo! Vendar pa smo prepričani, da brez širšega poznavanja, proble-mov našega časa, sodobnih gibanj v svetu in doma, pra-vilnega vrednotenja kulture (takšne ali drugačne) in umetnosti, zavzemanja svojih lastnih stališč in še mnogoka-terih majhnih delčkov inte-lektualnega obzorja ne bomo uspeli sestaviti celotnega mo-zaika jurista - pripravljenega, da začne delo, oz. boj za pre-vlado pravice nad krivico! Pravice in resnice ni - sli-šimo iz dneva v dan tudi na naši fakulteti. Splošno gle-dano - že mogoče. Toda tu-kaj smo zato, da bomo nekcč znali najti pravico v prepro-stem sodnem sporu med dvema kmetoma zaradi dolo-čenega zemljišča. Morda zveni tole precej idealistično in dostojno lc kakšnega Martina Kačurja, ki se še ni srečal z Blatnim do-lom. Morda se bo nekoč izka-zalo, da smo bili preveč zale-tavo prepričani v dobro in po-Šteno plat vsakega človeka in človeškega razmerja. Da smo lebdeli v zraku in pozabili na trdna tla. Vendar smo prepri-čani, da je čas, v katerem ži-vimo in študiramo - torej edini čas, ki nam je na voljo, namenjen ravno temu: lebde-nju in letenju. Le s takšne višine lahko spoznamo meje našega obzorja in se pripra-vimo na mnogo bolj naporno in počasno pot, ki vodi po trdnih tleh! Vemo, da bomo kot juristi hodili po kamniti poti; toda če danes ne bomo poskusili leteti nad to potjo, nikoli ne bomo vedeli ali sploh znamo. In kasneje nam nikoli ne bo uspel noben poskus! Dr. ROBERT OSNUTEK PROGRAMA OO ZSMS Pravne Fakultete v Ljubljani Šolsko leto 1988/89 »... Izmed vsega dišečega blagoslova je njegove oči najlepše pozdravila košata bela krizantema (chrysanthemum indicum L.). Neutegoma si jo je vtaknil v gumbnico, nato pa je polozil na mizo grmaden kup zelenih bankovcev ter je dejal proda-jalcu: Dokler bom liv, pridem sleherni dan po belo krizantemo! Kupčija je bila dogovorjena in potrjena - vsak sleherni dan je prišel razsipnik po svojo belo krizantemo. Ali sreča je kakor sonce: kadar je naj-lepša, zatone. Komaj je bil razsipnik uganil tisto prešemo kupčijo, je usahnila zala voda na njegovi dlani. Ni se še prav ozrl, pa je bil berač in potepuh. Kaj bi tisto! - jt rekel; če vse mine in izgine, krizan-tema le ostane. Hodil je po gosposkih cestah, razca-pan, bos, nepočesan in neobrit - ali v gumbnki prelepo belo krizantemo. Bogatasi in imenitniki so se temno ozirali nanj: Tak berač, pa tako krizantemo! Toda razsipnik je nosil glavo pokonci ter se smehljal po kraljevsko: Kaj berač, kaj potepuh, kaj lačen, kaj žejen - da imam le krizantemo, kakor ji na svetu ni enake...« Ivan Cankar, Bela krizantema Pravo ni obrt, ki se je je moč izučiti pri mojstru kot vajenec! In kaj je tisto, kar nam pomaga. da se dvignemo nad konkretne primere, polne in prepolne čustvene vezanosti in si z veliko mero samozaupanja ustvarimo lastne poglede in pravila?! V prvi vrsti gotovo občutek pripadnosti nekomu, neki ideji, ki jo je potrebno spoz-nati v mladosti in jo doumeti neobremenjeni z raznimi predsodki in idejami življen-sko krute prakse. In ravno zaradi vsega do-slej omenjenega smo pripra« vili nekaj ključnih točk, na katerih bo slonel dokočno iz-delan program dela mladin-ske organizacije na naši fa-kulteti; - vzpostavitev drugačnih - kvalitetneje boljših odnosov med študenti, predvsem pa med profesorji in študenti; - razbiti monotonost ex catedra načina predavanj, za kar pa je seveda potrebno po-prejšnja priprava na predava-nje in zastavljanje vprašanj. Vse to pa nujno vodi v kavli« tetnejše izobraževanje; - v skladu s prejšnjo točko ustrezno stimulirati ali nagra-diti boljše in prizadevnejše študente; upoštevati njihovo delo tudi pri izpitih - vendai po kriterijih, ki jih bodo prej izdelali skupaj profesorji in študentje; - formirati »študentskal katedro«. ki bo skrbela zal pravočasno uveljavitev ideji najnaprednejših in najuspeš-nejših študentov, ter njihovo predstavitev širši javnosti v obliki predavanj. Ima »ka-tedra« seveda ne ustreza po« polnoma. saj se ne bo ukvar-jala z vsemi s Statutom pred-pisanimi dejavnostimi; - študentskim plesom, spoznavnemu večeru in bru-covanju vdihniti novo vsc bino oz. v nekaterih primerih le obuditi lepe stare običaje pravnih fakultet, na katere so naSi kolegi študentje v bližnji preteklosti pozabiik - Še akiivneje sodelovatl z drugimi fakultetami iz Jugo-1 slavije, kot tudi iz tujine - zla-sti preko ELSA-e; - ponuditi mlajšim študen< tom potnoč v obliki usmerja> nja njihovih Študijskih (predvsem pa .zpitnih) pri« prav v obliki moderatorje\ diskusije o najtežjih proble-mih pri posameznem pred-metu; - v okviru fakultete organizirati tečaje tujih jezikov, plesa in drugih uporabnih znanj; - v okviru t. im. študentske katedre or-ganizirati sklop predavanj o življenju na naši fakulteti v različnih obdobjih. Za po-moč pritegniti profesorje različnih starosti, da prikažejo življenje takratnih mladih ju-ristov; - organizacija predavanj in okroglih miz oz. debat o najaktualnejših dogajanjih v družbi; - pripraviti se na organizacijo t. im. »Tedna Pravne fakultete,« ki naj bi ga izvedli v začetku naslednjega šolskega leta in s katerim bi predstavili zunanjim intere-sentom (občanom, srednješolcem, ki imajo namen študirati pravo...) s čim se sploh ukvarjamo med našim študijem. Tako bi predstavili najuspešnejše diplom-ske naloge, magistrska dela in druge razi-skovalne naloge, prikazali potek kazen-skega postopka (v obliki tekmovanja štu-dentov v znanju kazenskega materiala in procesnega prava)... Takšne vrste prikaz bi olajšal tudi zače-tek študija v vsakem letniku, saj bi bili v strnjeni obliki že v oktobru seznanjeni z njim! (Ideja je še nedodelana, je pa pod-prta s strani študentov!) Kot smo že pri prvi predstavitvi izhodišč programa omenili - le ta niso za vsakogar najpomembnejša. Pomembno je, da so iz-vedljiva!! Ogromno bi nam pomenila po-moč in podpora s strani profesorjev in še večjega števila študentov, kajti mnenja smo, da bi bil to prvi in odločilen korak k vzpostavitvi novih odnosov na naši fakul-teti. Za zaključek smo sklenili zapisati tole: Karavana gre svojo pot v noč, čeprav psi tulijo in lajajo za njo. Ko še zadnji njen mož izgine v temo, je lajež še močnejši. Psi, ki so navajeni tuliti na novoprihaja-joče, so vztrajni v svojem početju. A tudi vse ostale karavane gredo mirno mimo njih naprej! Psi pa ostajajo z verigo okrog vratu go-spodarji svojih prašnih dvorišč! Besede so sestavljene po našem receptu, ideja pa je dosti starejša od nas vseh! Poskrbeli bomo, da bo ta osnutek prišel v roke slehernega profesorja in študenta, ki mu ni vseeno, kaj se na Pravni fakulteti dogaja in želimo, da se le-ti odzovejo nanj - tako ali drugače! Namen pa je, da končno najdemo tisto, kar nam je skupno; kar je skupno, kot pravi Kundera v Nez-nosni lahkosti bivanja, vsem juristom, ne glede na to. od kod prihajajo in kam gredo! PEKLAR Leonardo GRB PRAVNE FAKULTETE V LJUBLJANI je po zamisli skupine štu-dentov izdelala akad. slikar Jože Vantur. Osnovni barvi: zelena podlaga (barva svobode in simbolna barva mesta Ljub-ljana) in zlat tisk. Na fakulteti je že nekaj časa v prodaji kot našitek; do pričetka naslednjega študij-skega leta pa bodo pripravljene tudi na-lepke, značke in sponke za kravate z gr-bom. Upamo, da bodo študentje in profesorji grb vzeli za svojega in ga kot simbol naše fakultete pripeli na suknjič, jopo... Za izdelavo grba smo se odločili, ker imamo čez glavo vzdihovanja po podobnih znakih ip simbolih pripadnosti univerzam širom po svetu, namesto da bi storili en sam korak na svoji fakulteti. Če je bil naš korak pameten in upravičen, bo pokazal čas. In če nas bo povozil - nič zato, grb je kljub temu simpatičen. UNIVERZA Ideja sc je rodib. na lansko-letnem srečanju v Bologni in ker so bili medicinci iz Marse-illa za vso zadevo najbolj za-grcti, so oni organizirali le-toSnji turnir. Glavni organi-zator, profesor ginekologije in obstretike (porodništva) na fakulteti v Marseillu B. Blanc, nam je povedal na-slednje: »Sem navdušen nogometaš in zato sem se tudi lotil orga-nizacije tega univerzitetnega turnirja, v katerem sodelujejo ekipe iz Alžira v Alžiriji, Ljubljane v Jugoslaviji, Le Louviera v Belgiji, Barcelone v Španiji, dve italijanski ekipi iz Firenz in Bologne in se-veda naša ekipa, ekipa medi-cincev iz Marseilla. Del de-narja za organizacijo turnirja sem dobil od Univerze, del pa od farmacevtskih labora-torijev na Univerzi. Vsi so menili, da je za nas čast, da lahko organiziramo tak tur-nir.« Treba je dodati, da so sc organizatorji sicer zelo potru-dili pri osnovnih organizacij-skih zadevah, toda manjkalo je ravno tistega, zaradi česar naj bi bil tak turnir organizi-ran, to je prijateljskih klepe-tov in neobveznih skupnih »žuriranj«. Še ko so igralci zadnji večer sedeli v istem prostoru, se je stiskala vsaka ekipa za svojo mizo. Glas-nejši so bili seveda naši igralci, ki so istega popold-neva po odlični igri proti Marseillu najprej dosegli ne-odločen rezultat, potem pa-po streljanju enajstmetrovke zmagali. Zadnji trenutek je šlo za dobre živce obeh vratarjev in seveda igralcev obeh ekip, naše in marsejske, ki sta se na veliko razočaranje florentin-ske ekipe uvrstili v finale. Glavna zvezda zadnje tekme, vratar naše ekipe Dcnis Perše, je na vprašanje o tem. ali so bile uspešne branitve posledica dobre tehnike ali gola sreča, odgovoril takole: »Treniram mali nogomet, igram za ekipo Hlapi hec, ki je dokaj dobra v Novi Gorici, drugače pa je to šele moja peta tekma v velikem nogo-metu. Za penale za mali nogomet sem mojster, to lahko rečem, samo, nikoli si ne bi mislil da bom branil dva na velikem. Ko sem branil prvega, sem dobil neko zaupanje vase; zdelo se mi je, da bomo zma- FUZBAL HEY BULDOG UNIVERZITETNl ŽOGOBRCAČI ZOHET PRIBRCALI PRVO MESTO 6., 7., in 8. julija je v Marseillu potekalo srečanje univerzitetnih nogometnih moštev, večinoma sestav-Ijenih iz študentov medicine in njihovih profesorjev. Kaj je tam počela naša ekipa in zakaj je v našem moštvu tako malo medicincev, bodo poskušali po-jasniti naši sogovorniki... gali«. Vratar marsejske ekipe Stčphan Monaco. lahko bi re-kli glavni poraženec v final-nem srečanju, je za Tribuno povedal tole: »Razočaran sem, ker smo izgubili. Dal sem vse od sebe, vendar ni bilo dovolj. Ljubljančani so bili, in to je bilo jasno, boljši od nas. Najprej zato. ker so mlajši, imeli pa so tudi boljšo tehniko. Zmaga je bila lo-gična, ni kaj.« Igralci vseh ekip so bili mnenja, da je bil turnir v bistvu preveč tekmo-valen in da bi lahko zadeva izgledala drugače. Pauluzzi Claudio, eden od igralcev ekipe iz Bologne, ki je bila v bistvu najbolj coubertinov-ska, je menil: »Dve tekmi na dan, to je preveč. Preprosto ni bilo časa in mislim. da se bi dalo turnir organizirati tudi na drugačen način. Mogoče smo mi lani uspeli vse skupaj narediti bolj prijetno. Bili smo več časa skupaj, postali smo prijatelji. Tukaj smo pre-več tekali za žogo in se pre-malo sprehajali«. Toliko o samem turnirju. Za mnenje o naši ekipi in sploh za več podatkov o njej smo zaprosili profesorja Juli-jana Staniča. Tribuna: Kako je prišlo do sodelovanja z ekipo iz Marse-illa? J. Stanič: Lansko leto je prišlo v študentsko naselje povabilo za sodelovanje na nogometnem turnirju, ki ga je ob svoji obletnici prirejala bolonjska univerza. Ker je povabilo prišlo pozno, so po-klicali na pomoč učitelje te-lesne vzgoje na Univerzi in ker se jaz že dolga leta ukvar-jam z nogometom, so me pro-sili, naj bom selektor ekipe ljubljanskih študentov. V ekipi so bili študentje ra-zličnih fakultet, večinoma s FTK-ja. V Bologni smo zmagali v konkurenci štirih ekip, od katerih je bila ena iz Marseilla. Ker smo se lani. če po učteljsko rečem, lepo ob-našali, so nas letos povabili v Marseille. Tribuna: Kako pa ste letos izbrali ekipo in koliko časa so potem fantje skupaj trcnirali? J. Stanič: Letošnja ekipa je nastala malo bolj načrtno, ker smo že aprila vedeli. da bomo šli v Marseille. Da bi ektpo Iažje sestavili, smo »po-rabili« prvenstvo Ijubljanske Univerze v nogometu. ki ga organizira UZSSO (Univerzi- UNIVERZA tetna zveza študentskih športnih organiza-cij) pri UK ZSMS (Univerzitetni konfe-renci ZSMS). Igralce smo izbrali izmed tistih ekip, ki so se uvrstile v polfinale in finale, potem pa so prišli zraven še neka-teri študentje, ki so igrali že v srednji šoli, kasneje pa v klubih in so jih poznali učitelji in njihovi kolegi kot dobre igralce. Igralci so z vseh ljubljanskih fakultet, so solidni študentje, ker so vsi redno vpisani, neka-teri so tudi absolventi. Tribuna: Ali nameravate sedaj, ko imate za sabo že nekaj uspehov, poiskati poleg UZ ŠŠO-ja tudi kakšne druge finan-cerje? J. Stanič: Letos so se finance razdelile 'na več delov. Na UK so nam bili priprav-ljeni dati tretjino denarja za pot, tretjino so bili pripravljeni dati sami igralci, zadnjo tretjino smo dobili od delovnih organiza-cij. Pri UK smo izprosili majice; opremo, razen čevljev, ki jih mora imeti vsak sam, so nam posodili ljubljanski klubi. Tribuna: Kaj pa bo z vašimi udeleževa-nji na turnirjih v prihodnosti? J. Stanič: V prihodnje se bomo seveda teh srečanj še udeleževali. saj imamo pre-hodni pokal. ki ga moramo naslednje leto braniti, zato bomo prav gotovo povabljeni na naslednji turnir. Mogoče bi ga lahko organizirali celo sami, vprašanje, katera varianta bi bila cenejša!« In kaj dodati? Mogoče to, da si v prihod-nje želimo, da bi tudi pri nas profesorji in študentje skupaj brcali žogo, mogoče bi se tako naša okostenela univerza reformirala, profesorji bi končno postali svojim študen- tom kaj več kot samo strah in trepet. Tega si lahko želimo, vendar pa ne moremo niti sanjati o tem, da bi imeli ekipo medicincev (tako kot ekipa iz Marseilla in Alžirije, profesorji in študentje skupaj), ki bi brcala žogo, saj v naših krajih na žalost še vedno velja, da je nogomet šport »za primitivce«. Mogoče je uspeh naših fantov v Marseillu in tudi v Bologni dokazal, da se počasi osvobajamo tega predsodka? Da. tako upata Lensi in Senli t tjBMA Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica PRIDELUJE V enoti vinogradništvo — vinarstvo — sadjarstvo: — kakovostna in vrhunska vina: Ritoznojčan, Laškl rizling, Renski Rizling, Šipon, Beli pinot, Ch.ardonnay, Rulandec, Traminec, 3auvlgnon, Modra fran-kiiija. Vsa vina so zaščitena z zaščitno znamko slovenskih. vin. — namizna jabolka — sorte: jonagold, idared, zlati delišes, jonathan, gloster^ mutsen. V enoti poljedelstvo: — koruzo, pšenico, sladkorno peso, oljno ogrščico. Kot postransko dejavnost imajo še gozdarstvo, trgovine in gostinstvo. Vsem Ijubiteljem dobre kapljice na zdravje! ^oBp RBMA Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica n. sol. o. KULTURA FILM John Landis (letnik 1950) je v ameriškem filmu obveljal za »čudežnega dečka«, saj je imel pri tridesetih letih za sabo že štiri filme (od tega tri neverjetno uspešne). Začel je kot kaskader v Evropi pri »špageti vesternih«, z enaind-vajsetimi leti pa je s 60.000 dolarji, ki si jih je sposodil od staršev in prijateljev, naredil svoj prvenec - grozljivko SCHLOCK - in z njim zma-gal na tržaškem festivalu znanstveno-fantastičnih fil-mov. Ko se mu je potem od-prlo, je šlo vse kot po maslu. Če se mu ne bi pripetila resna tragedija (na snemanju njego-vega filma so umrli igralec Vic Morrow in dva mlado-letna otroka, zaradi česar je bil tudi na sodišču in pretila mu je velika kazen), bi se lahko popolnoma strinjali z njegovo izjavo v tem interv-juju »da je res najsrečnejši človek, kar jih pozna«. Ka-korkoli že, posnel je kopico gledljivih, zabavnih filmov in v to se bodo lahko gledalci (znova) prepričali. Intervju je nastal leta 1982 in v njem Landis govori o svojih dotedanjih filmih in izkušnjah v zvezi z njimi. Ob Landisovi filmografiji naj do-damo še to, da je on režiral tudi sloviti videospot Micha-ela Jacksona Thriller, ki je spet dosežek svoje vrste, a je to že druga zgodba. Filmografija: (v oklepaju so naslovi filmov v jugoslo-vanski distribuciji) 1973 Schck 1977 The kentuckv Fried Movie (Fiim na žaru ali kakor želite) 1978 National Lampoon's Animal House 1980 The Blues Brothers (Brata Blues) 1981 An American Were-wolf in London 1982 Into the Night 1983 Trading Places (Kolo sreče) 1983 Twilight Zone - The Movie (Landis je režiral eno epizodo, ostale pa Spielberg, Dante in Miller) 1985 Spies Like Us (Vohuna kot midva) 1986 Three Amigos (Trije amigosi) ,::!;: ;;;?.• 1987 Coming ,to, America (Princ osvaja Ameriko) Miran Koritnik - Ste sploh kdaj pričako-vali tako ogromen uspeh na INTERVJU - jOHN LANDIS PAPERBACK VVRITER Ljubljanski kinematografi so predstavitev »veli-kega Spielberga« v Malem kinu Union prignali do tretjega dela. Ta režiser je bil najprej (seveda s projekcijami večine njegovih filmov) predstav-Ijen kot avtor, v drugem delu retrospektive kot producent, zdaj pa so na vrsti filmi, ki so jih posneli »njegovi učenci, vajenci in prijatelji«. Tako bodo večji del avgusta na ogled štirje filmi zelo zanimivega (in uspešnega) ameriškega rezi-serja JOHNA LANDISA: Vohuna kot midva (od 10. do 15. 8.), Jrije amigosi (od 16. do 20. 8.) Prlnc osvaja Ameriko (od 21. do 24. 8.) in Kolosreče (qd25. 8. do 2. 9.). Skupaj z Landiso-vimfilmom Brata Blues, kije bil letos v istem kinu ze reprizno prikazen, smo tako dobili kar lepo malo predstavitev tega reziserja, a je treba takoj poudariti, da le-ta nikakor ni najboljša (gleda na izbor filmov) in seveda tudi ne vseobsegajoča. Ker nekaj njegovih boljših filmov mkoli ni bilo odkup-Ijenih za prikazovanje pri nas, te »napake« tudi ni mogoče popraviti. Torej, bo v našem filmskem vedenju ostala lukrija, če nas ne reši res skrbno brskanje po videotekah sirom Jugoslavije, skriva nekaj »pogrešanih« naslovovj kakršnega ste naleteli s svo-jimi zadnjimi štirimi filmi? (še enkrat opozarjamo, da je bil intervju narejen leta 1982, ko je bil v obtoku film An Ame-rican Werewolf in London - op. prev.) Landis: Nikoli nisem priča-koval ne uspeha ne neu-speha. Nikoli nisem pričako-val ničesar, ker me je Ken-tuckv Fried Movie ujel tako nepripravljenega. Nisem bil pripravljen na film. ki bo na-rejen tako hitro in umazano, s skupino norcev, in ki bo zaslužil po svetu 40 milijonov dolarjev. Animal House je bil feno-men. Nihče si ni mislil, da bo uspešen, še najmanj pa mi. Vsekakor ne Universal. Oni so naredili raziskavo tržišča in odkrili, da film ne bo spre-jemljiv za množice, ker ve-čina Američanov ni doživela študentskega življenja na col-legeu. Z Georgeom Folse-yem sva naredila desetmi-nutno promo-filmček, ki pa je bil Še bolj pretiran, »odtr-gan« kot sam film. ker smo ga prikazovali distributerjem - prikazovalcem. - Ali ni bilo podobnih pro-blemov, ko ste film Thc Blues Brothers prvič prika-zali prikazovalcem (lastni-kom kinodvoran, ki v ZDA skrbijo za predvajanje filmov - op. prev.)? Landis: Da. Ta film sva si z Danttyjem Aykroydom za-mislila kot veličasten film. pravi ep. Bil sem zelo pono-sen na našo verzijo, bila je do'ga dve uri in pol in je imela odmor. Film je bil zelo skrbno narejen. Toda tisto poletje smo se potegovali za dvorane z novim Clintom Eastvvoodom. novim Rober-tom Redfordom. novim Bur-tom Revnoldsom. novim Joh-nom Travolto, s filmom Im-perij vrača udarec (Empire Strikes Back), z Modro la-guno (The Blue Lagoon). Trg je bil res preplavljen in prika-zovalci so rekli: »Ne bomo vrteli filma z odmorom.« V tem primeru ste ob pol-nočno predstavo in to je ve-liko denarja, če je film hit. Tako smo morali film pred začetkom prikazovanja skraj-šati za 30 minut. Mislim, da je s tem film zelo oškodovan in da je zdaj to okorna, neurav-notežena stvar. Ne glede na to, je prinesel bogastvo, in Universal je zadovoljen. KULTURA - Zaledje Bratov Blues, z vsemi prega-njanji z avtomobili in kaskaderji, je moralo biti neverjetno zapleteno. Nem lahko po-veste kaj o tem? Landis: Že na začetku sem se odločil, da bo vse resnično. Na primer, v filmu je prizor - gledano nazaj lahko rečem, da najbrž nisem imel prav, a sem se odločil, da ne bomo pustili kamere teči hitreje, ampak bomo snemali prizor pri 125 miljah na uro z glavnimi igralci v avtu. Imeli smo otroke z vvalkietalkieji na vsakem vogalu, na vsakem možnem dostopu do ceste. Bilo je malo časa, ker smo morali snemati med sedmo in osmo uro zjutraj ob nedeljah. Najeli smo 550 milijonov policajev in voz-nikov. Bilo je zelo drago, ker je ta pregon skoraj ves nedeljski. - Konec filma An American Werewolf in London je podoben, z vrsto spektaku-larnih trčenj Piccadillv Circusu. Vendar nekateri kritiki pravijo, da ta prizor ni v skladu z drugimi deli filma, ki so narejeni za smeh. Landis: Mislim, da Werewolf ni »nare-jen za smeh«. Namen filma, pa tudi dejan-ski razlog, zakaj je film smeŠen, ni v tem, ker je komedija, ampak v tem, ker obrav-nava absurdno zadevo popolnoma resno. Prizor pri Piccadillv Circusu je zrasei iz zapleta. Vedel sem, da mora pošast umreti. Načrt je bil naslednji - pošast je v kinu in pridivja ven. Film je konzervati-ven, zelo tradidonalen: Pošast na svobodi. Se spomnite zgodbe o tem, kako je pes stekel na Sandieško avtocesto in je zaradi tega umrlo okrog 17 ljudi? Ljudje so vozili 50 milj na uro, pes je pritekel pred avto-mobil, ljudje so skočili na zavore in »bang« - to je bila ta strašanska stvar. Tak je bil tudi moj vzorec. Ta sekvenca v filmu traja 47 sekund, kar je zelo kratko. Mislim, da je to naredilo tak vtis zato, ker je bilo zelo malo Ijudi napadenih od volkodlakov, sko-raj vsak človek pa je že doživel trčenje ali bil blizu temu. Tudi sicer na filmu nismo vajeni videti prometnih nesreč zelo reali-stično narejenih, vidimo le take, kjer nihče ni poškodovan. Tukaj pa je nasilje zelo slikovito predstavljeno in mislim, da zato deluje tako dobro. - Je bil prizor ves posnet na pravem prizorišču? Landis: Ne. Londonska policija je pre-prosto rekla: »Ne. Žal nam je. Hvala«. Zgradili smo kulise, pet lažnih pročelij Shaftsburyjske avenije na dirkališču in tam posneli najbolj napete prizore, medtem ko smo mirnejše zadeve snemali na Piccadil-Wju. - Ko ste šli v Chicago snemat Brata Blues in ste jim rekli, da želite uničiti središče mesta, so vam najbrž odgovorili enako kot britanske oblasti. Kdo se je dogovarjal s Chicagom? Landis: Predvsem to, mi nismo zares uničevali stvari. Kot na primer pri prizoru v pasaži trgovine, ko ljudje pravijo: »Fant, vi ste uničili ta prostor.« Ne, nismo, razbili smo le veliko stekla in to je vse. Prostor je izgledal boljše, ko smo odšli, kot pa, ko smo prišli tja. Brez heca. Bila je le zapuš-čena zgradba. To je film in filmi so niz iluzij. Želite zgodbo? V redu. Chicago ima županjo, trdno, pametno žensko, ki se imenuje Jane Byrne. Včasih v Chicagu sploh niso snemali filma, filmarje so odga-njali. No, zdaj je tu Jane Byrne in novi Chicago. Na kaj se spomnite. ko pomislite na Chicago? Na Caponeja? Na demokra-tično zborovanje leta 1968? »To niso dobre prispodobe za moje mesto«, je rekla župa-nja. »In kaj bom storila glede tega? Rekla bom Hollywoodu: Pridite v Chicago in naredite Navadne ljudi (Ordinary People) in Brata Blues in Lovca (The Hunter). Imamo policijo, ki bo spravila Ijudi s poti in naredila, karkoli boste hoteli. »In tako smo šli v Chicago; Jonh (Belushi - op. prev.) in Danny (Aykroyd - op. prev.) sta bila veliki zvezdi, vkorakali smo v župa-njino pisarno in rekel sem: »Rad bi spustil avto skozi Daleyevo zgradbo.« In ona je rekla: »Kdaj?« Razumela je tudi, da že-limo snemanje, čim hitreje končati, da to stane veliko denarja in da ne onesnažuje okolja. - Je res, da so vas odkrili na »The To-night Show«? Landis: Nenamerno, da. Moj prvi film Schlock je bil narejen leta 1971 in dan v predvajanje leta 1973. Bob Shane, ki je bil iskalec talentov za Johnnyja Carsona, je slišal moj intervju na radiu, videl film in ga pokazal Carsonu, takrat sem bil star 23 let. Toda, ko sem šel na show, so mi svetovali: »Reci, da si star 21 let, saj si pri teh letih naredil film.« Tako sem torej šel na shovv Johnnyja Carsona kot enaindvaj-setletni režiser. David Zucker iz Kentucky Fried Theatra iz Los Angelsa me je videl na shovvu, me poklical in smo se spoznali. Rekli so mi: »Tudi mi želimo posneti film.« Producent Bob Weiss je predlagal, naj posnamemo njihov shovv. Oni so imeli zelo uspešno odrsko predstavo v Los An-gelesu. Z njimi sem delal naslednje leto in film je bil narejen za 650 tisoč dolarjev. Animal House sem pravzaprav dobil za režiranje zaradi Filma na žaru (Kentucky Fried Movie) še preden je bil ta končan. Skriptgirl pri našem filmu je takrat hodila z mladim »izvršilnim« pri Universalu. Ko je prišla s snemanja domov, je rekla. »No, danes smo imeli črnskega bodybuilderja v bikini spodnjem perilu in gola dekleta, ki jih je bičal pritlikavec v kolivnovski obleki, razstrelii smo avto in imeli karate mo-rilce.« On je rekel: »Kaj za vraga pa je to?« Želel je videti film še preden je bil končan in ker mu je bil tako zelo všeč, me je najel za film Animal House. Pravzaprav sta bila ta dva filma narejena istega leta. Trije člani Kentucky Fried Theatra - David Zucker, Jerry Zucker in Jim Abrahams - so kasneje naredili film Ali je pilot v letalu? (Airplane!), Sean Daniel (ki me je najel za Animal House) pa je zdaj podpredsednik družbe Universal Pictures in je odgovoren za Rudarjevo hčerko (Coal Miner's Daughte) in Pogrešanega (Missing). - Maska in posebni efekti v filmu An American Werewolf in London so bili osupljivi. Kdo jih je ustvaril? Landis: Rick Baker. On je naredil ma-sko tudi v mojem prvem filmu. Z dvajse-timi leti v tem filmu sem jaz igral pošast, opico, in on me je maskiral. Zahteva pri Werewolfu je bila. da stvar izgleda realno. V metamorfozi ni smelo biti optičnih efek-tov, vse se je moralo odvijati pred kamero. zares. In on je to izvedel že leta 1971. Scenarij za film sem napisal leta 1969 in čez deset let sem mu rekel: »Naredili bomo ta film.« Scenarija nihče ni maral. Dobival sem dva odgovora: »To je preveč grozljivo, da bi bilo smešno« ali »To je preveč smešno, da bi bilo grozljivo«. A to je bilo le zato, ker sta filma Brata Blues in Animal House toliko zaslužila in to se je pričakovalo tudi od Werewolfa. - Nameravate posneti kakšen resen film ali boste vedno snemali komedije? Landis: Sebe sploh ne smatram za reži-serja komedij. Imam se za režiserja, ki je naredil, je delal komedije. Pred kratkim sem prebral scenarij Rona Koslovva z na-slovom Into the Night. To je drama, ki se vsa dogaja v Los Angelesu in to večinoma ponoči. Odlična zgodba, res sem jo želel posneti. Toda, če film stane 5 ali 6 milijo-nov dolarjev, grem in rečem: »Hej, dajte mi 5 ali 6 milijonov!« Ni problema. Toda film bo stal 10 milijonov in pol. In za te denarje bodo v studiu rekli: »Oho, zasiu-žiti moramo najmanj 26 milijonov, da po-krijemo stroške in imamo dobiček. «Če bi bila to komedija in bi jaz rekel: »Želim narediti komedijo s svojo mamo v glavni vlogi«. bi oni rekli. »Tu imaš 20 milijonov dolarjev, John«. Toda to je bila drama in oni so rekli: »Hočemo veliko filmsko zvezdo, da se zavarujemo«. Ker je neka čudna logika, saj takšna zvezda danes stane od tri do pet milijonov. A pravijo, da se splača zaradi prodaje televiziji, pa ka-belski televiziji itd. Približno pet mesecev smo se trudili, da bi lahko posneli ta film. Lahko bi ga nare-dil, a nisem imel igralcev, ki sem jih želel. In sem vse skupaj opustil. - Se vam zdi končna verzija filma Brata Blues dobra? Ste zadovoljni? Landis: Ne, ker je neuravnovešena. Toda čez milijon let bo film na nek način moral delovati. Rečete si: »Ne delam fil-mov za vakuum«. Ali je torej film dober, ali funkcionira? Da, če si ga gredo milijoni gledalcev po svetu ogledat. Zaslužek od filma je neposreden pokazatelj tega, ko-liko ljudi si ga je ogledalo. Če je film narejen dobro, je gledljiv, komunikativen - in s tem se mi preživljamo. Hočem reči, če bom naredil film, ki ga nihče ne bo gledal, bom bankrotiral, pogorel. Raje na-redim film, kot je BrataBlues in me napa-dajo ameriški kritiki, film pa zasluži veliko denarja, kot pa posnamem film, ki bo pro-glašen za mojstrovino in ga nihče ne bo gledal. American Film, maj 1982 (izbor, prevod in priredba - M. K.) KULTURA SPREHOD SKOZI KINO Poletni kino program tudi letos ne ponuja ničesar. Ali pač puhle »kao« komedije in grozljivke ali celo oboje skupaj /glej Policijska akademija od I do V/ in cel kup repriz /glej isto/. Pričujoči filmi so bili pravzaprav zadnji preddopustniški krik in glede na imena avtorjev smo pričakovali marsikaj /do-brega?/. Ali je bilo res tako? RIBA PO IMENU WANDA/A Fish Called Wanda/ Režija: Charles Crichton Igrajo: John Cleese, Jamie Lee Curtis, Kevin Kline, Michael Palin, Patricia Hayes, Tom Georgeson Proizvodnja: ZDA Nora komedija preganjanja. Vzrok vsega je bančni rop, ki so ga junaki filma sicer izpeljali odlično, a z napako. Stara dama - očividec je prepoznala šefa tolpe. Da bo norost še večja. junaki delajo drug proti drugemu, ker vsak hoče plen zase. Zapleti v filmu so za takšno vrsto komedije ustrezno »nemogoči«, prav tako tudi navidezni happy end, ves v slogu filma - klasičnega angleškega humorja. Wanda je sicer mala ribica iz akvarija Michaela Palina, tako pa je ime tudi Jamie Lee Curtis, ljubici vseh moških.junakov v filmu. Zapis o tem delu bi se moral začeti nekako takole: »Nekoč so bili Monty Python...« Neponovljivo ekipo, ki ste jo z dvajsetletno zamudo po zaslugi zagrebške TV le lahko spoznali, so sestavljali John Cleese, Terry Gilliam, Terry Jones, Graham Chapman, Eric Idle in Michael Palin. Skupine ni več, aktivni so vsak po svoje. Kot vidite, sta dva člana aktivna v tem filmu kot igralca, a to ni vse - Cleese, sicer znan in cenjen igralec /Dirka za časom/, je napisal tudi scenarij zanj. Za tiste, ki Montyja Pythona poznajo /s TV ali iz njihovih filmov,/ naj povem, da je duh M. P. čutiti v »Wandi«, a ga po kvaliteti ne dosega. Glavna atrakcija filma so igralci. Ob dvojici iz Montyja še hčerka Tonyja Curtisa, ki osvaja predvsem s pojavo, in neverjetno dinamični Kevin Kline /Silverado, Sofijina izbira/, ki je za svoje norije v filmu dobil oskarja za stransko moško vlogo. WILLOW Režija: Ron Hovvard Igrajo: Val Kilmer, Joanne Whaley, Warwick Davis, Jean Marsh, Patricia Hayes Proizvodnja: ZDA, 1988 To je filmska pravljica po zgodbi Georgea Lucasa /Vojna zvezd/, ki je seveda tudi producent filma. Willow je »palček« iz rodu nelvinov, ki želi postati čarovnikov vajenec. Daleč stran od idilične vasi nelvinov je svet »velikih«, kjer vlada okrutna kraljica, ki ji je prerokovano, da jo bo zrušil z oblasti novorojenček, določen in »označen« od bogov. Čeprav kraljica pobija vse novorojene otroke, podložnikom uspe rešiti »prerokovano« princeso. Ta v košarici po reki pripluje v vas nelvinov in najdeta jo Willowova otroka. Cela saga se šele začne. Willow mora vrniti otroka v svet »velikih«, ker nelvini nočejo imeti opravka z njimi. Od tu dalje torej spremljamo njegovo odisejo skozi vse križe in težave do logičnega srečnega konca. Mala princesa bo postala kraljica, Willow pa čarovnikov pomočnik. Lucas je v svojo pravljico nametal dobesedno vse. Od Disneyevih motivov /Sneguljčica, Fantazija/, preko anglosaksonskih legend, meč kralja Arthurja/ in spektaklov v stilu Conana, do klasike Guliverjevih potovanj in tako dalje. Za ljijbitelje takšnih zadev bo ta film prava paša za oči in ušesa. Gre za res privlačno narejeno delo z odlično fotografijo, obilo akcije in čustev hkrati pa za film, ki ga je treba znati gledati. Kdor se ne bo znal vživeti v vse te pošasti, pritlikavce in še manjše pritlikavce /dobesedno palčke/, bo težko dočakal konec tega najbrž preveč dolgega filma /126 minut sicer ni neka blazna dolžina, a je treba vseeno zdržati/. Priporočamo ga lahko malo večjim otrokom in vsem, ki bodo to vedno ostali - v najlepšem pomenu besede. Zahtevnejši gledalci pa bodo najbrž raje zavili v Kinoteko na kakega dobrega Bergmana. D. O. A. Režija: Rocky Morton, Annabel Jankel Igrajo: Dennis Quaid, Meg Ryan, Daniel Stern, Charlotte Rampling, Jane Kaczmarek Proizvodnja: ZDA Na smrt utrujen moški priteče /pravzaprav se bolj privleče/ na policijsko postajo in želi prijaviti umor. Ko ga policist vpraša, kdo je bil umorjen, mu moški pove, da on sam. Takšen je uvod v film in tak uvod gledalce res lahko zmede. Potem neznanec pove svojo zgodbo zadnjih šestintridesetih ur in tako retrospektivno spremljamo psihološko dramo »umorjenega« in kriminalko z velikim K. Umori se vrstijo kot na tekočem traku, drug je boljši od drugega, a vseeno lahko rečemo, da jih je občutno preveč. Trupla padajo kot pri Agathi in Desetih Indijančkih. Sicer pa je D. O. A. /mimogrede: črke v naslovu so kratica, ki pomeni Dead On Arrival - po naše »mrtev ob prihodu«/ presenetljivo solidno narejen thriller in znova potrjuje najbrž mnogim znano dejstvo ~ najbolj smo zadovoljni, ko najiranj pričakujemo. V oči bije tehnična izvedba filma. Zapletena in napeta zgodba, ki nas sili, da ugibamo o »krivcih«, do konca, je olepšana z učinkovito glasbo in odlično fotografijo. Nekateri režijski prijemi lahko navdušijo še tako izbirčne, najboljši pa so prehodi iz črnobele fotografije v barvno in nazaj. Igralci so prej skromni kot ne, a to ne velja za Dennisa Quaida /z bratom Randyjem je igral tudi v Jezdecih na dolge proge - člana znamenite tolpe James-Younger seveda/ v vlogi »umorjenega« profesorja Dexa in za Meg Ryan, ki je odlična kot zaljubljena študentka iz province in jo zlahka zamenjamo za kakšno nedebudnico s Filofaksa v Ljubljani. Mislim, da bodo ljubitelji kriminalk ob tem filmu res prišli na svoj račun. MIRAN KORITNIK VVHAT GOES ON KULTURA GALERIJA ŠKUC STAfil TRQ 21 61000 LJUBUANA tel.: (061) 216-640 V sredo 16. avgusta ob 21. uri bo v Galeriji ŠKUC otvoritev razstave berlinskeoi dizajnerja in video umetnika STILETTA. Na razstavi z naslovom STIL + MODERN M umetnik predstavil svoje dizajnerske dosežke zadnjih dveh let poleg tega pa tuM dela udeležencev letošnjega Wcrkshopa na akademiji v Grazu, kjer je skupU s svojim kolegom HEINZom LANDESom vodil skupino na področju dizajna. Razstava bo na ogled do 8. septembra. IRON WEED Režija: Hector Babenco Gl. v].: Jack Nicholson, Mervl Streep, Tom Waits On, Francis, nekdanji igralec baseballa, in ona, Helen, nekdanja uspešna glasbe-nica. sta zdaj klošarski par. Hodita od vrat do vrat, od šanka do šanka in se spomi-njata svojih lepših dni. Babenco (Poljub ženske pajka) zna svoj posel. Drugi tudi. Jack je še vedno Jack. Pije, govori počasi kot vedno in odganja duhove. Vse manj mu je treba igrati in vse bolj prepričljiv je. Film je slika usod ljudi v času velike depre-sije (malo pred 2. sv. vojno). Danes je najbrž podobno. Sploh pa je premalo fil- mov o klošarjih, da bi katerega zamudili. Tega zagotovo ne. GORILLAS IN THE MIST Režija: Michael Apted Gl. vl.: Sigourney Weaver, Bryan Brown, Julie Harris Biografska drama o življenju in delu Dian Fossey, ki je kar nekaj let preživela v Afriki med gorilami. Namen proučeva-nja njihovega življenja se sprevrže v trd boj za ohranitev te ogrožene živalske vrste. Svojo vztrajnost je Fosseyeva plačala z živ-ljenjem, a je njena smrt še vedno uganka. Tudi Apted (med drugim Ugrabitev, Agatha, Park Gorki) ni čisto od muh. Vo-ziti je moral med Fosseyevo in gorilami in se odločil za njo. Zato naslov kljub poetič-nosti ni najboljši. Podobnost z Mojo Afriko (Out of Africa) je velika, a ne moti, ker je to daleč boljše. Sigourney (Osmi potnik, Leto nevar-nega življenja) tokrat ne preživi in to je bil najbrž vzrok, da je bila nominirana za oskarja. Ni ga dobila. a je vseeno boljša kot sicer. Najboljši pa je (kot vedno) Ma-urice Jarre. Gre seveda za glasbo. SAMMY AND ROSIE GET LAID Režija: Stephen Frears Gl. vl.: Shashi Kapoor, Ayub Khan Din, Claire Bloom Rafi Rahman pride obiskat sina Sam-myja in snaho Rosie v London. Življcnje v getu, kjer živita, je zanj predaleč od takšnega, ki ga je pričakoval. To je še en oster film o Britaniji danes, režiserja Moje lepe pralnice. Ironičen, ciničen, duhovit. Ironičen je seveda tudi naslov, saj junaka »to« počneta z vsemi drugimi, le med seboj ne. Sicer pa se film »ukvarja z nasiljem, drogo in rasizmom vsaj toliko kot s sek-som«, kot pravi sam režiser. Zanimivo delo, ki nudi obilo zabave ob gledanju. M.K. KULTURA AND YOUR BIRD CAN SING Tommy Tabermann: Življenje je enostavno Življenje je enostavno, enostavnejše kot mislimo, srečno. Pbtrebno se je le odločiti. Izbrati eno izmed dveh žensk, ki jih ljubis različno ali enako. Potrebno se je le odločiti. Toda smešno je. Zelo smešno med dvema izbrati napačno. Tako enostavno je življenje! Arto Melleri Vse, kar je treba razlaeati, je malo sumljivo, samo po sebi sprejemam edino pravilo Sveta: besede in sporočila v vseh jezikih morajo govoriti vsem in o vsem prevod IR KULTURA Začnimo z dostopom do kraja dogajanja. Gotovo nihče od nadebudnih obisko-valcev špektakla ni pričako-val, da bo dobil parkirni pro-stor v središču mesta. Vendar pa organizatorji, ki so priča-kovali več sto tisoč ljudi. niso poskrbeli za ustrezen parkirni prostor, še manj pa za kakšen prevoz do mesta. Tako je ve-čina prisotnih morala pešačiti dve uri in več, da je prispela skoraj do prizorišča; skoraj. saj je bil neposreden dostop do Markovega trga že precej pred začetkom koncerta ne-mogoč. Zviti Benečani pa prihajajočih o tem niso pra-vočasno obveščali in jih usmerjali na okoliške poti. temveč so trg zavarovali s ka-rabinjerji. Ti so se s palicami v rokah spopadali s preveč ognjevitimi oboževalci rožna-tih Floydov. Ampak O. K. Bolj zviti smo le uspeli priti na prizorišče in si ogledati. kar se je pač ogledati dalo. Veliko bolj razburljiv je bil povratek. f risto tisoč Ijudi, ki so se zbirali cel dan, je sku-šalo naenkrat zapustiti labi-rint beneških uličic in kana-lov in priti do svojih avtomo-bilov ali železniške postaje. Izkazalo se je. da mostovi in ozki prehodi nimajo zadost-nih zmogljivosti, tako da se je množica v njih zagozdila in ni mogla ne naprej, ne nazaj. Ko se je izkazalo. da se iz mesta ne bo dalo kmalu priti, so si mnogi zaželeli večerje ali vsaj pijače. Ne boste verjeli, ampak na prizorišču koncerta nisem opazil niti ene pipe z vodo. kaj šele kake stojnice s pijačo. Beneškim gostincem se očitno in ljubilo podaljšati delovnega časa (ali pa so se bali, da jim bo množica go-stov razdejala lokale?), in mastne dohodke so kovali le redki sladoledarji (lokalni Šiptarji?). Obupani rockerji so potem v velikem številu polegli po stranskih uličicah. kjer so pojedli in popili, kar so imeli v vrečkah in nahrbt- MUSIC HELTER SKELTER ali KAOS V BENETKAH Tokrat se bom razpisal o nastopu slovitih psiho-rockerjev PINK FLOYD v še bolj slovitih Benetkah. Tega mesec dni starega špektakla ne bom pogreval zato, ker je šlo za enega najbolj ambicioznih glasbe-nih projekotv in gotovo največji koncert v kakšnem evropskem mestu, še manj pa zato, da bi opeval neomajno genialnost ostarelih hipijev. Zadeva mi je prirasla k srcu, ker me je popolna zmeda v Benetkah navdala s prijetnim občutkom, da se vse skupaj dogaja pri nas doma. Diletantizem organizatorjev je bil prav po balkansko šlampast. nikih. Tam so opravljali tudi vse potrebe. saj organizatorji za tristo tisoč obiskovalcev niso pripravili niti cnega sa-mega stranišča. Sam sem se po dveh urah uspel prebiti iz starega jedra. toda tudi po odrešitvi nisem mogel ukrc-niti kaj dosti proti žeji in la-koti - v redkih odprtih kio-skih so ponujali lc toplo pi-jačo. kcr jim je vscga ostalcga zmanjkalo. Počutil scm sc rcs domače. Čez kakšen dan sem izvc-del. da so beneški mestni očetje odstopili. ker je po špektaklu ostalo tristo ton odpadkov. ki jih nikakor niso uspeli pospraviti. Normalno. ko pa niso postavili niti cnega dodatnega koša za smeti. Na-mestp tega so en dan prcd koncertom splav s Flovdi in njihovo opremo odvlekli bolj stran od obale in jim zabičali. da morajo igrati čisto potiho. Tako je bil zaključni polurni ognjemet (ki je. mimogredc rečeno. v Benetkah nekaj povsem običajnega) bistvcno glasnejši od rockerjev. ki se jih je dalo videti le z boljšim teleskopom. Ja. prazaprav je bilo tisto o balkanski šlampariji žaljivo za naše brate. saj je bila mega-fešta ob šeststoti oblet-nici kosovske bitke menda či-sto zgledno organizirana. Je pa beneška lekcija vsekakor poučna za ljubljanske turi-stične delavce. Dokler so razne Kmečke ohceti in Noči na Ljubljanici tako anemične, da ne pritegnejo niti lokalnih pijancev, je najhuje, kar se jim lahko zgodi. kakšna kri-tika v Delu in bodeča neža na TV. Če bi jim slučajno uspelo organizirati prireditev, ki bi privabila tisoče turistov, bi se morali odpovedati svojim službicam in še vso svinjarijo za obiskovalci bi morali po-spraviti. ... A ja! Koncert Pink Flo-ydov: Dobil sem posnetek in si ga bom ogledal na videu. GARY GRAY KULTURA Mnogo več kot to pa nam ponujajo Irci The Pogues in Francozi Les Negresses Ver-tes. Slednji so izdali ploščo z naslovom Mlah - gre za pr-venec; bolj znani Irci pa se predstavljajo s svojo četrto, ki so jo naslovili Peace and Love. The Pogues z novo ploščo ponujajo glasbo, ki je logična posledica nakazane usmeritve z njihovega tret-jega LP. Medtem ko so se na prvi in drugi piošči krepko opirali na irsko tradicijo in glasbeno izročilo, je tretja (vsaj nekatere skladbe) le delno sledila predhodnicama. Poleg pevca Shanea Mac Gowna se je kot avtor, predv-sem melodičnih balad, poja-vil tudi Jem Finer, ki igra ba-njo in mandolino. Isto, torej tretjo ploščo, jim je produci-rai Steve Lillywhite. in ver-jetno je eden izmed vzrokov trenutne usmeritve skupine tudi njegova prisotnost pri nastanku aktualnega vinila - seveda se zopet pojavlja kot producent. Izdelek. ki ga skupaj ponujajo, zveni dokaj urejeno in bi ob površnem poslušanju na trenutke mo-goče cclo ustrezal dejstvom iz uvoda. Vendar nekaj stvari govori skupini v prid. Kot av-torji se to pot pojavljajo kar štirje člani zasedbe - posle-dica je nekakšna delitev sku-pine na tri frakcije: sedaj ne več tako suvereni vodja sku-pine Shane Mac Gowan je najbolj tradicionalno usmer-jen; močno opozicijo pred-stavlja veseljaška in bolj po-pulistična frakcija kitarista Philipa Chevrona in basista Darryla Hunta, vmes pa nas razneži baladero Jem Finer. Tako je pred nami na nek način čudna mešanica skladb, ki ploščo odmikajo od stan-dardne »folk« ponudbe. Z dobro produkcijo jih je v to smer premaknil tudi Steve Lillywhite: dokaj posrečena je glede tematike posameznih skladb, uspelo pa mu je tudi pomakniti piščali, dude in ostale tradicionalne instru-mente v ozadje zvočne slike. Tako jih odkrivamo posto-poma, seveda ob bolj pozor-nem poslušanju glasbe. Zdi se, da raznolikost znotraj glasbe same nekako pogojuje tudi tematsko precej razno-liko ploščo. Tradicionalno nerazumevanje z Angleži pri-kažejo že od začetkov - leta 1651 je diktator Oliver Crom- MUSIC ROCK AND ROLL MUSIC ali KELTSKO-GALSKI ROKENROL Pop industrija povsem načrtovano lansira tudi skupine, ki svojo glasbo gradijo na zapuščini takih in drugačnih Ijudskih godcev iz pretekle ali polpretekle zgodovine. Seveda je vsa zadeva večinoma precej populistično obarvana. Najbolj neposrečene pro-dukte tega eksperimenta predstavlja, glede na število konzumantov, večina Nashvillske tki. »country« produkcije, ki v ušesih in ustih pušča plehek okus sterilnega zlebovja; sicer pa se nakaze podobnega formata udejanjajo tudi pri nas - od Burkarta Henčka do raznih Donzuanov in Randevujev. well krvavo zatrl irski upor, vendar na koncu plošče v znak sprave odpojejo odo angleškemu glavnemu mestu. Vmes se ne morejo izogniti Ameriki (ob velikcm številu irskih izseljencev v to deželo kar Iogična tema). ob vsem tem pa še kakšna lepa. srce parajoča balada. The Pogues so torej bolj uglajeni. vendar je to do neke mere pač nujno zlo. ko sku-pina postane »velika«. Kljub vsemu pa so še dovolj razpoz-navni - in irski. Les Negresses Vertes so prav tako kot The Pogues osemčlanska zasedba. ki jo sestavljajo bivši kaznjenci in cirkusanti, ki so različnih po-rekel - italijanske. poljske. španske in alžirske narodno-sti v kombinaciji s francosko. Po tem verjetno ni težko skle-pati, za kako čudno mešanico glasbe gre. Če temu dodamo še ščepec rokenrola. dobimo udarno in svežo glasbo. ki ob ironičnih in perverznih bese-dilih vsekakor spominja na The Pogues in njihov komer-cialno neobremenjen (!?) za-četek. Pa vendar se Parižani v eni stvari dokaj razlikujejo od veselih Ircev. Manj pijejo - predvsem alkohola. igor ivanič KULTURA I'M SO TIRED EAZY ali sedemnajst dni počitka Prvi dan: So ljudje, ki jočejo za tistim. česar nikoli niso narcdili - in naposled iim nc ostane dovolj časa, da bi splofi še kaj storili. Drugi dan: Včasih bi za vsako bcscdo postavil vprašaj. Tretji dan: Brcz skrbi. poštcnjaka se ne da prcpričati drugače kot s poštcnimi argumcnti. Siccr bi lahko naše življenjc postalo mešanica vsakdanjih nesmislov in šc česa podobnega. In kako naj bi tu vmes živela du>a? Čctrti dan: Klepctavost jc tista. k\ povzroča prcvcč gorja. V bistvu klepetamo celo živijcnjc. Klepetamo v »splošnih meglenih frazah«. Pa - kar je najhuje - nc zanalašč. bolj zaradi tcga. kcr so nas tako naučili »ne misliti«. Ne znamo.govoriti iz srca. In ne morcmo biti tiho. Misli so. a manjkajo pravc besede. Peti dan: Nepošteno se mi zdi. da so Ijudje žc prcd mano občutili podobno, kot danos čutim jaz. Šalim se! Šesti dan: Žc od Homcrja sem, se mi zdi, sc ni nič sprcmenilo. hočcm rcči. da sc človck tudi šc dancs ukvarja z vprašanji. ki so sc že prcd tisočletji izkazala za nerešljiva. šc dancs. z nezmanjšanim naporom, polni sodc brez dna, neutrudno. iskrcno. z Ijubeznijo. pri čcmcr cnkrat bolj. drugič manj upa. da jih uspc tudi napolniti. In bil bi slcp. kdor bi takim naporom pripisoval pomanjkanjc srnisla. Bil bi slcp, kdor nc bi uvidcl, da jc polnjenjc prcd pcilnostjo. Sedmi dan: Dancs scm razmišljal: Kdo misli natc'.' In spomnil scm sc tistih. ki nc pomislijo niti na pticc. Osmi dan: KrSčen Maričck. nc govt>ri mi tcga po tclefonu! Dcveti dan: Žc spot: so Ijudjc. ki zaupajo lc svojcmu naravoslovncmu razumu. ko pa sc znajdejo v situaciji, ko bi ga lahko uporabili. so cnako ncmočni kot jaz. Descti dan: Ce bi zdaj živel v Vcnczucli. bi živel rclativno mirno. Enajsti dan: O. mala moja, tudi midva sva pcsnika. kot so vsi Ijudjc. Dvanajsti dan: Nedvomno jc ena bistvonih rosnic ta. da jc ncprimcrno lažjc začčti pisati takrat. ko sneži. Natančncje takrat. ko ga mctc nckaj časa navpično navzdol, pa potom poScvno od sevcra proti jugu in ko ga je z vsakim stavkom ccntimcter vcč. Vclikost sncžink pri tcm ni odločilna. prcj gostota. Bo to zimo kaj snežilo? Včasih ga v teh krajih zapadc tudi pol mctra. Trinajsti dan: Anemični zapisi vsakdanjih misli. ki jih Čcz čas zavržcš. kcr si nc morcš priznati. da je bilo mogočc biti šc prcd leti tak tcpcc, so dncvniki. Štirinajsti dan: Spomini so nckaj drugega: ko pridejo, jih tcžko obvladaš. s tcžavo jih ločujcš na prijetne in manj prijctnc, nckatcrih šc zmcraj nc razumcš, nckatcrih nočcš razumcti, za nckatcre misliš. da jih razumeš... Petnajsti dan: Za vas je ta pesem. Rad bi vas-z njo zabodcl v srce. Šestnajsti dan: Res jc, malo sva si podobna. Razlika je morda lo v tcm. da jc zamc Pariz tam. kjer sem jaz. Scdemnajsti dan: Šc to. Moj prijatelj piše takc pesmi: Daj, pusti naj ti lažem ves dan in vso noč. saj, Amai, dobra spalnica ima svojo moč. P. M.: Je to sploh kak konec? Igor Rižnar racHo GL4S Uublkine STEREO ¦ v v ŽIvo IWMV ^fc^«* l|MI#l|VW l* TUDI O VAŠIH PROBLEMIH POKLIČITE NAS: 328-954,3X8-944 KULTURA Pisati v nekako saigonski klimi (tudi Lorenzu je v čr-nem močno vroče) pomeni, da sta zima in pomlad s tem-peraturami in vlago, ki godita kontinentalcu, tolikanj odda-Ijeni. da jc umestno |e pisanje o poletjii. V Ljubljani. Le-to pa sc je nekako pričelo s pri-reditvijo »Ohcct v Ljubljani«, Sama prircditev je nekoč si-ccr nosila (veliko)' primer-nejSi naziv - Kmcčka ohcct. Takrat je tudi Sc obstajalo upanjc. da se bo zamenjal kraj dogajanja (da sc bo pač vsc skupaj prcselilo na kmcte). Zamcnjal pa se je lc naziv. Ta prireditcv je pravzaprav vsakc- lcto tudi uvod v tako-imenovano »Poletjc v Stari Ljubljani«. Takrat se namreč okrcpijo vsi znaki poletnega življenja v središču Ljubljane. Ti pa so v glavnem trijc - in vsi skupaj poskušajo kar na-prej dokazovati nekakšno specifičnost Ljubljane. Pa le ne gre za specifičnost, temveč za način razmišljanja, ki pod krinko »drugačnosti...« skriva nesposobnost, da bi iz tega naselja naredili mesto tudi v takšnem pogledu. Prav zato je Kmečka ohcet ostala v Ljubljani. In kateri so aspekti Poletja v...? 1. Vsako poletje se začne z pospešenim delovanjem Komunalnega podjetja. TOZD Rast. Treba je na-mreč ozeleniti mestno sre-dišče. V principu je takšno početje pohvalno. Vendar pa se je nekoč (ali je bilo to predlani. lani, ali letos je po-polnoma nebistveno) nekdo sprehodil proti Trnovski cerkvi. In opazil most. iz ka-terega se v ljubljansko nebo poganja zelenje. Ker pa je ta lepota preveč oddaljena od mestnega središča, se je kot na dlani ponudila ideja: oze-leniti še en ljubljanski most! Tako je Šuštarski most ogra-jen praktično z vseh strani. Iz betonskih korit, ki v svoji go-stoti in masivnosti spominjajo na barikade pouličnih bojev, se vidijo od urina požgane rastline«. Vzorec parterne ureditve, katere osnovni in edini motiv so betonski bloki, namnoženi v neprehodno bariero (tistih nekaj vejic zelenja je skoraj neopaznih), je bil potem pre-nešen še na mestna vrata in kot tak interpretiran na Gor-njem trgu in Pod Trančo. Ni važno torej, kje se zgledu- REKVIJEM ZA STARO LJUBLJANO ROLL OVER BEETHOVEN ali OD VIŠKA NE BOLI GLAVA foto: Miha Dobrin Tam nekje proti koncu osemdestih let dvajsetega stoletja sč je v dokaj zakotnem mestu, imenovanem Ljubljana, našla »peščica zanesenjakov«. Ta je - v skrbi za rodno mesto, njegov izgled ter iivljenje javnega prostora v starem delu taistega mesta - skle-nila da se s tem problemom prične intenzivno ukvar-jati. Ker jim socrealistično akcijaštvo ni bilo tuje, celo nasprotno, saj so mlada leta preiivljali v zlati dobi slavne epohe, so se nemudoma institucionalizi" rali in stopili v »akcijo«. Na samem začetku so bile sicer določene dileme glede koncepta, vendar je na koncu le prevladal razumen konsenz - koncept ba-varske pivnice, prevedene na geografsko širino Sara-jeva, in pa koncept socrealističnega kuplerja sta si v svojem bistvu dokaj podobna, pa so se Ijudje-akcijaŠi v svoji širini duha spomnili, da je nekdo na Omladinski radni akciji Brčko-Banoviči izjavil, da od viška glava ne boli. Tako je bil koncept jasen in »vse sile so usmerili v frontno delovanje«. je(jo), rezultat ostaja isti. 2. Lokacija dejavnosti: pol-pretekla arhitekturna dejav-nost v Ljubljani je mestu »pri-skrbela« predvsem življenj-sko okolje v smislu »full of emptiness«, ki je v svoji po-javnosti vsekakor bolj pri-merno za prireditev tipa ša-la-la kot pa resnobna zadrža-nost starega deta mcsta. Ta je zasnimiv že sam po sebi. ozi-roma ne terja takšne in to* likSne prostitucije. Rcs ne vem. kaj je tako čarobnega v ožinah ob Ljub-ljanici in na Mestnem trgu, da je treba tja zbobnati tisoče ljudi. ko pa bi bilo moč pri-jetno »krožiti« od točke do točke v mestnem središču. Verjetno je to pač delež Slo-venstva, ki naj bi se seveda kar najmočneje odražalo v Glavnem mestu in to ob prireditvah, ki si jih »ogle-duje« ves svetovni turistični izmeček. In ki (Slovenstvo namreč) je v svoji osnovni, paranoično-mazohistični pozi močno prisotno očitno tudi pri kreatorjih tovrstnih baka-nalij. Konec koncev pa, v petek. na predvečer Dneva vstaje je Bahnhofstrasse tega mesta iz-gledala dokaj klavrno. Ob polnoči je bilo na relaciji Konjski rep »Štacjon« moč srečati le sedem ljudi. Odprt pa je bil vhod v Kompas ho-tel. Belo mesto je opravičilo naziv mesta-heroja - ljudsko rajanje je varno skrilo na dol-žino nekaj sto metrov ob Ljubljanici. 3. Ponudba in njena »oblika« naj bi bil tretji, »Iast but not least«, vidik. Spominjam se besed Bojana Štiha. ki je ne-koč ob podobnih rajanjih de-jal. da se po Ljubljani širita vonj po loju in govorica Ab-dulaha. Stanje je še vedno podobno. Ohcet je sicer pri-nesla določen nov pridih - del Miklošičeve od Prešernovega trga do hotela Union je na-n.reč zaudarjal še po svežem usnju in naftalinu silnih pel-cev, ki so kot ponudba vseka-kor primeren artikel za nepo-sredno pred-poletni termin. Sicer pa je vse znano - Bier und Grill-Spezialiteten, tu in tam pa še medica. na katero opozori najprej pločnik z last-nostmi cianidnega lepila, Poglavje zase pa je oblika, iz katere vam (nam) zašmi-rani natakarji nudijo vse to. Ob množičnejših prireditvah so prehodni štanti od za- KULTURA četne. enotne podobe doživeli preobliko-vanje v vse mogoče hand-made provizo-rije. ki običajno trajajo kar nekaj dni dlje od samega dogodkka. Stalno »Oživljanje Stare Ljubljane« pa je letos doživelo dve krstni uprizoritvi: splavi. katerih so se že v minulih letih spomnili Pri Rotovžu. so letos zapluli tudi na Stari trg. Čestitam idiotu. ki je prišel na idejo, da se Stari trg - kot peš cona - pešcu odvzame. Začne se z neprehodnimi koriti (pojdi pač pod arka-dami). nadaljuje z motivom splava v ka-njonu in zaključi s poplavo plastike. že-lezja in slame. Takorekoč apokaliptično. Pomilujem vse. ki so si prišli ogledat Me-sto. ali pa vsakodnevne mimoidoče. ki jim bo kmalu najenostavnejša pot od Magi-strata do Škuca preko Grajskega hriba. Zadnji uresničeni projekt naveze »oži-vimo Ljubljano« je »plažni objekt« lokala Roža. (e 7ačnem s tcm. da je težka mon- taža na taki lokaciji neprimerna. in nada-ljujem preko oblikovanja. ki povzema da-nes tako priljubljeno motiviko rajnkega Ferdinanda. naj zaključim z vtisom celote. ki deluje kot nekoliko svetlejši salon ku-pleraja v I. nadstropju na Saint-Denisu. Kaj več pisati o tem se mi narnreč gabi. Stvari le imajo svojo mejo. »Poznate Prago? Svetujcm vam. da jo obiščete. Morda boste našli kaj. kar bo spremeniio vaše življenje...« svetuje Dok-tor Dee Kellevu v Foucaultovem nihalu. Morda bi bilo dobro. če bi tudi akterji tc bakanalijc ničevosti naslednjc poletje kam odšli. Spremcnili bi vsaj naše življenje. TOMAŽ BRATE P. S. Prvi odstavek jc izmišljen. Nadaljc-vanje je spisano po rcsničnih dogodkih. Povezava jc prcpuščena bralcu. TOZD OSKRBOVALNI CENTER TOZD VELEBLAGOVNICA UUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA TOZO VELEBLAGOVNICA KOČEVJE TOZD VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE TOZD VELEBLAGOVNICA SLOVENJ GRADEC TOZD VELEBLAGOVNICA RAVNE NA KOROŠKEM TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVUANJE SKUPNIH DEL nama TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA foto: Miha Dohrin KULTURA Na eni njegovih požrtij, ko je bila »košara že polna«, si je dragi princ dal poklicati 17 letnega kuharja in slaščičarja Franza Sacherja in si zaželel, da mu pripravi »gosto, kom-paktno, moško« slaščico. Princ si verjetno ni mislil, da bo krstil torto, ki ji je bilo usojeno postati mala sve-tovna znamenitost Dunaja. Leta 1888 se je Edvard Sac-her. Franzov sin, ki je med tem odprl hotel s slaščičarno (stoji in obratuje še danes), lahko hvalil, da izdeluje torte za kraljevo družino in princa ter zadovoljuje naročilom in željam Pariza, Londona, Ber-lina... Seveda je bil recept tiste, ki je po Edvardovem mnenju bila edina originalna Sacher torta, tajen in je tak tudi ostal. Skozi leta so bili poizkusi izdelave dunajskega peciva številni in danes obstajajo ra-zlični recepti o tem, kako naj bi zadevica izgledala in kak-šen okus naj bi imela. Mi smo izbrali tistega, ki se zdi naj-lažji in najboljši. Sestavine: 100 g sladkorja 100 g masla 100 g mletih H0NEY PIE ZGODOVINA IN LEGENDA SE PREPLE-TATA GLEDE IZVORA TEGA OKUSNEGA ČOKOLADNEGA PECIVA, KI JE POSTALO OD DNEVA NASTANKA SIMBOL MESTA DU-NAJ. Tako pomemben državnik in politik, kot je bil princ Klemens Wenzel Lothar Mettemich-Winen-burg, si ne bi nikoli mislil, da bo prišel v zgodovino, ne samo zaradi njegovih političnih dejanj in sodelo-vanja na kongresu leta 1815 na Dunaju, ampak tudi zaradi njegovih gurmanskih zelja. mandeljnov 50 g moke 130 g vanilijeve čokolade 80 g celih jajc (če je le mogoče, kurjih) 100 g beljakov 80 g rumenja- kov Zmešajte maslo s 70 g slad-korja. primešajte rumenjake in cela jajca (brez lupin!), ki jih je treba predhodno zme-šati, in še enkrat zmešajte vse skupaj. V posebni posodi ste-pite iz beljaka sneg, nato pri-mešajte ostali sladkor, raz-topljeno čokolado. moko in mandeljne. , Dajte peči v okrogel namaslen in pomo-kan pekač. Ko se ohladi, pre-režite. namažite z marelično marmelado in prelijte s čoko-lado. Če niste zadovoljni z našo TRIBUNA-SACHER torto, se pač odpravite na Dunaj na porcijo originala (hard and heavv varianta), lahko pa si jo privoščite v bližnjem Trstu ali pa v Zmajevem butiku (zelo soft, vendar najbolj po-ceni varianta). Želimo vam dcber tek. Gastro iCKHoGUfSljublJai STEREO * * * V ŽIVO TUDI O VAŠIH PROBLEMIH POKLIČITE NAS: 328-9S49 328-944 LIFE IS LIFE KAKO PRITI V PARIZ Če si hočemo to čudovito mesto ogledati, moramo tja najprej priti. Jasna stvar! Toda kako? Možnosti za to je več. Najlaže, najudobneje in najhitreje je sesti na avion in odleteti v željeni kraj, toda žal je to tudi najdražje. Druga možnost je potovati z avtobu-som ali vlakom, ampak tudi to dandanes ni več poceni. Če naš žep ni krojen ravno glo-boko, nas te krojaške po-manjkljivosti reši samo iz-najdljivost. Za začetek se je dobro pozanimati, kako naj-ceneje pripotovati do Nem-čije, recimo do Munchna ali Stuttgarta. Morda poznate koga, ki službeno večkrat po-tuje v to smer, pa tudi kakšen znanec na začasnem delu v tujini je dobrodošel. Če bo-ste izbrali pravi pristop, vas bo vsaj eden izmed njiju po-peljal s seboj. Ko pa ste en-krat v Nemčiji, ste na konju - seveda gledano s popotni-škega vidika. V Miinchnu, Siuttgartu in vseh drugih več-jih mestih na zahodu boste našli znane »Mithfarer - zen-trale« (MZ), o katerih na Balkanu še ne vemo dosti, medtem ko jih imajo v razvi-tem svetu že kar nekaj časa. S posredovanjem teh central boste potovali npr. iz Stutt-garta v Pariz za slabih 30 do 40DEM, kar je vsaj trikrat ceneje, kot če bi potovali z avtobusom ali vlakom. Se-veda, danes ni nič več za-stonj, zato morate tudi v MZ plačati članarino, ki je od-visna od tega, za koliko me-secev se želite včlaniti, in ve-Ija za vse MZ, ki spadajo pod eno enoto (zaradi konku-rence je več različnih MZ), tudi za posredovalnice v dru-gih državah. Če veliko potu-jete, se vam splača včlaniti vsaj za pol leta. V MZ bodo našli voznika, ki potuje v isto smer kot vi. vzeli njegove in vaše podatke, vam povedali, kako in kje ga najdete in vam zaželeli srečno pot. Vožnja preko MZ je torej varna, hi-tra, udobna in zanesljiva. Po-gosto se zgodi, da vam da voznik svojo telefonsko šte-vilko in tako boste lahko v bodoče, če boste še kdaj potovali v isto smer, prevoze urejali direktno z njim. Se-veda vam nihče ne jamči, da boste preko MZ prevoz do-bili v enemu dnevu. zato mo-rate računati s tem, da v kate-remu izmed teh mest tudi MICHELLE ali TA ČUDOVITA BEZNIGA PARIZ foto: Janez Zalaznik A Survival kit for Paris, ali kako preziveti mesec in pol v Parizu s 350DEM v žepu. Blišč in beda, šarm in aroganca, stil in očarljivi vonj parfumov, visoka moda in nizka stanovanjska kultura, mostovi, iuči, umetnost, Ijubezen, poezija in veselje - vse to je PARIZ. prespite. To bi tako ali tako morali storiti, saj v Pariz, ra-zen z avionom, težko pridete v enemu dnevu. Youth-hostli (YH) - ali po domače mla-dinski hoteli - niso predragi. so pa dober kraj za pridobiva-nje prepotrebnih popotniških informacrj. Možno je tudi, da ravno v YH najdete somišlje-nika, ki je pripravljen z vami nadaljevati pot na štop. In tako smo že prišli do četrte. s tem tudi zadnje možnosti. kako najceneje priti v Pariz. Štopati lahko začnete že kar doma in ne šele v Nemčiji ali kje drugje. Štop sicer ni tako hiter in udoben, lahko pa je zelo zabaven. poučen in raz-burljiv. Seveda moramo za štop imeti dovolj časa. zato ni priporočljiv za tiste. ki se jim mudi. Nekateri tudi mislijo. da štop ni varen. Toda. če štopate v dvoje. in če ženska ne štopa v vročem mini krilcu in prozorni majici (po možno-sti brez modrca). lahko re-čem. da je štop dokaj varen in zanesljiv. KJE STANOVATI Čc se človek potrudi. v tako velikem mestu kot Pa-riz, ni težko najti prenočišča. Nerodno je le. če prispete v Pariz v večernih urah. Ta-krat boste za malo denarja težko našli kaj primernega. Najbolje se je podati v lov za bivališčem v dopoldanskem času, med 8 in 10 uro. saj tudi tam velja načelo: »KdoT prej pride. prej melje!« Pariz ima kar nekaj vouth-hostlov in *foyer-jev, pa tudi poceni ho-teli se najdejo. Veliko Slo-vencev spi v Sloveriskem domu. ki se nahaja na na-slovu: 3. Impasse Hoche, 92320 Chatillon - Paris. Do-bro je. če tja pišete že prej in jih obvestite o svojemu pri-hodu. toda mislim. da vas tudi brez tega ne bodo posta-vili pred vrata. če le imajo dovolj prostora. Na priloženem seznamu boste našli nekaj najcenejših prenočišč v Parizu: - Hotels de Jeunes (AJF): glavna poslovalnica - 119. rue St. Martin, (tel. 42 77 87 80), metro: Rambuteau. Tukaj lahko rezervirate sobo za vse ostale foyer-je, ki spadajo pod njihovo po-slovalnico. - Centre International de Paris (BVJ), Paris Louvre, 20. rue Jean-Jasque Rous-seau. (tel. 42 36 88 18) me-tro: Louvre LIFE IS LIFE - Centre International de Sejour de Paris (CISP). Ravel. 6. av. Maurice Ravel. (tel. 43 43 19 01). metro: Porte de Vin-cennes - Y&H Hostel. 80. rue Mouffetard, (tel. 45 35 09 53). metro: Monge - 3 Ducks Hostel. 6 pl. E. Pernet. (tel. 48 42 04 05) - desno od Eglise Jear. Bapti-ste de Grenelle. metro: Commerce - Fover Franco-Libannais. 15. rue d'Ulm (tel. 43 29 47 60). metro: cardinal-Le-moine ali Luxcmbourg - Association des Etudiants Protestants de Paris (AEPP). 46. ruc de Vaimirard. (tel. 46 33 23 30 ali 43 54 31 49). metro: Luxembourg ali Odeon - Maison dcs clubs UNESCO. 43 rue de la Glaeičrc (tcl. 43 36 00 63) mctro: Glaci-erc - Maison Internationale des Jcunes. 4. ruc Titon. (tcl. 43 71 99 21). mctro: Faidherbe-Chalignv Fovcr Intcrnational dAccueil dc Pans. 30.'ruc Cabanis. (tcl. 45 89 89 15). mc-tro: Glacičrc - l.e Cite Universitare. 15. bd. Jourdain. Ucl. 45 89 35 79). metro: Cite Universi-tairc - Fover International dcs Etudiantcs. 93. bd.' St. Michel. (tcl. 43 54 49 63). metro: Luxembourg : lovcr podoben vouth-hostlu. le da je malo clražji. todii še vedno cenejši od večinc hotelov. Ima manjše sobe m marij pravil kot YH. Na-vadno so zclo zabavni. saj v njih srcčatc Ijudi / vsch koncev sveta. KAKO NAJTI DELO Če nameravate v Parizu ostati dlje časa in se bojite. da vam bo zmanjkalo denarja. vam svetujem. da si preko oglasov najdete kakšno delo. Seveda so vsa ta dela ncle-galna, saj brez delovne ali študentske vize legalnega dela v Parizu ne morete dobiti. Možnosti je veliko, seveda odvisno od tega. kaj hočete - ali imeti več prostega časa in manj zaslužiti ali obratno. Veliko možnosti je za zaposlitev kot babv-sittcr ali au-pair. tako za fante kot za dekleta. Tudi dobro znanje angleščine se obrestuje, saj je marsikatera francoska družina priprav-Ijena oddati sobo nekomu, ki bi pomagal njihovim otrokom pri učenju angleščine nekaj ur na teden. Ko boste iskali delo. nikar ne pozabite. da samozavestna, na-smejana in urejena oseba veliko prej dobi delo, kot pa nekdo. ki je negotov. neure-jen in neprijazen. Delo preko oglasov bo-ste našli predvsem na naslednjih naslovih: - CENTRE DINFORMATION ET DE DOCUMENTATION JEUNEESSE. 101, Quai Branly (150m stran od Eifflo-vega stolpa), metro: Bir Hakeim - AMERICAN CHURCH, Quai d Or-say. metro: Invalides ali Point de 1'Alma. Ne prezrite tudi dnevnih časopisov in raz-noraznih revij. Sem spadata npr. Herald Tribune in pa Free Voice časopis, ki izhaja enkrat mesečno na različnih koncih Pariza. V njem najdete predvsem informacije o kulturnem dogajanju v Parizu. toda tudi oglasov za delo ne manjka. Med drugim ga lahko dobite tudi v »Sheakspeare book-store« Quai Montebello, metro: St. Michel ali Maubert Mutualite. Pri iskanju dodat-nih infonnacij za delo ne pozabite na na-svet: »Če česa ne veste, vprašajte! Tisti. ki postavi vprašanje. pa četudi neumno. ostane neveden samo nekaj minut: tisti. ki pa ne vpraša nikoli. ostane neveden celo življenje.^ PROMET V PARIZLl Kot v vseh velikih mestih je tudi v Parizu na ulicah strašna gneča. To se najbolje vidi v prometnih konicah, zjutraj približno med 7 in 9 uro in popoldne med 2 in 4 uro. ko Parižani hitijo na delo in nazaj. Če imate dobre reflckse. smisel za orientacijo in zra-ven še malo borbenosti. ste skoraj idealcn voznik za Pariz. Poleg osebnih avtomobi-lov so vam na voljo tudi avtobusi. ki pa so primerni le za tiste. ki se jim ne mudi. Nasploh najhitrejša je podzemska želez-nica ali po francosko metro. V Parizu imajo dve vrsti metrojev: navadni metro in hitri metro. imenovan tudi RER. Ta je za razliko od navadnega metroja bolj dirck-ten. saj se ustavlja samo na pomembnejših postajah. Potovati z metrojem ali z avtobu-som v Parizu ni predrago in tudi vozovnicc za različna prevozna sredstva stanejo pri-bližno enako. Vso stvar še bolj poccnimo. če kupimo carnet, to je 10 vozovnic sku-paj, kar nas pride skoraj pol ceneje. kot če bi kupili 10 vozovnic vsako zase. Tistim. ki nameravajo ostati v Parjzu vsaj mesec dni in veliko potovati z metrojem. se splača kupiti la carte orange - oranžno karto ali po naše mesečno vozovnico. s katero sc lahko neomejeno vozite po vseh progah. Ostane Še ena možnost. - za tiste. ki bodisi nimajo dovolj denarja. bodisi radi tvegate: v metro se lahko »prešvercate«. in sicer na enega izmed naslednjih načinov: - Od svojega prijatelja ali znanca si spo-sodite mesečno vozovnico (kot to dclamo v Ljubljani) - Če potujete npr. še s tremi drugimi prijatelji, kupite samo dve vozovnici in se z njimi »prešvercajte« vsi štirje. To nare-diti tako, da se »prilepite« od koga izmed prijateljev in skupaj z njim greste skozi vhodna vrata, ki se avtomatsko odpirajo in zapirajo. Lahko kupite samo eno vozov-nico in tisti. ki gre z njo noter. ostalim trem odpre posebna vrata. ki so name-njena samo za izhod in se zato odpirajo le z notranje strani. - Če ste sami, prosite koga drugega, če se lahko »prešvercate« skupaj z njim. Če ste v »švercanju« profesionalec, se lahko prilepite na koga, ne da bi ga sploh vpra-šali. Zapornic oz. vrat, ki se ob vstopu v metro avtomatsko zapirajo in odpirajo. je več vrst. Preveč časa in prostora bi potrebovala, če bi hotela vse opisati. sicer pa bi bilo tudi nepotrebno. saj vsak. ki pride v Pariz. že po nekaj vožnjah z metro-jem ta vrata dodobra spozna. POZOR: Pri »švercanju« jc najbolj po-membna pazljivost. Pogosto se zgodi. da vas za avtomatskimi vrati čakajo kontro-lorji. kazen ni ravno majhna. Kontrolorji so vedno v modrih uniformah in jih ni težko prepoznati. zato si vedno izberite postajo. ki je dovolj velika in pregledna. Vzemite si dovolj časa. da prevcritc. kdo je na drugi strani avtomatskih vrat. Po-zorni bodite predvsem pri hitrem metroju, kjer vas kontrola lahko čaka nc le pri vhodu, ampak tudi pri izhodu. To opozo-rilo naj velja tudi tistim. ki vozovnico imajo - hranijo naj jo do konca vožnje. Med samo vožnjo v metroju so kontrole zelo redke. Vsekakor sc najbolj splača poi-skati »mrtvo« oz. slepo postajo metroja. kjer ne moretc kupiti vozovnice. saj so tam samo avtomatska vrata za vhod in izhod. To so nianjše postajc in tukaj skoraj nikoli ni kontrol. KJE IN KAKO KLPOVATI Pariz jc na splošno drago mesto. toda tako kot vsa vclika mcsta ima to prcdnost. da je zaradi konkurence ponudba pestra in velika. Ravno tako pestrc so tudi cene. katcrih razpon jc neverjotcn. V Parizu lahko najdetc izjemno drage in izjemno poceni stvari. odvisno pač kjc kupujcte. Sevcda je sam center Pariza najdražji. toda tudi tam so razlike. zato nikoli nc kupujtc v prvi trgovini. v katcro vstopitc! Prcd tcm prevcrite še vsaj dvc podobni trgovini. Za tistc. ki znajo francosko. je dobrodošel pripročnik »PARIZ. PAS CHER« - v pre-vodu Poccni Pariz«. V iijem najdctc infor-macijc o najcencjših trgovinah z različnimi izdclki v celem Parizu. Tistim. ki franco-sko na žalost nc znajo. nc pomaga nič. lahko pa si kupijo priročnik "Let's go Europe« v katerem bodo našli vcliko ko-ristnih informacij o Parizu. Čc malo pov-pra^ate naokoli. dokaj hitro odkrijetc po-ccni samopostrežne trgovine in blagov-nice. Mislini, da ni težko že na videz ločiti trgovine z dražjimi. oziroma s cenejšimi izdelki. Čc boste vstopili v trgovino. v ka-teri je gneča. in kjer veliko ljudi kar drug čez drugega pomerja in si ogleduje obleke in druge izdelke. ste lahko prepričani. da ste prišli v poceni trgovino. kjer je za na-meček verjetno še razprodaja. Na srečo je v Parizu skozi vse leto veliko razprodaja. tudi v trgovinski mreži TATTl. ki je ena od cenejših. Če si ne mislite kuhati sami. od suhe hrane pa se tudi ne da živeti. se splača hoditi na kosila in večerje v študentske samopostrežne restavracije. kjer je hrana poceni in dokaj dobra - seveda odvisno do okusa. Tisti, ki imajo radi zelenjavo. pri-dejo na svoj račun. saj zelenjavni krožniki v takšnih restavracijah niso redkost. Štu-dentske restavracije najdete skoraj na vseh univerzah in večjih šolah. podrobnejši sez-nam. koliko jih je in kje se nahajajo. pa dobite v večini turističnih poslovalnic. Pri- 3JFE IS LIFE poročljivo je, da s sabo vzamete medna-rodno študentsko izkaznico - International Student Identity Card (ISIC), saj včasih preverijo, če si študent. Poceni lahko jeste tudi v kaki kitajski, vietnamski, arabski ali podobni restavraciji. Nekatere izmed njih najdete na Boulevard Saint Michel oz. v Latinski četrti. fcAJ SI JE V PARIZU DOBRO OGLE-»ATI Ja, predvsem tisto, kar vas najbolj za-nima. Kje piše, da bi si morali vsi po vrsti ogledovati iste stvari? No, če ste klasičen turist, potem se vam seveda splača ogle-dati znamenitosti, po katerih Pariz slovi že leta in leta. Eifflov stolp, Slavolok zmage, Pantheon, Opero, Madeleine, Louvre (in raznorazne druge bolj ali manj znane mu-ze;e), Moulin-Rouge, Notre-Dame, Mont-martre in drugo boste dokaj hitro našli, saj so vrisani v vsakem načrtu Pariza, pa tudi drugače jih ni težko najti. Pariz si lahko ogledate tudi v približno dveurnem izletu z avtobusom, ki ga organizira turistično društvo »Pariz Vision«. Prospekt o takšnih in podobnih izletih dobite v vseh turistič-nih poslovalnicah. Tako si boste sicer ogle-dati klasične turistične točke, vendar pa si lc-te lahko ogledate tudi kot posameznik na čisto svoj, neklasičen način. To velja npr.. za Montmartre, umetniško četrt Pa-riza, s prelepo cerkvico Sacre-Coeur, ki vse dogajanje poveže v nekakšno celoto. Ta del Pariza ima res poseben šarm. Zanimivo si je ogledati tudi znani kul-turni center George Pompidou, ki ga Pari-žani imenujejo kar Beaubourg, po ulici, kjer se nahaja, marsikdo pa mu zaradi zunanjega videza reče tudi »tovarna«. Mnenja o njem so daljena - medtem ko ga nekateri zaničujejo, ga drugi obožujejo. Mogoče na videz res ni privlačen (kar je seveda stvar okusa), je pa vsekakor zani-miv in pritegne pozornost mimoidočih. Sama zunanjost ne pove toliko o njem. Da bi ta kulturni hram res doživeli, moramo vanj vstopiti. S Centrom Pompidou je tako kot s Parizom na splošno - ko enkrat vsto-piš vanj, ne moreš in nočeš ven in se kasneje še celo življenje poskušaš vrniti v ta čudoviti kraj. Notri najdete vse: od galerij, razstav fotografij, kinodvoran, do velikanske knjižnice, ki jo lahko v grobem razdelimo na klasično knjižnico in na glas-beno knjižnico. V glasbeni knjižnici lahko po mili volji in zastonj poslušate razno-razno glasbo. Sledi moderno opremljen fonolabaratorij, kjer se lahko vsak dan eno uro - prav tako zastonj - učimo več kot sto različnih jezikov. Če omenim še knjigarno in nekaj različnih restavracij, sem z našte-vanjem skoraj zaključila, čeprav je čisto možno, da sem kaj pozabila dodati. Tisti, ki bi radi o kulturnem dogajanju v Parizu izvedeli Še kaj več, lahko pokličete na šte-vilko 4720-8898, kjer boste v angleščini dobili podrobnejše informacije. Zreven Centra Pompidou je eno izmed nakupovalnih središčv Parizu - Forum des Hales, ki je vreden ogleda predvsem za-radi zanimive arhitekture. V njem ni težko nakupovati, saj so na vsakem koraku po-stavljeni računalniki. v katere vtipkate svojo željo in na ekranu vam takoj narišejo načrt nakupovalnega centra in označijo, na katerem oddelku boste željeno stvar našli. Praktično, ni kaj! Le kdaj bomo kaj po-dobnega imeli tudi pri nas? Vsakemu - naj je klasičen turist ali ne - svetujem ogled vsaj enega izmed pariških muzejev. Poleg Louvra je zelo znan tudi muzej z deli im-presionistov D'Orsay. Seveda so pariški muzeji veliko večji kot muzeji pri nas, zato si moramo vzeti tudi več časa, da si jih ogledamo. Težko si jih je ogledati v enem dnevu, razen če po njih ne hodimo, ampak tcčemo. Raje si izberite samo tisti del mu-zeja, ki se vam zdi najbolj zanimiv, in si ga v miru oglejte. Saj veste - počasi in si-gurno... Tisti, ki Pariz poznajo, vedo, da ima to mesto dva obraza - enega kaže podnevi, drugega ponoči. Vsak izmed njiju je zani-miv, vsak ima svoj šarm, svoje prednosti in pajo pred občinstvom ter se pri tem od-lično zabavajo. Poulični glasbeniki, ki jih je v Parizu na vsakem vogalu veliko, so zelo zanimivi - eni pritegnejo pozornost zaradi kvalitetne glasbe, drugi zaradi ne-navadnega videza. Če le morete, se zvečer povzpnite na katero izmed razglednih točk v Parizu. npr. na Eifflov stolp, Center Pompidou, Pantheon ali kaj podobnega ln si oglejte Pariz iz ptičje perspektive. Zvečer so vsi pomembnejši objekti v Parizu lepo osvet-ljeni in na ta način »odlepljeni« od tem-nega ozadja. Posebno Eifflov stolp je do-bro obsikati zvečer. če pa ga nameravate obiskati podnevi, to storite v lepem vre-menu, kajti le tako boste od razgleda tudi kaj imeli. Pri ogledovanju Pariza imejte v mislih predvsem nasvet: »Nikar se ne trudite ogledati si vseh znamenitosti v Pa-rizu, ampak si izberite raje par stvari in si le-te oglejte temeljito.« Tistim, ki nimajo veliko denarja, pa bi si foto: Miha Dobrin pomankljivosti, ki pa jih drug drugemu uspešrio dopolnjujeta. Podnevi se splača ogledati muzeje in arhitekturo, ponoči pa poskušajmo kar čimbolj prisluhniti noč-nemu življenju v Parizu. Takrat odprejo svoja vrata razvpita zabavišča kot Moulin-Rouge, Crazy Horse, Lido, Illuminations, Paradis Latin, Sheherazade, Nouvelle Eve ,in še mnoge druge. Seznam, kam in kako zvečer ogranizirano v Parizu, dobite v že prej omenjenem katalogu »Paris Vision«. Seveda pa lepa dekleta, ki v takšnih zaba-viščih radodarno razkazujejo svoje obline, niso edina atrakcija Pariza. Prav tako zani-movo se je zvečer podati v Latinsko četrt in uživati ob grški glasbi ter se opajati ob vonjavah, ki prihajajo iz tamkajšnjih resta-vracij. Predlagam vam, da greste v Latin-sko četrt Siti, ali pa vzamete s sabo dovolj denarja, da si katero od teh dobrot tudi privoščite. Zvečer je lepo tudi pred Centrom Pom-pidou, kjer se zbirajo mladi z vseh koncev sveta, pojejo, plešajo, igrajo na različne instrumente in z raznimi točkami nasto- vseeno radi kaj privoščili in se pri tem še zabavali, predlagam, da poiščejo najdražji hotel v Parizu in se slikajo v njegovi veži. Jaz sem se. KAKO PRITI NAZAJ DOMOV Iz Pariza pač odidete tako, kot ste vanj prišli. Če ste prišli npr. z avtobusom, za nazaj pa nimate dovolj denarja. štopati pa si ne upate, svetujem, da se oglasite na kateri že na začetku omenjenih »Mithfarer Zentral«. Ena izmed njih je »Allostop -Provoya, Passage Bradv. metro: Strasbo-urg - St. Denis. Oglejte si fotokopijo obrazca, ki ga izpolnite v tej poslovalnici. Podobni obrazci so tudi v večini drugih poslovalnic. Na koncu vam lahko zaželim le še srečno pot in prijetno bivanje v Parizu. Upam, da si Pariza ne boste le ogledali, ampak ga boste predvsem doživeli. Le tako se boste v to očarljivo mesto tudi resnično zaljubili. ROMANCA LESKOŠEK SVETI ŠTEFAN For no one Ljube bralke! Gotovo ste kdaj sanjale, da ste princeske ali pa vsaj kakšne holivudske dive z vsem kar sodi zraven: kup cekinov, lepa rit, čvrsti joški in dolge noge. In seveda mišičnjak, ki vam bo na slavni plaži vtiral kako dišečo zavbo v zagorela bedra. In kar je glavno - počitnice na pravem kraju: St. Tropez, Copacabana, Tahiti ali Sveti Štefan. O zadnjem bo govora. Bog ga je poklonil Črno-gorcem v zameno za ostale tegobe. Otoček, velik kot malo večja riba, v sinjem morju, kjer alge garant ne trpijo impotence. Pri prenovi so pozabili na dimnike, a to noblese nikakor ne zmanjšuje. Z obalo je povezan z naravnim mostičkom, ki ga nekaj dela sila romantičnega pobiranje most-nine, ki »uz konzumaciju« (eno toplo malo pivo ali skodelica temnorjave cukrane vode) znaša ma-lenkostnih sedem starih milijonov (ko sem bil tam, je to zneslo dobrih deset mark) za vse, ki niso gostje hotela Sveti Štefan. Ker pa je cel otoček hotel, so bile takrat le kake tri izjeme. Toda za ta denar si lahko ogledate tudi goste na soroden način kot v bolj demokratično urejenem zoološkem vrtu. Princeske, ko se kopajo v ba-zenu, se cmarijo v lezalnikih ob apartmajih, in nenazadnje še ob kakšnem mnogo prijetnejšem opravilu, če se vam le Ijubi stegniti vrat in poku-kati v sobe. Otvoritveni reklamni gag pred leti je bila poda-ritev enega apartmaja legendarni filmski divi Sofiji Loren. Seveda s pretkanim namenom, da bodo za njo, v radovednosti po njenih povešenih joških, tja pridrveli vsi najbogatejši Zemljani in tam zapravili premozenje. Ideja sicer ni bila slaba, a kaj ko Zofke tja še ni bilo. In tako mi ni preostalo drugega, kot da se tolazilnega konzumacijskega piva rešim tako, da se polulam v zlato školjko in ga otresem po naj-drazjem marmorju. Toda tam ni ne zlate školjke ne marmorja, le šlampasto polozene keramične ploščice. Ob odhodu sem odšpilal vohuna in na recepciji vprašal, če imajo še kaj prostora. Bi se našel, čeprav so »uradno« zasedeni osemindevetdeset procentno. Jaz sem uspel našteti tri stalne goste in z mano vred deset firbcev po deset mark. Sicer pa, cena za noč je od sto za navaden do tisoč dolarjev za tako imenovan kraljevski apartma, kjer sta lezala in nevem kaj še drugega počela Lady Di in njen Charlie. Osebju verjetno še danes prihaja ob spominu na tisto noč. In to je Sveti Štefan. Pa nič zato. Če je šel bik, pa naj gre še štrik! Hamfri (With the Beatles) LIFEISLIFE Sam sem imel nekako pravšnji občutek, kdaj si je treba kaj ogledati. V Erevanu sem bil pred tremi leti, srbske samostane pa sem obiskal le-tos poleti. Na Atosu sem bil fcbruarja letos. Od vseh pra-voslavnih dežel je za popot-nika gotovo najbolj zanimiv prav Atos, popotnice pa se bodo morale potolažiti samo z Meteoro, Ravenno v Italiji ali pa z Istanbulom. Pravoslavje ni samo vera, ampak tudi civilizacija. Prav-zaprav bom pravoslavnc de-žele in popotniške cilje raje opredelil kot preostanek nek-daj mogočnega bizantinskega imperija, ki je po križarskih vojnah in dokončno po tur-ških osvajanjih potonil v evropsko podzavest kot kakšna Atlantida. Čeprav gre za krščansko vero, bo popot-nik prej ali slej prišel na mi-sel, da je pravoslavje ven-darle orientalska religija. Ra-zlike med rimskokatoliško cerkvijo in pravoslavjem niso samo v obredju, razlike so c\-vilizacijske. Za pravoslavje ni značilen samo politični »ceza-ropapizem«, skratka poeno-tenje države in cerkve, am-pak tudi povsem drugačen odnos do sveta. Grkom, tako starim poganom kot bizantin-skim kristjanom, je šlo predv-sem za zaključeno sliko o svetu, za harmonijo v koz-mosu. Podoba tega niso samo starogrški templji, ampak tudi pravoslavne cerkve, saj vsaka pravoslavna cerkev predstavlja cel kozos. In v tej kozmološki predstavi je na vrhu Kristus Pantokrator, vladar kozmosa, tako neba (na kupoli) kot zemlje. Vmes pa je še vsa hirearhija nadan-gelov, angelov, svetnikov, evangelistov, svetih vojšča-kov. potem Panagia (ali po srbsko Bogorodica), ki pove-zuje Nebo in Zemljo, sledijo pa človeški, zemeljski prizori od bibličnih zgodb do tistega kralja ali cesarja, ki je posta-vil posamično cerkev. Vsi ti prizori, po točno določenem redu in hierarhiji, se ponav-ljajo v vsaki pravoslavni cerkvi, ki je v bistvu Še vedno poganski Panteon. In odkar so na srednjeveških koncilih razrešili vse teološke pro-bleme in izključili vse here-tike, se v pravoslavni (orto-doksni) teologiji in cerkvi ne dogaja nič več. Vsak trenu-tek, ki ga pravoslavni menih porabi za razmišljanje, je tre- POTOPIS BACK INTHE U.S.S.R. foto: Miha Dobrin Včasih ni treba potovati kam daleč, v Indijo ali na Kitajsko, če zeliš spoznati kakšno povsem tujo de-želo in njeno kulturo. Odkarje CCCP postala modni hit na Zahodu, Gorbačov pa »Gorbi« in skoraj neke vrste figura sodobne pop-kulture, se je spremenila percepcija vzhodne Evrope. V resnici pa se je spre-menilo manj, kot si to zeli videti tisk. Sistem sam funkcionira povsem nespremenjeno, politike odstra-njujejo pred volitvami ali po njih, samo na volitvah ne. Le da se je zadeva humanizirala, Če so še včeraj priznavali svoje kapitalne grehe na procesih, sedaj samo izjavljajo, kako so hudo bolni in kako so si vedno zeleli oditi v pokoj. Po dezeli pa še vedno hodijo pooblaščeni inštuktorji cekaja. In pri tem je vseeno, ali gre za Krasnojarsk ali pa za naš Prizren. nutek, ki ga je ukradel moli-tvi. Od tod skoraj tisočletna stagnacija nekdanje pismeno-sti; nekako s propadom Bi-zanca se je ortodoksija nehala razvijati, ostala je okame-nina, fosilni preostanek bi-zantinskega imperija. Da je temu res tako, priča rusko pravoslavje, saj Rusija ni bila pod petstoletnim turškim jar-mom in nima izgovora za to, da se ni premaknila naprej. Teorija sociloga Maxa We-bra, da ima »protestantski duh« vendar nekatere zasluge pri razvoju kapitalizma, po-stavlja pod velik vprašanj zmožnost vzhodnih, pravo-slavnih dežel, da se same re-formirajo. In če neka kul-turno-civilizacijska tradicija in dediščina Rusije prizadeva ves sodobni svet, ker je CCCP pač velesila, potem je za nas v Jugoslaviji toliko bolj problematična Srbija, ki spada v isti kulturni krog. Resnici na ljubo je treba po-vedati, da je Srbija (in tudi Grčija) resno gledala v Evropo, toda rezultat je tak, da je ostala razpeta med obema poloma svoje identi-tete, med Parizom in Hilan-darjem. Ne da bi hotel po-stavljati kakršnekoli vred-nostne predznake, pa se mora opazovalec vprašati, ali je možna (samo) reforma te hilandarske tradicije, kajti sinteza dveh tako nasprotujo-čih si tradicij prej ali slej sproži gibanja, podoba iko-noborskim spopadom v sta-rem Bizancu ali pa sedanjem »maspoku« v Srbiji. Sicer so pa podobne razmere tudi v sosednji Grčiji, ki ji nič ne pomaga dejstvo, da je članica EGS, saj so jim za vse krivi Makedonci. Naj dodam še nekaj o sred-njeveški srbski državi. V uč-benikih zgodovine smo še de-set let tega lahko brali o na-stanku držav južnoslovanskih narodov take pravljice, da se je zdelo, kot da gre pri tem za »creatio ex nihilo«, za čisto Stvarjenje. V resnici so bile te pokrajine pod bizantinsko oblastjo, pravzaprav je šlo za kontinuiteto oblasti od rim-skih časov naprej. In šele.kri-žarske vojne so z zasedbo Bi-zanca leta 1204 ustvarile va-kuum, ko se je ta imperij raz-sul na vrsto osamosvojenih pokrajin. Srbski veliki župan, skratka bizantinski guverner, je v tistih Časih lahko isto-časno prosil in prejel krono LIFE IS LIFE od rimskega papeža, njegov brat pa je dobil škofovsko posvetitev v Nikeji, kjer je stoloval (pravoslavni) bizantinski cesar in patriarh pravoslavne cerkve. Samostojnost (avtokefalnost) so v Nikeji priznali Sv. Savi po sili razmer, saj direktne oblasti nad Srbijo tako in tako niso mogli več izvajati. Srbska srednjeveška država je bila dr-žava kmetov, mesta so bila »latinska«, to-rej katoliška, v (črnogorskem) Primorju sta to Kotor in Budva. Tudi graditelji sa-mostanov so prišli od tam, in zato imajo srbski samostani drugačen videz kot grški. Šele samostan Gračanica iz 14. stoletja, skratka iz časa po kosovski bitki, nas spomni na bizantinsko gradbeništvo. Torej šele takrat, ko je srbska država že v za-tonu. Toda tudi samostani t.i. »raške šole«, torej iz časov vzpona srbske države, imajo značilnosti pravoslavnih cerkva, če-prav je arhitektura romanska. Večinoma so ti samostani »zadružbine«, torej kraljevski mavzoleji. Značilna za pra-voslavni samostan je arhitektura, kjer je cerkev v sredini, okrog nje pa so bivalni prostori, shrambe. jedilnica, gospodarska poslopja. Tisto. kar se nam zdi. da manjka, je križni hodnik, ki smo ga vajeni iz zahodne arhitekture. Pa še nečesa skoraj ni - kipov namreč. Zato pa so ti samostani prave slikarske galerije. In tako je prav, saj muzeji pred-stavljajo samo zbirke mrtvih predmetov brez uporabne vrednosti in izvzetih iz oko-lja, kamor so spadali in kjer so imeli svojo določeno funkcijo. Katere samostane si velja ogledati? Naj naštejem nekatere: Žiča je najstarejši; ustanovil ga je Sv. Sava osebno, tam so kronali kralje in imeli zasedanja »sabora«, tj. nekakšnega parlamenta, bil pa je precej rušen in požgan. Studenica je najbolj znan, ob 800-letnici so ga lepo obnovili, skupaj s Sopočani pa je po UNESCO-vem spisku svetovne kulturne dediščine. Samostan Gradac je edini v gotskem stilu. Nad No- vim Pazarjem je na vrhu hriba restavriran preostanek samostana Djurdjevi stupovi (Jurjevi stolpi), ki je bil zgrajen okrog leta 1170, ko je veliki župan Nemanja začel osamosvajanje Raške od Bizanca; to ni bil samo samostan. ampak tudi trdnjava. V predmestju Novega Pazarja je tudi Pe-trova cerkev, verjetno še iz 9. stoletja, ki človeka prevzame s svojo arhaičnostjo. Tudi v tej cerkvi so zasedali srbski velikaši na »saboru«. Ne smemo pozabiti tudi na Mileševo s fresko belega angela. Medtem ko so ti samostani v Raški (oz. sedanjem Sandžaku, kjer prevladujejo mu-slimanski Muslimani), se je center srbske srednjeveške države selil proti jugu, naprej na Kosovo, potem v Makedonijo, po po-razu leta 1389 pa nazaj na sever v Kruše-vac, Smederevo. nazaj v Peč (kot Patriar-šija, že pod Turki) in končno pred 250 leti v Sremske Karlovce. Na Kosovu velja po-gledati Pecko Patriaršijo, potem Visoke Dečane s čudovito ohranjenimi freskami, dvema menihoma in policijsko patruljo :.a poti k samostanu, Gračanico blizu Pri-štine. Gračanica je ženski samostan, enako kot Sopočani, kaludjerice pa pridelujejo odlično rdeče vino in močno rakijo iz last-nih vinogradov in sadovnjakov. Kar se Makedonije tiče, ta ni bila nikoli pod oblastjo srbskega nadškofa in patri-arha, ampak je imela avtokefalno ohridsko nadškofijo. Ohrid je tudi sicer biser. Na poti po dolini Crnega Drima pa velja obi-skati samostan Sv. Jovan Bigorski, ki je edini samostan, kjer so prebivali menihi in nune, kar je tudi znamenitost, kakor je znamenit tudi čudovit rezljan ikonostas. Imeli pa so ločene jedilnice, kamor so šli jest takoj po končani (nočni) liturgiji. Na Atosu namreč lahko doživite še pristni srednji vek. Tam je tudi srbski sa-mostan Hilandar, vendar je doživljaj naj-bolj aventičen, še prav srednjeveški, v sa-mostanu Dohiar. Liturgija se začne tam nekje ob drugi uri zjutraj in traja do sonč-nega vzhoda. Nisem se mogel znebiti vtisa. da s to nočno molitvijo kličejo sonce. da bi ponovno vzšlo. Takoj po koncu liturgije gredo jest, potem čez dan spijo. delajo in molijo. pred sončnim zahodom povsod na Atosu zaklenejo vhodna vrata v samostan-skem obzidju. večerjajo in.gredo spat z mrakom. Elcktrike še ni. čeprav imajo tu pa tam kak agrcgat. na primcr v samo-stanu Vatopcdi. Na Atosu svetujem obisk Hilandara, kjcr te prijazno sprejniejo. naj-boljše vino imajo v Vatopediju. v Dohiaru pa ti servirajo hrano še v pravem srcdnje-veškem refektoriju. Sedi se strogo po dolo-čeni hirearhiji. med jedjo se ne pogovarja nihče, samo en menih bere. kako so dncv-nega svetnika mučili. zato da ti vcčcrja slabše tekne. Pravzaprav bi bilo trcba sc-staviti toplisto samostanov na Atosu za popotnike, saj so nekateri precej zapuš-čeni. recimo Pantokrator, pa tudi sicer prelepi Esfigmcnu. V petih dneh bivanja sem prehodil 9 samostanov, dovoljenjc pa je moč podaljšati tudi v samem glavnem mestu na Atosu. Sicer ti dovolijo načeloma samo 4 dni bivanja, vendar je izven sezone lažje, saj je manj navala. Februarja sem imel srečo, vreme je bilo lepo. toplo in sončno; maja pa so imeli kar pravi snežni metež, tako da se moraš pripraviti na vse možnosti. V zimski sezoni so seveda pro-blemi s prevozom. toda ladja pluje vsak dan zjutraj iz Ouranoupolisa v luko Dafni. kjer že čaka avtobus za Karies, kjer ti vrnejo potni list in kjer dobiš »diamoniti-rion« za samostane, tj. za prenočitev in hrano (zajtrk in večerjo). V principu pa imajo radi le pravoslavne romarje, ki gredo na duhovne vaje v en samostan. Cislajo še arhitekte, teologe. umetnostne zgodovinarje in filozofe; turistov in popot-nikov ne marajo preveč, in tudi cerkev ti odprejo raje, če si pravoslaven. Moj ko-lega je to res bil, jaz pa ne in so se nekaj-krat resno posvetovali, ali naj nama cerkev odklenejo ali ne, posebej še, ker sva po-noči (razen enkrat) prav veselo spala v »konaku za goste«. MLADEN ŠVARC JAUOR LESNA INDUSTRIJA PIVKA LIFE IS LIFE FELJTON HETJUDE ali PROTOKOLI SIONSKEH MODRECEV UVOD Krvave osnove ali protokoli modrecev so zapisniki tajnih. zasedanj židovskih. poglavarjev 6b prvem sionističnem kongresu v Baslu leta 1897, ki so prišli do nas v daljših. ali krajšili izvlečkili. Protokol vsetmjejo grozen načrt, po katerem so si židovski prvaki zamislili uničiti vse države in si podvreči svet. Tc »krvave osnove« je svetu prvi razkril profesor SERGEJ NILUS. ruski učenjak. ko jc I. 1902 v Petrogradu izdal knjigo »Veliki v malem in antikriž kot možnost. ki proti zavladati«. Kcr pa so izšlc le kot dodatck k omenjcni knjigi, niso vzbudilc velikc pozornsti. Ko pa jih je 1. 1907 obja-vii znameniti ruski pisatclj in polemik J. BUTMI pod naslovom. »Ncprijatclj človc-škega rodu«. so izzvale prvi upor. Knjiga jc po kratkem času izginila. G. BOSTU-NIC pravi v svoji brošuri »Resnica o sioni-stičnih protokolih« (Mitrovica 1920) na str. 11: »Kakor hitro kakšna knjiga pove rcsnico o Židih in o njihovih osnovah. žc jo skrivaj pokupijo in uničijo. pisca pa pro-glasijo za norca ali fanatika. Tako sc jc zgodilo z izdajama NILUSA in BUT-MIJA. Za NILUSA so nekateri celo trdili. da ni obstajal. drugi spet. da je odSel v sa-mostan in cla je bil carjcv spovednik itd. NILUS jc leta 1911 izdal drugo izdajo »Protokolov« in 1. 1917 tretjo. Po druiji izdaji je GOTTFRIED zur BEEkFi v Charlottcnburgu (Berlin) delo prevcdel v ncmSčino. V istcm lctu so bili »Proto-koli« prevedcni v angleščino in poljščino. Lcta 1920 je izšla posebna izdaja v ZDA. Prevedeni so tudi v druge evropske jezike. originalni jezik pa je francoski, iz katerega sta jih prevcdla NILUS in BUTMI. Kjer-koli so »Protokoli« izšli. povsod so povzro-čali veliko vncmirjenje med kristjani ir. mcd državniki. Zato so si Židje na vse načine prizadevali. da »Protokoli« ne bi prišli v javnost, oziroma, da jih iz nje uma-knejo. GOTTFRIEDU zur BEEKU so ponujali. ko jih je prevajal, 500.000 zlatih mark, če jih ne izda, pa je ponudbo zavr-nil. 28. februarja 1917 je bil strmoglavljen ruski car. 2. ali 3. marca je bila nova NILUSOVA izdaja predana knjigarnam. Ko so bili izvodi že v vagonu. se je pojavila skupina ljudi, s silo odprla vagon, zmetala iz njega vse izvode in jih sežgala. Ko je bilo vse uničeno. so odšli. ne meneč se za druge vagone. Žid KERENSKY je, ko je prišel na oblast. ukazal priskati vse knjigarne v Moskvi in Petrogradu ter zapleniti vse izvode »Protokolov«, ki bi se našli. »Pro-tokolov«, ki so se pred padcem carja pro-dajali po 30 - 40 rubljev. po carjevem padcu ni bilo dobiti za manj kot 500 - 600 rubljev. Leta 1918 se je plačevalo za en izvod 1000, leta 1920 pa do 12.000 rubljev. Nekateri so v tistem času ponujali do 3,000.000 rubljev za izvod, pa ga ni bilo moč dobiti. Ko sb »Protokoli« izšli v Angliji, je na-stala med ljudstvom pa tudi med držav- niki, prava panika. Časopisi so pisali stra-hotne članke proti »Protokolom« in židov-skim poglavarjem ter opazarjali na po-gubo, ki preti iz njihove strani. Pri tem sta posebno prednjačila »TIMES« in »MOR-NING POST«. Že po prvih člankih pa so »Protokoli« na tajinstven način izginili iz Anglije. »Timesu« je nekdo nakazal drugo smer in spremenil ja način pisanja. Začel je sumiti v avtentičnsot »Protokolov« in tr-diti. da je to izvleček iz romana »BIAR-RITZ« itd., vendar je v Angliji že kmalu izšla nova izdaja. verjetno na pobudo same angleške vlade. Seveda so bili tudi taki. ki so dvomili v verodostojnost - pristnost »Protokolov« ali zaradi načina. kako se je prišlo do njih, ali zaradi nekaterih razlik, ki so med NI-LUSOVO in BUTMIJEVO izdajo: vendar ne eno ne drugo ne more spodbijati nji-hove avtentičnosti. Razlike ne morejo mo-titi, ker BUTMI glede v glavnem na bi-stvo, katere hoče na kratko po pravem redu prikazati, NILUS pa od besede do besede po vrsti sledi originalu. BUTMI je tudi popolnejši, ker je imel pri roki NILU-SOV prevod in originalni izvleček, tako da je lahko izpopolnil nekatere stvari, ki jih pri NILUSU ni. Odtod razlika v zaporedju zasedanja in njihovem številu, saj jih je pri NILUSU 24, pri BUTMIJU pa 27. Mi se tu držimo BUTMIJEVE izdaje, vendar sproti opozarjamo na razlike, ki jih naj-demo pri NILUSU in francoskem roko-pisu. Tudi način, kako so prišli do »Proto-kolov« ne more spodbijati avtentičnosti zapisov. NILUS v svoji izdaji 1. 1902 pravi, da mu jih je 1. 1901 dal ALEKSA NIKO- LIFEISLIFE LAJEVIČ SUHOTNI. takratni maršal plemstva v ŠERNU (srednja RUSIJA), pozneje upravitelj stavropoljske pokrajine (južna Rusija). NIKOLAJEVIČ je prosil NILUSA, da iz »Protokolov« vzame le tisto, ka je koristno z verskega stališča. Bil je mnenja, da je v političnem smislu pre-pozno nadejati se kakšne koristi. V izdaji iz leta 1911 pravi NILUS, da je oseba, od katere je dobil francoski izvod »Protoko-lov«. le-tega je dobila od neke ženske, ki ga je ukradla nekemu prostozidarju. naj-večje (33) stopnje škotskega obreda. Nem-ški in poljski prevajalec govorita, da so bili »Protokoli« ukradeni na Dunaju iz stano-vanja slavnega TEODORJA HERTZLA, kneza Pregnanstva (t.i. Židov izven Pale-stine) in ustanovitelja sionističenga giba-nja. Po drugih virih naj bi bili ukradeni po sionističnem kongresu v Baslu na poti iz Basla v Frankfurt, ali pa v samem arhivu sionističnega urada, ki je sedaj v Franciji. Vsa ta pojasnila so lahko resnična ne samo zato, ker jih dajejo verodostojne priče, temveč tudi zato, ker so izdajatelji »Proto-kolov« prišli do njih na različne načine. »Protokoli« vsebujejo načrt, ki naj bi ga židovski vodje uresničili, in povsem na-ravno je, da je vsak od njih imel svoj izvod, ki je zaradi nepazljivosti. ali na kak drug način prišel v roke izdajateljev. To se je tudi zgodilo. Sam TEODOR HERTZL se v okrožnicah sionističnega odbora, po-sebno še v okrožnici 1. 1901, ki nosi šte-vilko 18. pritožuje nad nepazljivostjo, ki je izdala tajnost »Protokolov«. (Jouin. Le pe-ril judeo-maconnique t. IV. Paris 1922 s 142) Tudi če bi bila oblika »Protokolov« sumljiva, t.j. če »Protokoli« ne bi bili izde-lani v tej obliki, ne moremo niti najmanj dvomiti v njihovo vsebino. Največji del tistega, kar je v »Protokolih«, je tudi v treh govorih, oziroma spisih treh židovskih ra-binov. Prvega je imel v Pragi rabin RE- ICHHORN 1. 1880. 17 let prcd kongresom v Baslu. na grobu rabina SIMEONA ben JUDA. izšel pa je od naslovom: »Obve-stilo o politično-zcodovinskih dogodkih zadnjih 10 let.« Objavil ga je SIR JOHN READCLIFF. Drugi je »RABIN O GO-IMIH«. brošura. ki je prišla 1. 1901 v rokc mladočeškemu poslancu BRESNOVV-SKEMU. in zaradi katerc je ta postavil vprašanje vojnemu ministru. Tako je prišla na dan in je pozneje v izvlečkih izSla v av-strijskem tedniku »Michel wache auf« v 7. in 8. številki 2. in 9. marca 1901. Trctji je govor nekega rabina na kongresu v Lwowu 1911 leta. objavljen v dunajskcm »Bauern-bundlerju« 1. XI. 1912. Avtcntičnosti teh treh zapisov. predvsem obeh poslednjih. Židje niso upali oporekati, in če je res. da so njihove osnove in namcre takšne. kot so v teh treh spisih zapisane. potem so res-nične tudi tiste. ki se razlagajo v »Protoko-!ih«. saj se z njimi popolnoma ujemajo. Strašno zgodovinsko resničnost »proto-kolov« dokazujejo dogodki zadnjih let. t. j. svetovna vojna. poskusi revolucij na Mad-žarskem in v Nemčiji. ki so jih pripravljali sami židovski voditelji. grozno stanje y Ru-siji. kjer so ljudski komisarji sami Židje. Edino Lenin ni bil Žid. pač pa je bila Židinja njegova mati in tudi sam je bil poročen z Židinjo. Vse kar se dogaja v Ru-siji in kar se je poskušalo na Madžarskem in v Nemčiji, kakor tudi vsa svetovna vojna. vse je samo dosledno izvajanje »Protokolov«. Židje so »Protokole« poskušali preobli-kovati tako. da bi ublažili vtis. ki so ga naredili. »Centralno društvo nemških dr-žavljanov židovske vere« je zagotovilo, da so »Protokoli« izvleček iz romana »BIAR-RITZ« \z 1. 1869. Pisec tega romana je H.O.F. GOEDSCHE, ki se je podpisal s psevdonimom SIR JOHN RETCLIFFE. »Biarritz« sestavlja osem zvezkov. Po-glavje. ki se nanaša na »Protokole«, je pkostje bistva slavnega govora na grobu rabina SIMEONA ben JUDA v Pragi, vendar nikakor ni mogoče reči, da so »Pro-tokoli« plagiat tega poglavja. Dovolj je. če »Protokole« primerjamo s tem poglavjem, in takoj vidimo med njima veliko razliko ne samo v obliki, temveč tudi v vsebini, ker je v »Protokolih« mnogo stvari. kate- rih v omenjenem poglavju ni. Nemški izda-jatelji »Protokolov« so proti takim trdi-tvam ostro protestirali in celo ponujali 50.000 mark tistemu, ki bi to dokazal. Odveč je pripomniti, da se nihče ni javil. V »Protokolih« navadno govori ena oseba, zato izgleda, kot da to niso zapis-niki. Tudi iz tega razloga so Židje zanikali. da so avtentičen zapisnik. n. pr. JOHN SPARGO. »Protokoli« pravzaprav. kot pravi NILUS v izdaji iz I. 1917 - iz židov-skih virov - imel je namreč zvezo z HERT-ZLOM. niso nič drugega. kot strateški načrt, kako bodo Židje osvojili svet in si ga podvrgli. Ta načrt je na prvem sionistič-nem kongresu 1. 1897 predlagal TEODOR HERTZL, knez Pregnanstva. Tako po-stane razumljivo. da je govoril eden. Dom-neva pa se. da se je o »Protokolih« tudi razpravljalo. V 10. zasedanju BUTMI-JEVE izdaje je rečeno: »D. J. trdi, da se despotizem. o katerem govorim. ne sklada z modernim napredkom. vendar bom do-kazal nasprotno«. V 16. zasedanju je re-čeno: »Odgovoril bom na pripombo D. A.. ki pravi. da bi upokojitev starih urad-nikov državo mnogo stala. dokazal bom, ko bomo razpravljali o finančnih vpraša-njih« i.t.d. Torej se je o »Protokolih« raz-pravljalo in se zato lahko imenujejo zapis-niki. Zakaj so te razprave vnešene v zapis-nik na tak način ni jasno, verjetno zato. ker je bil načrt, ki je v njem podan, sprejet v celoti in tak, kot je bil predložen. »Protokoli« nam odkrivajo strašne taj-nosti in opozarjajo na nevidne sile, ki ob-vladujejo svet. V marsičem nam osvetlju-jejo dogodke pri nas in okoli nas. Zato želimo našo javnost nanje opozoriti in ji toplo priporočamo, da jih natančno pre-bere in s tem prepreči pogubo, ki grozi tudi nam. Poljski prevod »Protokolov« je opremljen z napisom: »VAŽNO!! - PAZI!!« in s podnapisom: »Beri in daj drugim v branje«. Isto kličemo tudi mi vam in Bog ne daj, da bi naše besede ostale le glas vpijočega v puščavi. (Se nadaljuje) TRIBUNA The Beatles 1 The End 2 She Came In Through The Bathroom Window 10 Getting Better 12 Yellow Submarine In Pepperland 17 Come Together 22 I Don't Want To Spoil The Party 24 Dr. Robert 26 Hey Bulldog 41 Michelle 46 HeyJude 48 Ob-la-di Ob-la-da Ob-la-di Ob-la-da Narobe svet, ljube bralke in dragi bralci, se vrti pod vami. Zato je tudi TRIBUNA tokrat obrnjena malo narobe. Narobe je, da »edini slovenski neodvisni časopis«, ki svojo drugo številko v nakladi petnajst tisoč izvodov razproda, ne najde izdajatelja, ki bi izdal tudi tretjo številko. Nič manj narobe ni, da revije, katere naklada pade kar za nekajkrat, izdajatelj ne ukine, in bo tako »najzahodnejši tednik« mirno »šel do konca« lepo na toplem. Se najbolj narobe pa je, da vladajoča partija, ki je s svojo veleumno politiko poskrbela, da je malokatera dežela na materi Zemlji tako zasrana kot naša, na stara in bog ne daj reči zadnja leta, stopa v koalicijo z naju-radnejšo med stotimi »zelenimi« frakcijami. Ne vem ka-teri pametnjakovič je nekoč izjavil, da so »zeleni« kot lubenica. Odzunaj zeleni, odznotraj rdeči. Vse kaže, da na našem polju rastejo prav takšne melone. Štajerci dobivajo drozo od navadne vode, komunistom bodo pa »zeleni« oprali rit z usrano vodo in trčili na zdravje ob skupni zmagi na spomladanskih volitvah. Kako je s paradajzom, vsi vemo. Ko je mlad je zelen, ko dozori pa rdeč. Kot kaže, pa je pri nas še to narobe. Upal sem, da bo tale uvodnik nekakšen »Let It Be« za k hladnemu pivu na plaži, v senci ob brhkih mladenkah. Pa ni. In tako je tudi uvodnik tokrat malo narobe. V Ljubljani, 10. avgusta 1989 Vaš Hamfri Bogart ps. Danes opolnoči je dobra vila slovenske alternative, predsedstvo ljubljanske Univerzitetne konference ZSMS, rešilo glavo »Demokraciji«. Vsaj nekaj ni bilo narobe. TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana - Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. V uredništvu dežuramo vsak delovni dan med 10. in 12. uro, tudi v počitnicah, če nismo v Parizu - Glavni urednik: Karli Erdlen - Odgovorni urednik: Tomi Drozg - Lektorica za določen čas: Lili Potpara - Trenutna cena: 14000 din (skoraj tri Jožete) - OproŠčeno temeljnega davka na promet po sklepu št. 421-170/22. 4. 1973 - Naslednja številka izide 18. septembra 1989, če bo Bog dal in sreča junačka. 11 j ip m \i i m mijii^iPTnFTiTif^