236 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Udeleženci panela so na posebnem zasedanju v okviru konference COBISS 2006 obravnavali ključna vprašanja glede programov razvojne pomoči državam, v katerih je prisoten COBISS.Net. Razprava je uvodoma zajemala oris razvojnih prioritet Jugovzhodne Evrope, nato pa se je usmerila k instrumentom razvojne pomoči, ki so jih predstavili vidni predstavniki evropskih in mednarodnih ustanov. Svoja videnja so predstavili tudi predstavniki pristojnih ministrstev iz držav v mreži COBISS.Net. Udeleženci panela so ugotovili, da integriranega pristopa k financiranju integrirane informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja in kulture trenutno še ni, zato so posamezni interesi primorani posegati po parcialnih pro- gramih pomoči, kar pa je večinoma premalo učinkovito. Udeleženke in udeleženci panela so bili v grobem raz- deljeni v tri skupine. Državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in direktor IZUM-a sta bila predstavnika gostitelja in hkrati naj- večje države donatorice pri izgradnji COBISS.Net. V naslednji skupini so bili predstavniki mednarodnih ustanov: Evropske komisije in njenih agencij, UNDP ter zunanja sodelavka Unesca. Posebno skupino panelistov so tvorili tudi predstavniki različnih ministrstev in upo- rabniki sistema COBISS iz Bolgarije, Bosne in Herce- govine, Makedonije in Srbije. Udeležence panela je uvodoma pozdravil državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Dušan Lesjak, ki je predstavil napore Republike Slovenije pri dosedanji uveljavitvi mreže COBISS.Net. Poudaril je, da je dokument COBISS.Net Phase 2: Support to Knowled- ge and Intercultural Dialogue pokazatelj naporov, priza- devanj in dosežkov skupine ljudi, ki v IZUM-u združujejo svojo energijo in so dovolj ambiciozni, da želijo naše re- zultate, dosežke in prizadevanja širiti tudi po prostorih t. i. ozemlja COBISS.Net. Poudaril je pozitivno umešče- nost dokumenta v prostor Jugovzhodne Evrope, ki odlično razčleni težave in tudi priložnosti ter predvsem dejstvo, da “predstavnikom posameznih ministrstev podaja jasno spo- ročilo o pomenu sistema, o naporih, ki jih je treba vložiti, da bo sistem deloval v službi raziskovalcev, javnosti in ne nazadnje tudi raziskovalni, izobraževalni in kulturni politiki”. Dr. Milica Uvalić z Univerze v Peruggii je bila sodelav- ka v Unescovih raziskavah, katerih cilj je bil ugotoviti stanje znanstvenoraziskovalnih kapacitet na področju Jugovzhodne Evrope. Uvodoma je predstavila posledice, ki so jih na splošnem ekonomskem področju pustili spo- padi na tem geografskem področju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Te posledice so ključno vplivale na omejitev razvojnih procesov (npr. BDP v nekaterih dr- žavah še vedno ne dosega tiste ravni, ki je bila dosežena konec osemdesetih let). V luči obravnavane tematike je posebej izpostavila nezadostno infrastrukturo informacij- sko-komunikacijskih tehnologij in močno prisotnost t. i. “bega možganov”. Za večino držav je značilno, da z iz- jemno restriktivnimi politikami na ekonomskem področju poskušajo zaustaviti negativna ekonomska gibanja, kot so na primer zunanje zadolževanje in inflacija, pri čemer pa zaradi omejitve naložb nastopi posredni negativni učinek na področju raziskovanja in razvoja. V zaključnih besedah je dr. Uvalić spregovorila o razvojnih pomočeh, katerih struktura kljub visoki absolutni vrednosti ni bila v prid raziskovalnemu področju, saj je večina teh pomoči v obliki kreditov in ne donacij. Prav zaradi tega je izrazila zadovoljstvo nad obliko pomoči, ki jo ponuja Republika Slovenija preko IZUM-a. Predstavnica Direktorata za raziskave pri Evropski komi- siji, pristojna za širitev EU na področju raziskav, Tania Friederichs, je v svojem prispevku predstavila potrebo po preglednosti raziskovalnega dela v EU ter pridruženih državah in kandidatkah. S preprostim geslom “Razisko- vanje je dobro za vas” Komisija spodbuja države, da bi se čim bolj usmerile v raziskovalno področje, ki je dolgo- ročna naložba in nujni sestavni del vseh transformacij v ekonomski politiki na poti k ciljem lizbonske deklaracije, to je ekonomija znanja. V evropski shemi je raziskovanje postala predvsem politična kategorija in v manjši meri klasična investicijska dejavnost. Programi morajo biti usmerjeni predvsem v povezovanje s preseganjem evrop- skih meja. Sledila je izčrpna predstavitev mehanizmov pridružitvenih pomoči, ki so izvedljive preko niza raz- ličnih instrumentov, pri čemer pa je zelo pomembno, da države razvijejo svojo nacionalno razvojno politiko in da se s pomočjo in podporo svojih vlad aktivno vključijo v uporabo teh instrumentov. Svoj nastop je predstavnica PORO^ILO O PANELU COBISS.NET O PROGRAMIH RAZVOJNE POMO^I JUGOVZHODNI EVROPI ZA INFORMACIJSKO INFRASTRUKTURO ZNANOSTI, IZOBRAŽEVANJA IN KULTURE M 237ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Evropske komisije zaključila z ugotovitvijo, da je treba izboljšati mehanizme, ki omogočajo preglednost. Izjavila je, da je “predvsem zaradi tega vesela, da je danes tukaj, kajti tisto, kar želi COBISS doseči in kar COBISS že počne na področju knjižnic (omogoča preglednost in pri- merljivost), je prav tisto, kar je treba storiti”. Direktorat za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji je zastopal Klaus Körner, sodelavec projekta Tempus-Erasmus Mundus, ki je predstavil, kako je Evropska unija od leta 2000 na področju Zahodnega Balkana preko instrumentov programa Tempus inve- stirala 85 milijonov evrov. Čeprav je večina projektov namenjena razvoju izobraževalnih programov in iz- gradnji institucionalnega sistema, je velik del namenjen tudi regionalnemu sodelovanju. Panelist je predstavil program upravljanja knjižnic, ki je tekel od leta 1996 do leta 2004 ter predstavil osnutek nadaljevanja pro- grama Tempus v naslednjem finančnem obdobju do leta 2013. Prvi razpis za projekte naj bi bil objavljen maja ali junija 2007. Naslednja panelistka, Deirdre Lennan z Evropske izobra- ževalne fundacije (agencija v okviru EU), je pomembnost knjižnic podkrepila z navajanjem izjave komisarke za informacijsko družbo in medije Viviane Reding, saj jim ta priznava temeljno vlogo v naši družbi. Deirdre Lennan je predstavila uspešno realizirane projekte v okviru pro- grama Tempus ter predstavila nekaj kritičnih dejavnikov uspeha, kot so na primer uveljavljanje dobre prakse, pre- pričevanje in vključevanje profesionalnih uporabnikov, ustrezna predstavitev dodane vrednosti, pridobivanje donatorskih sredstev in podobno. Peter Gospodinov, predstavnik UNDP iz Bolgarije, je bil zadnji v vrsti predstavnikov evropskih in mednarodnih institucij. Predstavil je bolgarski nacionalni program, v katerem sodeluje tudi UNDP, obravnava pa decentraliza- cijo in digitalizacijo knjižnic. Poudaril je pomen pristopa bolgarske nacionalne knjižnice v omrežje COBISS.Net, saj bo s tem projekt pridobil odlično in nujno metapodat- kovno infrastrukturo, povezljivo z vsemi pomembnimi viri na svetovni ravni. Gostitelj konference COBISS 2006, direktor IZUM-a Tomaž Seljak, je avditorij pozval k pozornemu branju dokumenta “COBISS Net Phase 2: Support to Knowledge and Intercultural Dialogue”, v katerem so natančno opisa- ne vse pridobitve, ki jim botruje sistem COBISS in pove- zane baze podatkov o raziskovalnih potencialih E-CRIS, kakor tudi pasti, pogojene z nezadostno politično in po- sledično finančno pomočjo za nadaljnje delovanje sistema v Jugovzhodni Evropi, njegovo povezanost v evropski raziskovalni prostor in njegov razvoj v smeri transparent- nosti raziskovalnih potencialov. V zaključnem delu panelne razprave je potekala diskusija s predstavniki posameznih držav. V diskusiji so sodelo- vali: Franjo Markota z Ministrstva za civilne zadeve Bosne in Hercegovine, Luzina Savkova z Ministrstva za kulturo Bolgarije, Jovan Lazarev z Ministrstva za izobraževanje in znanost Makedonije, Vanja Marković z Ministrstva za kul- turo Srbije in Sreten Ugričić, direktor Nacionalne knjižnice Srbije kot predstavnik uporabnikov COBISS.Net. Udele- ženci panela so si bili edini, da skupnega pristopa k finan- ciranju integrirane informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja in kulture trenutno še ni, zato so posamezni interesi primorani posegati po parcialnih programih pomo- či, kar pa je večinoma premalo učinkovito. József Györkös, IZUM (vodja panela) PANEL COBISS.NET