O z Q LU W LU ö O Q Človek naredi obleko, obleka pa človeka. Slovenski pregovor a a. naš tednik Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 2. maja 2003 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Gledati mladino na odru, poslušati njihovo petje - to daje v prebujajoči se pomladni naravi tudi novih moči nove energije, novega veselja. dr. Miha Vrbinc ZNP: 86 % glasovalo za novo vodstvo NSKS Stran 2 -idSSli /x Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) se je pretekli ponedeljek, 28. aprila, s 86 %- večino izreke! dosedanjemu vodstvu NSKS nezaupnico in izvolil novo vodstvo. Novi predsednik NSKS je postal Jože ( Wakounig, njegova namestnika sta Rudi Vouk in Hanzi Miki Slika: Gotthardt Janezu Starcu v spomin Prav na današnji dan mineva 50 let, ko je umrl zadnji slovenski deželni poslanec. Strani 6/7 Manifestacija mladih Na 25. Srečanju mladinskih zborov se je zbrala množica navdušenih pevcev. Strani 8/9 Seja kmetijske zbornice Janko Zwitter je bil imenovan na predlog SJK v zemljiško komisijo za okraj Beljak. Stran 11 Načrt SAK Slovenski atletski klub načrtuje izgradnjo stadiona pri Slovenski gimnaziji. Stran 15 Politika petek, g- maja 2003 Politika Naš tednik? Novice? r^o zadnjem zasedanju Zbora narodnih pred-I stavnikov (ZNP) v ponedeljek, 28. aprila 2003, in izvolitvi novega predsedstva NSKS pričakujemo, da se bodo v kratkem razjasnile tudi še zadnje skrivnosti, ki so jih dosedanji lastniki delali okrog časopisa NOVICE. Na tem zasedanju Zbora sta bila izvoljena kot zastopnika NSKS v družbi SLOMEDIA dr. Roland Grilc in mag. Marjan Pipp. To nam daje do sedaj še manjkajočo garancijo in zaupanje, da se bodo zrcalile v novem skupnem časopisu NOVICE »vse slovenske politične in gospodarske organizacije in strukture«. Zastopnika sta pozvana, da s preudarnostjo in treznostjo zastopata interese vseh teh skupin v skupnem časopisu ob vsem spoštovanju in upoštevanju »druge strani«, ob vsem rešpektu tudi do »manjšin v manjšini«. Predvsem pa nosita s svojo funkcijo ravno v tej fazi sodelovanja veliko odgovornost za uspešnost dialoga tudi med osrednjima organizacijama. Tako bomo lahko v kratkem vsi, ki delamo »na terenu« kot občinski odborniki ali odborniki v društvih, aktivno propagirali skupni časopis NOVICE. Kajti brez zavisti lahko priznamo, da se bo ta oblika časopisa uveljavila med slovenskimi bralci s svojo zunanjo obliko, raznoliko vsebino in uravnovešeno z objektivnim poročanjem. Če slišim kot glavni argument proti NOVICAM to, da je enim preveč »rdeč«, drugim pa preveč »črn«, potem se mi zdi, da je skupni časopis ubral do sedaj pravo pot. To pa pomeni, da se moramo pri Narodnem svetu pripraviti na čimprejšnjo zares zadnjo številko Našega tednika, pa tudi če je bil ta naš časopis še tako priljubljen pri bralcih. »Ne kar je novo, - kar je bolje, bo izpodrinilo šibkejše«. Novi predsednik Jože Wakounig: „Seveda bomo nadaljevali s politiko pogovorov z Avstrijo, Slovenijo in ZSO. Merodajno pa je, da se znamo pogovarjati tudi znotraj organizacije.“ Novo vodstvo NSKS r^r. Franc Wutti je kot I 1 predsednik Zbora narod-nih predstavnikov (ZNP), najvišjega in neposredno izvoljenega gremija NSKS, do zadnjega skušal doseči, da bi prišlo do konsenzualne rešitve med dosedanjim vodstvom NSKS na čelu s predsednikom Sadovnikom in ZNP. Po neštetih neuspelih poizkusih je kot zadnjo možnost predlagal, da bi pet ur pred sejo ZNP (pretekli ponedeljek, 28. marca) prišlo do usklajevalnega pogovora in bi v tem primeru odstavil z dnevnega reda točko nezaupnica predsedniku in predsedstvu. Toda tudi ta možnost se je zavrnila s strani predsednika in predsedstva, namesto tega pa je predsednik Sadovnik sklical tiskovno konferenco in obvestil medije, da s takojšnjo veljavo odstopi. Tako je prišlo do napovedane seje ZNP, njegovi sklepi, predvsem, kar zadeva tudi nezaupnico dosedanjemu predsedniku in predsedstvu ter volitve novega vodstva, pa so bili sprejeti na prepričljivo široki bazi: sprejeti so bili ob navzočnosti več ko 2/3 članov ZNP in s 86-odstotno večino. Bili pa niso sprejeti samo na prepričljivo široki bazi, temveč tudi z namenom, da se zagotavljajo notranji dialog, upoštevanje notranje demokracije in demokratično sprejetih sklepov ter transparen-co - in da se bo začelo postavljati v ospredje reševanje vsebinskih vprašanj, od celodnevnega slovenskega radijskega sporeda pa do dvojezične topografije. Ravno te osnovne vrednote pa se že nekaj časa niso več upoštevale - med drugim je bivše vodstvo s predsednikom na čelu Predsednik: mag. Jože Wakounig 1. podpredsednik: mag. Rudi Vouk 2. podpredsednik: dipl. inž. Hanzi Miki Osrednji tainik: mag. Marjan Pipp Člani predsedstva: Hanzi Sticker, dr. Karl Hren, mag. Gabi Frank, mag. Martin Dovjak Predstavniki NSKS v KOKS: mag. Jože Wakounig, mag. Rudi Vouk, predsednik EL Andrej Wakounig (redni člani), tajnik KKZ Nužej Tolma-jer, Hanzi Sticker, dr. Franc Wutti (namestniki) Predstavnika NSKS v družbi Slomedia: dr. Roland Grilc, mag. Marjan Pipp Predlagani_______predstavniki NSKS za sosvet: mag. Jože Wakounig, mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, mag. Štefan Kramer (za KKZ) zavestno ignoriralo sklepe ZNP kot najvišjega gremija NSKS -, kar je narekovalo tudi potrebo po ponedeljkovi seji ZNP in na njej sprejetih odločitvah. Prav tako je ZNP zelo jasno zavrnil trditve, ki se širijo v nemških medijih, da predstavljata seja ZNP in nezaupnica dosedanjemu vodstvu „puč“, kar bi pomenilo, da gre za ilegalno zadevo. Javno širjenje takih trditev, in to celo v nemških medijih, niso samo izredno škodljive za narodno skupnost, temveč predvsem tudi skrajno neresnične - saj so se v vsakem primeru upoštevala pravila NSKS, vrhu tega pa je v avstrijski demokraciji in pravnem redu nezaupnica vodstvu društev ali javnopravnih ustanov nekaj povsem normalnega. Nič manj odločno je zavrnil v nemških medijih širjene trditve, po katerih naj bi bili nasprotniki bivšega vodstva NSKS proti dialogu z deželnimi in državnimi oblastmi in z ZSO. Novi predsednik NSKS Jože Wakounig in novo predsedstvo si hočeta odločno prizadevati, da se v prihodnosti uveljavi pot, ki jo je začrtal ZNP, in se preprečijo razhajanja med najvišjim organom NSKS in predsedstvom kot izvršilnim organom. Jože Wakounig: „Seveda bomo nadaljevali s politiko pogovora tako z Avstrijo in Slovenijo. Enako velja za pogovore z ZSO. Pogovori se niso začeli šele s Sadovnikom. Merodajno pa je, da se znamo pogovarjati tudi znotraj organizacije. Prav tako so za nas merodajni sklepi ZNP.“ Cilj novega predsednika NSKS je konsolidacija NSKS in okrepitev povezave s podeželjem. Potekali se bodo sestanki po občinah, prav tako pa priprave na nove volitve prihodnje leto. V ospredju bo tudi vprašanje celodnevnega slovenskega radijskega sporeda, skupne medijske politike Slovenije kot članice EU. Pa še to: ZNP je sklenil, da se naj v Koordinacijskem odboru NSKS/ZSO (KOKS) zagotovi predstavništvo tudi Cerkvi. Janko Kulmesch Izjava predsedstva NSKS o časopisih Naš tednik in Novice Zbor narodnih predstavnikov je na svoji zadnji seji v ponedeljek, 28. 4. 2003, sklenil, da bo Naš tednik izhajal dalje, dokler ZNP tega ne bo preklical. Narodni svet koroških' Slovencev podpira projekt skupnega časopisa, v tem primeru projekt „Novice“. Vendar trenutno „Novice“ še nimajo zadostnega števila naročnikov, vrhu tega pa je še treba razčistiti več organizacijskih zadev in zadev vsebinske narave. Predsedstvo NSKS bo storilo vse, da se te zadeve v dogovoru z Zvezo slovenskih organizacij čim prej uredijo, in poziva vse koroške Slovence in vse, ki se zanimajo za narodnostno politiko, naj naročijo časopis „Novice“. Ko bo doseženo zadostno število naročnikov, bo predsedstvo NSKS predložilo Zboru narodnih predstavnikov ustavitev NT. Predsedstvo NSKS ugotavlja, da bi takojšnja ustavitev NT pomenila katastrofo za medijsko oskrbovanje koroških Slovencev, saj bi na mah izgubili večino doslejšnjih bralcev in bralk NT, ki še niso naročili časopisa „Novice“. Državni svetniki Republike Slovenije so se v p/iberškem Kulturnem domu srečati s predstavniki občine, in domačih kulturnih društev. Državni svetniki RS gostje EL SOSVET Valeško predstavnik Cerkve fX lovenski pastoralni odbor ^^je kot najvišji organ slo-vensko govorečih katoličanov krške škofije na tajnih volitvah izvolila kot predstavnika Cerkve v sosvetu Jožeta Valeška, župnika v Šentpetru na Vašinjah. Valeško je predstavljal Cerkev že v preteklem mandatu. Poleg predstavništva v sosvetu je Valeško pristojen tudi za odnose Cerkve do NSKS/ZSO in Slovenije.S posebnim zadoščenjem je Valeško sprejel sklep Zbora narodnih predstavnikov NSKS, da se naj zagotovi v KOKS predstavništvo tudi Cerkvi. V stališču za NAŠ TEDNIK poudarja: „Nam ne gre za to, da bi imeli glasovalno pravico. Zdi Pa e nam zelo pomembno, da smo zraven in da lahko posredujemo svoje predstave. Seveda se bo Cerkev tudi naprej zavzemala, kakor doslej, za enakopravno sožitje na osnovi sindikalnih sklepov. Upam, da bo tudi ZSO zavzela enako stališče kakor NSKS.“ In kaj pravi Valeško o izvolitvi Jožeta Wakouniga kot novega Predsednika NSKS? „Vesel sem, da je postal predsednik. V njem sem vedno videl moža dialoga in sprave. Napolnjuje me z upanjem za prihodnost NSKS." -Kuj- ivši generalni konzul Repu-pX bilke Slovenije v Celovcu I—/ Jože Jeraj vodi v slovenskem državnem svetu komisijo za mednarodne in evropske zadeve. Pretekli teden je delegacija komisije, v kateri je bil tudi Pliberčanom dobro znani bivši cerkniški podžupan Vinko Otoničar, bila gost EL, kjer stajo pozdravila predsednik Andrej Wakounig in tajnik Karl Hren. Skupno so obiskali tudi Radio dva, Mohorjevo, KKZ in občino Pliberk, kjer so jih pozdravili župan Stefan Visot-schnig, podžupan Stefan Liesnig in mestni svetnik Jurij Mandl. Nadalje so se v Kulturnem domu Pliberk srečali s predstavniki domačih kulturnih društev. Srečanje je bilo namenjeno poglobitvi čezmejnega sodelovanja med občinami, še posebej v okviru možnosti, ki jih nudi EU. Ta tema je v pristojnosti predvsem EL, ki v mnogih občinskih svetih pokriva tudi uradno to področje. Za jesen na to temo Državni svet Slovenije v ljubljanskem parlamentu pripravlja anketo, v katero bo vključena tudi EL. Bundespolizeidirektion Klagcnfurt -u.Vt 9010 KLAGENFURT St. Ruprechtcrstraßc Nr.3 Zl: Vr-500-1/03 Tel: 04(3/5333/3251 Fax:0463/5333/3209 SB: Zw.tmig Doris Klagenfun, 30.04.2003 VEREINSREGISTERAUSZUG gemäß § 17 Abs 1 und 2 Vereinsgesetz 2002 - VerG, BGBl. I Nr. 66/2002 Das Entstchungsdatum des Vereines „Narodni svet l.orosldh Slovencev - Rat der Kärntner Slowenen“ ist der 20.07.1949. Die Vcnrctungsbcfugms und Zeichnungsberechtigung der Funktionäre des ob. Vereines, mit dem Sitz in Klagcnfurt - Zustcllanschrift, 9020 Klagenfurt, Villacher Straße Nr.8/1, ist gern. § 10 u. 11 der Statuten folgendermaßen geregelt: Der Obmann des Rates vertritt den Rat nach außen und unterfertigt gemeinsam mit einem Mitglied des Vorstandes den Rat verpflichtende Urkunden. Im Falle der Verhinderung des Obmannes wird der Rat vom ersten bzw. zweiten Obmannstellvertreter nach außen vertreten. §11- Der Vorstand: Der Vorstand führt die laufenden Geschäfte der Organismen und unterhält Kontakte mit anderen Organisationen. Der Obmann des Rates filhrt den Vorsitz im Vorstand und leitet dessen Arbeit. Im Falle seiner Verhinderung vertritt ihn der erste bzw. zweite Obmannstellvertreter. Laut der vom Verein erstatteten letzten Wahlanzeige wurden in der Generalversammlung vom 28.04.2003 folgende Personen zu Vorstandsmitgliedern mit einer Funktionsdaucr von vier Jahren gewählt: Obmann: Joie WAKOUNIG Stellvertreter Mag. Rudi VOUK DI Hanzi MIKL Weitere Vorstandsmitglieder: Mag. Martin DOVJAK Mag. Gabi FRANK Dr. Karl HREN Mag. Marjan PIPP Hanzej STICKER Glede na trditve, da novoizvoljeno predsedstvo še ni upravičeno zastopati NSKS, objavljamo izvleček iz društvenega registra. Po društvenem pravu šteje zastopstvena pravica za zastopstvo organizacije od trenutka njegove izvolitve naprej. Na drugačno stanje vpisa v registru se lahko sklicuje samo tisti, ki ne ve za izvolitev novega vodstva. Vsi tisti, ki so se sklicevali na to, da po zadnji seji ZNP še naprej zastopa NSKS bivši podpredsednik NSKS, pa so dobro vedeli, da je prišlo do novega vodstva. Komentar Za sožitje in dialog —pačetek aprila je krški škof Alois Schwarz potrdil Jožeta ^—Wakouniga in Philipa Rau-scherja kot sopredsednika nem-ško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije. Prva sopredsednika sta bila pokojni Valentin Inzko in Ernst Waldstein, osebnosti, ki simbolizirata narodnostno sožitje v koroški Cerkvi. Ni to sožitje, kot ga poznamo v civilni družbi in za katero je v prvi vrsti odgovorna politika. Gre za sožitje, ki temelji na enakopravnem upoštevanju slovenske manjšine, ki manjšini omogoča samostojne (cerkvene) strukture in zastopstvo v višjih škofijskih gremijih. Skratka: gre za sožitje, ki si ga želi narodna skupnost tudi s strani politike, vendar je trenutno od tega še precej oddaljena. Wakounigovih prizadevanj za enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem posebej predstavljati bi pomenilo nositi sove v Atene. Poznajo in cenijo jih pripadniki tako narodne skupnosti kakor večinskega naroda. Manj znane so širši slovenski javnosti Rau-scherjeve zasluge, kar pa ne pomeni, da ne bi bile priznane. Vsekakor sta mu NSKS in ZSO pred leti podelila Einspielerjevo nagrado, ki jo prejemajo pripadniki večinskega naroda z zaslugami za slovensko narodno skupnost. Prvo Einspielerjevo nagrado pa sta prejela prav prva sopredsednika nemško-slovenskega koordinacijskega odbora Inzko in Einstein. Ko je Jože Wakounig postal sopredsednik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora, še nihče ni mogel domnevati, da bo njegovo imenovanje dobilo dokaj aktualno dimenzijo, še nihče ni mogel domnevati, da ga bo z izvolitvijo za predsednika NSKS čakala dodatna odgovorna naloga. Bil je pripravljen prevzeti odgovornost za NSKS v vse drugo kakor zavidljivem trenutku. Enako velja za njegove mlade sotrudnike v predsedstvu. Naša skupna želja in skrb mora biti, da bodo novi predsednik NSKS in njegovi mladi sotrudniki v svojih prizadevanjih uspeli. In da si bo enakopravno sožitje, kot ga pozna krška škofija po zaslugi ustreznih sinodalnih sklepov, utrlo pot v politiki, demokratični dialog pa v narodni skupnosti. Janko Kulmesch 4 V časten spomin § * © ■ fisss raSTHRK.)( Lol«k.» I2.C& WEINZIERL F1Ü SaiupriRtk^i.tis v,m ^ l^ka slovensk^iali» ^ .'.fl: : j£jf HSTEI B Nruan ‘■SajUi., 30.4.1308. 'KELIH URH e-S»jd».. 22.fi.l3l2 Neizbrisna rana v zgodovini koroških Slovencev V torek, 29. aprila 2003 je minilo 60 let od enega izmed najbolj groznih in temnih trenutkov v razburkani zgc dovini koroških Slovencev: tega dne aprila 1943 je v dunajski Sivi hiši nacistični rabelj obglavil 13 koroških Sle vencev iz Sel in kapelške okolice, ki so bili začetek aprila istega leta (proces je trajal od 6. do 9.aprila 1943) v Ce lovcu obsojeni na smrt. Smrtno obsodbo je izrekel 1. senat berlinskega Volksgerichtshofa, ki je s svojim preč sednikom, krvolokom dr. Rolandom Freisslerjem na čelu prav za ta proces prišel v Celovec. neizbrisne zareze in rane v zgodovini koroških I Slovencev in celotnega slovenskega naroda, uradna Koroška in Avstrija sta to pomembno obletnico tragedije po stari navadi nekulturno ignorirali, smo se koroški Slovenci svečano in dostojno spomnili minulo v soboto, 26. aprila 2002 na komemorativni prireditvi v Selah. Pri spominski maši je škofijski kancler Mihael Krištof dejal da je trinajsterica šla v smrt, da bi tudi domači zemlji in narodu zasijala luč svobode. Mladina pa je v priprošnjah izrazila željo in upe po miru in spravi. Kancler je prinesel tudi pozdrave škofa Alojziaj Schwarza. Po bogoslužju so zastopniki selskih društev in občine, slovenskih osrednjih političnih in kulturnih organizacij ter Zveze slovenskih izseljencev in Zveze koroških partizanov pred spominskima ploščama na pročelju stare cerkve položili vence, med blagoslovom grobov pa sta pela MePZ Sele in MoPZ „Valentin Polanšek“ z Obirskega. Z minuto molka se je pričel kulturni spored. Predsednica KPD „Sele“ Pavli Če rtov je poudarila, da pozaba ne sme izriniti spomina na doživeto krivico. „Kajti trinajsti so živi svečeniki, ki nas spominjajo, da ostanemo zvesti slovenskemu narodu. Spominska proslava ostri pogled na zgodovinske dogodke, da z odgovornostjo in ljubeznijo prisluhnemo Mašo sta med drugim darovala kancler Mihael Krištof in Janko Krištof sporočilu žrtev, ki ga moramo jemati resneje kot kdajkoli poprej“. Župan Engelbert Wasner je pozval mladino, naj se sooča z zgodovino in naglasil samoumevnost pravice do mnenja, vere in jezika. Slavnostna govornika dr. Janko Zerzer, predsednik K KZ, in Jože Partl, predsednik Zveze slovenskih izseljencev, sta nakazala okolišči- ne nacističnega raznarodovalnega nasilja nad koroškimi Slovenci, ki je svoj krvavi višek doseglo prav z obglavljenjem trinajstih žrtev. Ta zločin so dolgo pripravljali, nacistična oblast je po besedah koroških nacistov načrtovala „statu irati ekzempel“, s katerim bi dokončno rešila „koroško vprašanje“. Pri tem ni bilo pomembno, da so vsi očitki proti obglavljenim žrtva bili lažni in iz trte zviti. Njihov edij zločin je bil, da so bili pošten značajni možje in žene, ki so osti zvesti svojemu prepričanju in naf( du in so svojo značajnost plačali1 življenjem. Za uradno Koroško s te žrtve očitno še danes provokac ja. Kulturni spored so oblikovi Mešani pevski zbor Sele, Komor' zbor iz Borovelj, Moški zbor „Vj lentin Polanšek“ z Obirskega (voc jih je Roman Verdel) in Mladins zbor iz Sel (vodi Klavdija Ogrjs) t' recitatorski skupini iz Sel in Žele ne Kaple. Izbor pesmi je segal ( otožne narodne do partizanske, c' žalostinke do optimistične in upo niške. Recitala, na osnovi beseč Milke Hartmanve, Janka Messne ja, Andreja Kokota, Lovra Kašlja' Franceta Balantiča sta ju priprav-Poldej Zunder in Milka Olip, izvajj II pa recitarorski skupini SPD „Za' ja“ in KPD „Planina“, sta prav1 Mladinski zbor Sele je sooblikoval spominjsko proslavo. ± E > 'E .“2. o S O 2 O ž V časten spomin 5 2KP Spominska proslava za Peršmanove žrtve V nedeljo, 27. aprila 2003, se je Zveza koroških partizanov s spominsko komemoracijo spomnila pokola Peršmanove družine aprila 1945 in vseh na kapelškem pokopališču pokopanih partizanov in žrtev nacističnega nasilja. Po besedah predsednika ZKP Petra Ku-charja se je uradna Nemčija jasno in nedvoumno opravičila in pokesala za zločine nacizma, na Koroškem pa je nedolžen film o partizanih, kot ga je predvajal lani ORF, sprožil Politične škandale. Osrednji go-0 vornik je bil podpredsednik C ZKP Tonči Schlapper. Poudaril č je. da je spomin na žrtve naciz-ma, predvsem na trinajst obglavljenih žrtev iz Sel in kapelške okolice, živ in bo to tudi ostal, dokler bojo koroški Slovenci zvesti svojemu narodu. Prav a zato, ker so koroški Slovenci Ji bili enotni v oceni nacizma, >r med njimi ni bilo kolaboracije in v izdajstva. Slovenski koroški rt Partizani so bili važen del anti-li fašistične koalicije in Avstrija se s je pri pogajanjih za državno pore 9odbo marljivo sklicevala na ta uPor znotraj svojih meja. Doma jt Pa je Slovencem to slabo povr-)ij njla, 7. člen ADP vse do danes t/t hi izpolnjen, desničarski politiki 3t Pa partizanom hočejo naprtiti is zločine, ki so jih nacisti storili v t ekupiranih slovenskih krajih. e v Kot vsako leto je kapelški e župnik Poldej Zunder opravil li-c turgični obred in blagoslovil )0 Partizansko grobišče ter grob et Peršmanove družine, kulturni ie spored pa sta oblikovala Kvin-3 tet »Foltej Hartman« iz Pliberka vi! 'er recitatorka Karolina 3j; Rozman. v | meditativnostjo in z odločno zahte-' Vo„’ da je treba neustrašno ures-P'cevati oporoko in sporočilo trina-jstih žrtev, napravila globok vtis na občinstvo. To sporočilo trinajstih, ^'oke Olip, Ivana Dovjaka, Franca "regoriča, Florjana in Urha Keli-a’ Pranca Pristovnika, Jurija Pas-®rka, Tomaža Olipa, Jakoba ,.!"ažeja, Jerneja Oražeja, Franca "Veipzierla, Janeza Oražeja in Mi-6 Zupanca se glasi, da si za no-eno ceno ne smemo pustiti vzeti sv°jega jezika in svoje narodne !aehtitete, pa tudi ne spomina nan- je in ■ja. na grozote nacističnega nasil- Franc Wakounig DUNAJ-SIVA HIŠA Pretresljiv poklon trinajstim obglavljenim V torek, 29. aprila 2003, na dan umora trinajstih koroških Slovencev in Slovenk pred 60 leti v dunajski Sivi hiši, je na kraju zločina bila pretresljiva spominska svečanost. Priredil jo je Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, udeležili pa so se je svojci žrtev in številni rojaki z Dunaja in iz Koroške, prišla sta tudi državnozborska poslanka Terezija Stoj-sič in sopotnik žrtev dr. Tone Jelen. • Dunajski študentski klub že trideset let prireja to spominsko svečanost v Sivi hiši. Leta 1978 je takratni avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger z izjavo, ki ji dotlej v Avstriji ni bilo para, trinajstim žrtvam vrnil čast in zavezal Avstrijo, da mora skrbeti za njihovo trajno čast in za vedenje o njihovem trpljenju in usodi. Mlada generacija slovenskih študentk in študentov se bolj in bolj zaveda etičnega, narodnopolitičnega in humanitarnega sporočila in doprinosa trinajstih žrtev k splošni krepitvi in rasti slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter demokratičnih korenin države. Predsednica kluba Maja Sticker je pred zbrano množico žalnih gostov spregovorila o obglavljenu pred 60 leti in da se temu spominu prav Slovenci ne bomo odrekli, niti tega ne smemo kdajkoli dovoliti. Študent- ski zbor pod vodstvom Anje Kapun je slovesnost olepšal s petjem, za konec pa so članice in člani zbora na odtočni kanal, kamor so padale glave žrtev in je odtekala njihova kri, položili trinajst vrtnic. Odrska skupina Kluba pa je pod vodstvom režiserke Nike Sommeregger pripravila izrazno plesno kolažo, v kateri je navezala na obglavljenje in na pregon koroških Slovencev. Kolažo je skupina predvajala v podhodu pri Schottentoru in pred stolnico svetega Štefana. Reakcije mimoidočih so bile zelo različne, mnogi so obstali, se zamislili in na koncu aplavdirali plesno-izrazni skupini študentskega kluba ter se ji zahvalili za vest o nasilju nacizma nad slovenskim delom avstrijskega prebivalstva. a.n. ■ utri v soboto, 3. maja, bo I na sporedu premiera gledališke predstave Kovinski pogled, pri kateri igrajo trije domači profesionalci. Gledališko predstavo Kovinski pogled je napisal Daniil Harms in je v njej orisal groteskne miniature (Gospodar muh, Opera za tri groše, Solaris, Goreča vas itd.), Magdalena Kropiunig, ki je leta 2002 zaključila študij igralstva na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na njej pa trenutno obiskuje zadnji letnik tretji igralec Alek- s črnim humorjem. Predstava govori o brezizhodnosti in odtujenosti v sodobnem svetu. V k&k centru v Šentjanžu se bodo predstavili trije naši gledališki profesionalci: Marjan Štikar, ki je zaslovel z režijami SFNT.IAN7 Kovinski pogled sander Tol-maier. Sobotna predstava bo v slovenskem jeziku z nemškimi podnapisi. Za sceno je poskrbela Jasna Vastl, za kostume Petra Alič, predstavo pa je zrežirala Alenka Hain. Mnenje Z MOJEGA VIDIKA OLGA ZABLATNIK Zgledi, kje ste? a «lada koroška Slovenka l\/I sem in se sprašujem, IVI kakšne bodo strukture koroških Slovencev, ko bo naša generacija imela otroke, ki bodo hodili na slovenske šole in se s približno 15. leti želeli udejstvovati pri slovenskih mladinskih strukturah v Celovcu. Ali bo to tedaj mogoče? Se bodo mladi iz vseh naših treh dolin tedaj lahko dnevno srečavali in se med seboj pogovarjali slovensko? Danes to ni mogoče. Mladina se v Celovcu v prostem času lahko srečava le v barih, gostilnah ali kavarnah. Trenutna situacija mladinskega dela osrednjih organizacij naše narodne skupnosti je nadvse zaskrbljujoča, saj mladi v odborih niso zastopani in tudi na dnevnih redih sej se mladinske teme redko najdejo - ali ima kakšna osrednja organizacija načrt, kako bo v prihodnosti ravnala z mladimi? Meni noben ni znan. Koroška dijaška zveza (KDZ) šteje trenutno pribl. 40 mladih, ki bi radi aktivno sodelovali v strukturah koroških Slovencev. Želijo krepiti KDZ in mladini dajati možnost sodelovanja v mladinski organizaciji. Zavzeti so in polni energije. Želijo se zavzemati za naše probleme in jih nakazati ter sodelovati pri reševanju. Zanje ni možnosti sreča-vanja, ni možnosti, da bi se vključili - odrasli sploh ne vedo za njih. Zavedati se moramo tega, da mlade vedno znova vključujemo v naše strukture, v politično in kulturno življenje. Vključevati pa jih moramo ne le na občinski ali farni ravni, ampak tudi na deželni ravni. Za to vključevanje pa so potrebne slovenske zavestne, samozavestne in kvalificirane osebe, ki jim je mladina pri srcu. Odrasli moramo biti mladim zgled, moramo jih krepiti in jim posredovati samozavest. Danes je teh zgledov zelo malo, saj se bolj diskutira o višini plač naših funkcionarjev, ki so nekaterim bolj pomembne kakor pa pereče teme, ki zadevajo obstoj naše narodne skupnosti, saj npr. mladi z 10 - 13 leti le komaj obvladajo slovenščino in je kot pogovorni jezik skoraj ne uporabljajo več. Kje je zavest o našem jeziku? Slovenščina - naša materinščina - je središče naše identitete. Vedno pogosteje pa se pri nas pojavlja diskusija o dvojezičnosti, multikulturnosti in multietnič-nosti. Dostikrat se tudi zgodi, da se pripadniki naše narodne skupnosti nimajo za Slovence, ampak za dvojezične ali večjezične. Dvojezični ljudje so zame pripadniki nekega naroda, ki so se poleg materinščine naučili še dodatnega jezika. Kljub temu pa so najprej pripadniki enega naroda. Dvojezični smo torej vsi koroški Slovenci - avtomatsko! Prepričana sem, da vsak izmed nas potrebuje tudi jezik, kamor se zateka, v katerem je „doma“. S tem, da začnemo posredovati naprej le to dvojezičnost, pa pozabimo posredovati identiteto naše materinščine. Saj materinščina ni le jezik - to so emocije, spomini, sanje, solze in mnogo več. Ni se nas treba sramovati tega in tudi ne ustreza „moderni“ družbi govoriti o dvojezičnosti, namesto o pravem poreklu - slovenskem namreč. Dragi predsedniki in funkcio- narji ZSO in NSKS, nehajte se osebno kregati po medijih in zapravljati denar, ki je namenjen naši narodni skupnosti, v vašo lastno korist. Dolžni ste delati v korist naroda in za njegov obstoj. Koncentrirajte se torej na resnične probleme, ki tiho, a dosledno uničujejo naše življenje. Manjšinska politika ne sme biti politika prestiža in častihlepnosti. Kot koroška Slovenka zahtevam od predsednikov NSKS in ZSO, da so dosledni, samozavestni in prepričani koroški Slovenci. Stalno se naj zavzemajo za uresničitev 7. člena in zavedajo se naj, da je pot konsenza pot v asimilacijo - konsenz z vlado gotovo ni pot k preživetju našega naroda. Manjšine so vladam vedno trn v peti in konsenz s strani vlade se išče le za to, da ni treba uresničiti vseh zahtev. Zanimivo se mi tudi zdi, kadar je govor o konsenzualni politiki med nami Slovenci. Ali ni jasno, kaj zastopamo in kaj bi bilo treba manjšinsko politično doseči? Kaj ni mogoč odprt pogovor in igra z odprtimi kartami? Vsi vemo, kje gori, skupno se lotimo reševanja naših problemov - začnimo zbujati Slovence po Koroškem in jim dajajmo občutek, da niso sami, ampak da smo skupnost. Vsak koroški Slovenec in vsaka koroška Slovenka naj ve, da ima za sabo organizacije, ki ga/jo zastopajo in njemu/njej stoji ob strani. Malo več samozavesti in malo manj častihlepnosti! Delati moramo za to, da bodo naši otroci in mladina med seboj govorili slovensko - tedaj bo naša manjšinska politika uspešna -nič prej! Ivica Kampuš je brala v 1D razredu v šolski knjižnici. Ob svetovnem dnevu knjige, pretekli petek, 23. aprila, je prvošolcem na Slovenski gimnaziji iz svojih del brala Ivica Kampuš. Avtorica in upokojena profesorica Slovenske gimnazije Ivica Kampuš je štirim prvim razredom predstavila svoje knjige in iz njih brala. Sprva se je v knjižnici Slovenske gimnazije z dijaki pogovarjala o knjigah in branju, nato pa je prebrala zgodbi o računalniškem zmaju in o miški. Na koncu pa so otroci lahko sodelovali v igrici o Strahu in zmaju, ki jih je navdušila. f \ poznal sem ga, ko sem ^^bil še otrok. Spominjam V^se, kako je leta 1929 prišel peš - k nam domov obiskat očeta, ki je bil tedaj župan občine Galicija. Sedel sem spoštljivo ob strani, ko sta se z očetom pogovarjala. Še dobro vem, da je tekla beseda tudi o tem, da bi me dali „študirat“, kar pa mi ni bilo posebno všeč, kajti rad sem bil doma in nič nisem silil v daljnji, tuji Celovec. Po letu 1931 sem župnika Starca redno srečaval na dijaških sestankih v počitnicah. Bil je krepke, zravnane postave, trdnega značaja, ja, prava podjunska grča, ki je s samim prodornim pogledom, z ljubeznivo očetovsko avtoriteto pri vsakem svojem nastopu pridobil človeka. Vedno je vabil mlajše na delo za narod. Njegova ^ zasluga je bila predvsem, da je ( privedel na vodilni položaj v or- r ganizacijah koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja in dr. Vinka Zwittra, ko je bila avstrijska škofovska konferenca sklenila, da se naj duhovniki umaknejo s političnih funkcij. Zibelka mu je stekla 2. novembra 1885 v kmečki hiši pri Mohorju v Mokrijah, in novo Krščanska kulturna zveza, Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista vabijo na POLAGANJE VENCEV na grob Janeza Starca (1885-1953) duhovnika, kulturnika, predsednika Slovenske prosvetne zveze in deželnega poslanca ob 50. obletnici smrti v petek, 2. maja 2003, ob 17. uri na pokopališču v Sentlenartu pri Sedmih studencih. Nagovor: Martin Pandel 50. obletnica s6 mašo je pel v domači vasi 31. ju-'ija 1910. Družina je bila številna, 3 'mel je šest bratov in tri sestre. ^ Mokrije so bile tedaj, kot je zapi-. sal dr. Joško Tischler, „ ... še J vas, ki je poznala samo eno J skupnost: skupnost dela, narod-0 ne zavesti in vernosti.“ In tako je 3 ostalo vseskozi do prihoda krute-r ga nacizma. ti Že kot študent je bil Janez n Starc najbolj vnet sodelavec prosvetnega društva v Dobrli vasi, 3 kar mu je pozneje pri kulturnem . 'n političnem delu ter v dušnem ! Pastirstvu zelo koristilo. Izšel je iz . ijudstva in ostal mu je zvest, in 3 fako je jasno, da ga po razburka-n n' Plebiscitni dobi najdemo med . Prvimi - skupaj z župnikom Vin-rj i kom Poljancem, ravnateljem _ Aichholzerjem in drugimi -, ki so . Začeli leta 1921 zopet zbirati pre-a strašeno slovensko čredo; obno-3 vijeno je bilo „Politično in gospo-v darsko društvo za Slovence“ in v na novo ustanovljeni tedenski JANEZU STARCU V SPOMIN Prav na današnji dan, 2. maja, mineva 50 let, ko se je iztekla zemeljskega pot župnika Janeza Starca, zadnjega predstavnika slovenske narodne skupnosti v koroškem deželnem zboru. Objavljamo prispevek, ki ga je dolgoletni podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Uran k je objavil ob 30-letnici Starčeve smrti v Mohorjevem koledarju. Bilje vzoren duhovnik iz naroda za narod bil je zares vzoren duhovnik iz naroda za narod. Saj je „naroda božja zamisel, nekje v davnini rojen in v božjem naročju rajža tudi narod skozi tuzemsko življenje“, kot je povedal ob njegovem odprtem grobu rajni dr. Vinko Zwitter. Ko sem v letih 1938 - 1940 tudent na Dunaju, sem ga večkrat srečal v našem klubu, ko nas je prihajal bodrit in učit iz krajev svojega pregnanstva v Nižji Avstriji in na Gradiščanskem (Gloggnitz, Allersdorf, Hornstein, Wimpassing). Marsikomu je v tistih hudih časih ravno on zopet zravnal hrbtenico in mu vlil upanja. Ponjegovem posredovanju in nasvetu je prihajal med nas tudi kostanjski župnik Kuchler, ki je bil izgnan v iste kraje. Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča sem ga zopet videl leta 1945 na dijaškem sestanku v Šentkandolfu pri Kotmari vasi in pri Lexu v Dulah na Vrbskem jezeru. Neomajno je bil za enotnost v boju za našo narodno svobodo, akoravno gaje kot vernega duhovnika marsikaj bolelo. V tej boli je ravno pri njem dozorevalo novo jasno gledanje na narodno in versko življenje v okviru nam odkazane domovine Avstrije. Tako je bil poleg dr. Joška Tischlerja ravno on tisti vogelni tičnem pogledu na temeljih, ki so bili sveti našim prednikom. Starc je bistveno doprinesel k razjasnitvi gledanja na politične razmere v našem lastnem slovenskem taboru.“ Kako je Janez Starc vsaako stvar temeljito premislil in pripravil, sem sam doživel nekje v letu 1951, ko naju je NSKS delegiral na pogajanja o šolskih zadevah k tedanjemu prosvetnemu ministru dr. Hurdesu na Dunaj. Dan pred srečanjem sva se odpeljala z vlakom, seveda pripravljena z razno dokumentacijo. Zvedela sva iz časopisov, da je ravno ta dan izšla brošur dr. Hurdesa „Vaterunser“, ki se nanaša na KZ Dachau, kjer je bil dr. Hurdes med vojno zaprt. Starc jo je na Dunaju e isti dan kupil in skupno sva jo dodobra preštudirala skozi več ko polovico noči; tako sva bila v vsem še bolj pripravljena za razgovor z ministrom. Taka vestnost in pridnost bi se še tudi danes obnesla. Po drugi svetovni vojni je bilo naše krščansko-slovensko založništvo in tisk na tleh. Poslanec ter Bogu in narodu vdani duhovnik Janez Starc je bilmed prvimi, ki je opozarjal na potrebo po dobrih knjigah in dobrem tisku ter izrazil mnenje, da je treba zopet obuditi celovško Mohrjevo druž- ki se je zdaj imenoval „Koro-ski Slovenec“. Janez Starc je postal tajnik "Političnega društva“ in bil leta 1927 kot naslednik Vinka Poljan-Ca izvoljen za poslanca v deželni zt3or. Hodil je na manjšinske kon-9rese, tam zastopal našo pravico [P i° predstavil svetovni javnosti. °'i je vesten delavec, ki se je za ^fako nalogo temeljito pripravil. Cele noči je prebedel ob delu in Popravah. Posebno težki so bili Vo|ilni časi in čas, ko so tekla po-Sajanja za kulturno avtonomijo koroških Slovencev, ki pa so se eta 1929 razbila zaradi nepopustljivega stališča nemških na-ci°nalističnih strank, ki so se jim ~ kot danes - uklonili tudi social-oerriokrati, čeravno so spočetka azali navidezno naklonjenost. Kot duhovnik je Janez Starc s|užboval v Borovljah, v Sloven-sJem Plajberku, na Rudi in nato do pregnanstva leta 1938 v Hodišah. Sele po zlomu nacizma je je mogel nastopiti v fari Šentle-nart pri sedmih studencih, ki mu je bila dodeljena že leta 1938. Ni bil le prvi narodni delavec, Nagrobni spomenik za župnika Janeza Starca v Šentlenartu, ki ga je ustvaril arhitekt Jože Plečnik kamen, ob katerem se je snoval Narodni svet koroških Slovencev, katerega prvi podpredsednik je postal. Živo mi je še v spominu, kako se je po seji, ki je sklenila samostojen nastop krščansko usmerjenih koroških Slovencev na volitvah leta 1949, postavil s klobukom k vratom in od vsakega zahteval, da izprazni svojo denarnico. To je bil tisti prvi denar, s katerim je bila plačana prva številka Našega tednika in tedanji volilni boj, na katerem smo hodili vsi zastonj in večinoma peš po vaseh, v kolikor nas niso vozili kmetje s svojimi vpregami. Dr. Joško Tischler je v tej zvezi zapisal: „Odločno je (Starc) po vsej svoji dolgotrajni politični izkušnji zastopal z vso doslednostjo stališče, da moramo koroški Slovenci ostati zvesti povezanosti s svojo lastno preteklostjo in da moramo graditi tako v kulturnem, kakor tudi v gospodarskem in poli- bo. Z vso vnemo je pomagal pri hudih porodnih krčih ob novem rojstvu Mohorjeve družbe in zvesto je stal ob strani dr. Janezu Hornböcku, dr. Tischlerju in dr. Vinku Zwittru. Še ga slišim, ko je večkrat na sejah NSKS poudarjal: „Brez Mohorjeve družbe tudi Narodnega sveta ni!“ „Grob hrabrega našega narodnega delavca, duhovnika, kulturnika in gospodarstvenika leži tam,“ kot je rekel dr. Vinko Zwitter na pogrebni svečanosti v Šentlenartu ob Sedmih studencih, „kjer se poljubljata Rož in Žila“ in sprejemata v svoje zavetišče podjunsko korenino, župnika in poslanca Janeza Starca. Tam so postavili koroški Slovenci vseh treh dolin svojemu voditelju ob obletnici smrti nagrobni spomenik, ki priča o narodovi ljubezni in hvaležnosti do pokojnika. dipl. trg. Janko Urank 8 Kultura Kultura 9 Repica, čompe, hrušče in krnipir mladi so prepevali v nanju Didldumdaj iz Rožeka Jepca-Baško jezero iz Loč Mlada Podjuna iz Pliberka Čestitke Lenčki Küpper hm N j* ÜlUt S :: P»' f * /, :1h, v? n, . LŠ Straja vas s parčkom v ziljski noši Na jubilejnem 25. Srečanju mladinskih in otroških zborov preteklo nedeljo v/0cii Tatjana Toimaier) je zapel celovškem Domu glasbe se je na odru zbrala množica navdušenih pevcev. p^sa Tenčke61^ Kupper° j^rščanska kulturna zveza kot tisti jezik, s katerim doživim prireja Srečanje mladin- Ijamo prvi in neposredni stik s I Xskih in otroških zborov že starši, družino“. rrščanska kulturna zveza prireja Srečanje mladin-k.skih in otroških zborov že celo četrtletje. Za jubilej je sodelujoče zbore povabila v celovški Dom glasbe, kjer so preteklo nedeljo, 27. aprila, nastopili zbori iz treh naših dolin z geslom Vsaka vas ima svoj glas. Na koncertu so se poklonili tudi priljubljeni avtorici otroških pesmi Lenčki Küpper. Podpredsednik KKZ Miha Vrbinc je v svojem nagovoru poudaril, da je vlaganje truda nekaj, kar se obrestuje, in da to dokazujejo vsi nastopajoči, predvsem ob predstavitvi skupine in pesmi v domačem narečju. O narečju je povedal, da zavzema „posebno vlogo kot slovenski jezik neposrednega okolja, kot tista oblika jezika, v katerem so ohranjene tudi zgodovinske korenine slovenščine, Nadalje je Vrbinc še opozoril na pomen slovenščine kot pogovorni jezik v družini, „kako ji tam lahko ustvarimo gnezdo, iz katerega bo šla v svet“. V imenu Krščanske kulturne zveze se je zahvalil staršem, ki pošiljajo otroke na vaje, voditeljicam in voditeljem skupin za požrtvovalno delo, ter glasbenim in besednim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Na koncu pa je podal še misel tinjskega rektorja Kopeiniga: „Ne smemo pričakovati rešitve samo od zunaj, temveč moramo sami imeti dovolj ponosa in veselja, da bomo v razvoj jezika vlagali več energije.“ Posebnost tega popoldanskega koncerta je bila, da so se otroci predstavili v narečju, Združeni zbori pod vodstvom Edija Oražeja so s skupno pesmijo zaključiti letošnje srečanje. © Nadja KUPFER, Lisa in Magdalena PEČNIK, Šmarjeta: , Zbor kulturnega društva Šmarjeta/Apače obstaja šele dva meseca^ Vaje imamo vsak petek v Šmarjeti v farov-žu. Naš zborovodja je Marijan Smrtnik. Pri nas pojejo otroci iz treh vaseh, iz Kočuhe, Apač in Podgrada. Tudi naše mamice pojejo z nami, ker smo mešani zbor. Mi vsi zelo radi pojemo. Pojemo različne ljudske pesmi in na pol moderne. Najmlajši v našem zboru je star približno tri leta. mMdi GL/^OVl © Natalija HARTMANN, Celovec/Radiše: Rada pojem pri radiškem zboru, ker se zelo veselimo. Enkrat na teden imamo vajo in to je v petek. Na Radišah imamo dva zbora: otroški in mladinski zbor. Mene je povabila zborovodja Tatjana, da pojem pri,zboru. Zbor še vodi tako da je občinstvo uživali z!troški zbor z bendom iz Šentilja ziljskimi, rožanskimi in pod;av *ak° deluje šele kratek čas in junskimi rimami. [ fpod vodstvom mlade Katrin Izstopal je vsak nastopajoč ®Tner zaPel ljudsko in eno Kern-zbor. Lepo je bilo gledati sijoč(rov°- Iz Šentilja pa je nastopila obraze mladih pevcev, ki s lo že 30.000.-; 2.000.- za dne- i ve zdravja). Cestna dela v Ča- i horčah bojo stala 60.000.- i evrov, kurjava v ljudski šoli (na i biomaso) 204.000.-, ureditev j igrišča za vadbe 167.000.-, < sanacija občinskega urada , 43.000. -; za gasilsko vozilo je | leta 2003 namenjenih 70.000.- , (za leto 2004 bo potrebnih še , 170.000. -), za pot na Plešivec 140.000. - (84.000.- iz podpor za podeželsko cestno omrež- ( je), za dneve zdravja pa . 3.000, - evrov. Za financiranje teh načrtov je bilo treba sprejeti 1. dodatni predračun 2003. Občinski svet je obravnaval še neko personalno stvar in uredil zemljiško zadevo na Vesavi (razlika med potjo v mapi in v resnici). EL je vložila dva predloga: Omejitev hitrosti na poti med glavno cesto pa župno cerkvijo v Kotmari vasi in enosmerna ureditev med Habnarčem pa župniščem; kažipot za cesto v Stranje (Sonnenhangstraße) že pri odcepu od glavne ceste v Trabesinjah (med Boštjanom in Masovnjakom). 11 Kmetijstvo/Občine Zbornična svetnika SJK Franc-Jožef Smrtnik (levo) in dipl. inž. Štefan Domej sta v zbornici ponovno opo-z°nia na odprta vprašanja glede slovenščine. Foto: Naš tednik SJK spet dobila mesto v okrajni zemljiški komisiji Janko Zwitter je bil imenovan na predlog SJK v okrajno komisijo v °kraju Beljaku. FRÖ in SPÖ sta protestirali. Kmetijska zbornica. Bauern-bund je skupno s Skupnostjo juž-Hokoroških kmetov (SJK) na mi-nulem občnem zboru pretekli po-nedeljek imenoval kmetijske zastopnike v komisijo za promet z nePremičninami, ki daje dovoljenja za prodajo zemljišč, posebej 86 kmetijskih. Take komisije so v vseh okrajih, Kmetijska zbornica pa 'ma možnost, da imenuje pov-sod po enega zastopnika. Na os-Jtovi koalicijskega dogovora med auernbundom in SJK iz prejšnje mandatne dobe, je eno mesto (za °kraj Beljak) dobila tudi SJK, Unkcijo pa je izvrševal ek. sv. Janko Zwitter. Tudi tokrat je Bauernbund ponu-' SJK zastopnika za okraj Beljak, Za to funkcijo je SJK ponovno ime-aovala kmeta Janka Zwittra iz . Bornea. Domej: „Janko Zwitter J® delo opravljal zelo vestno in je Priuierno zastopal tudi interese JK!“ Pred glasovanjem o razde-1 vi Pa je prišlo do protestov s stra-I11 in SPÖ, ki sta prav tako že-61 diti zastopani v komisijah. To Pa sta Bauernbund in SJK večin-sko odklonila, svobodnjaki so nato naJavili politične korake v Dežel-ne,Tl zboru, kjer želijo doseči spre-Htombo zakona. Več soglasja je bilo pri obravnavi finančnega obračuna za leto 2002, v katerem je Zbornica celo prigospodarila dobiček v višini 310.000 evrov, ki ga je dala v svoj rezervni sklad. Proračun Zbornice je v letu 2002 znašal 6,6 milijona evrov. Dežela Koroška prispeva v proračun 348.000 evrov, največji del pa prispevajo kmetje s svojimi prispevki v višini 2 milijona evrov. Zahteva SJK. V razpravi o proračunu je SJK (F. J. Smrtnik) zahtevala upoštevanje slovenšči- Svobodnjaški kmetje niso bili ravno navdušeni nad imenovanjem zastopnika SJK Janka Zwittra v okrajno komisijo za prodajo in promet zemljišč. Na arhivskem posnetku levo je svetnik FPÖ Zel-loth v pogovoru z Jankom Zwittrom. Foto: Naš tednik ne v zborničnem glasilu Kärntner Bauer, kjer naj bi vsaj četrtletno izdajali priloge v slovenščini. Pomembna točka pa je za SJK slej ko prej dvojezično svetovanje na okrajnih zbornicah na dvojezičnem ozemlju, kot na primer v Velikovcu. Frakcijski vodja Štefan Domej: „To je ena izmed naših bistvenih zahtev, od katere ne odstopamo, in jo bomo vedno spet postavili, dokler pomena ne bodo uvidele tudi ostale frakcije. K.H. OBČINSKA SEJA Nova telovadnica za LŠ Podgorje ■ Šentjakob. Občinski svet bo prihodnjo sredo, 7. maja, ob 18. uri med drugim razpravljal o gradnji nove telovadnice za ljudsko šolo Podgorje. Obravnavali pa bodo tudi obračun za finančno leto 2002. TURISTIČNA ATRAKCIJA Obirske jame spet vabijo obiskovalce B Železna Kapla. Od 19. aprila naprej je v najjužnejši občini Avstrije, v Železni Kapli-Beli, spet dostopen mistični svet Obirskih jam. Stalagmiti in stalaktiti so sicer ostali isti - spremenjeni pa so svetlobni efekti, video-in-štalacije in mistični glasovi podzemlja, ki - tako so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci v Železni Kapli -vabijo obiskovalce, da sami raziskujejo podzemni svet in odkrivajo skrivnosti Obirskih jam. V skoraj dvanajstih letih je število obiskovalcev jam počasi, a konstantno upadalo. Vedno manj je bilo zanimanja, čeprav je bil način prikaza obirskega podzemlja s pomočjo lučnih in tonskih efektov edinstven v čezmejni transverzali podzemskih muzejev. Za vsakega obiskovalca je prvi obisk zagotovo nepozaben in enkraten, vendar le enkrat - zato je bil skrajni čas, da so ponudbo z visokimi stroški popolnoma spremenili, je poudaril poslovodja Obirskih jam Berti Ojs-ter. Vsekakor si pristojni obetajo že v letošnjem letu spet 50.000 do 60.000 obiskovalcev, torej število, ki so ga zabeležili v prvih letih. Jame bodo odprte do 19. oktobra. T PETEK, 2. maja 18.10-19.00 Utrip kulture A ■DÜ SOBOTA, 3. maja 18.00 -19.00 Od pesmi do pesmi, • T od srca do srca E NEDELJA, 4. maja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 21.03 - 22.00 E Glasbena N PONED., 5. maja 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 6. maja 18.00 - 18.30 V Otroška oddaja SREDA, 7. maja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 0 21.03 - 22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 8. maja F 18.10 - 19.00 Rož - Podjuna - Zilja E)©[I3Ba iDZ&Kla NEDELJA, 4. maja 2003 13.30 PON. 5. 5. ORF 2, 3.45 PON. 5. 5. TV SLO 1,15.55 TOR. 6. 5. TV SLO 2, 8.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Zanimiv projekt: s temeljnim zakonom želi Slovenija utrditi skupni slovenski kulturni prostor. • Vokalni kvartet, ki je trajno obudil tradicijo belega in črnega spirituala: New Swing Quartet obhaja 35-letni-co. • „Leteča procesija“ na tri vrhove v Podjuni. • „Kovinski pogled“: domača produkcija za slovenski gledališki abonma. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva od 2.00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00- 8.30 8.30-10.00 14.00- 15.00 15.00- 16.00 17.05 do 18.00 2.00- 6.00 Dobro jutro Sol in poper Klub Radio dva Lepa ura Žurnal - nato Naša pesem Narodnozabavna glasba in zborovske pesmi nedelia. 4 mala: 7.00 - 9.30 Domača budilka; HTT 9.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 - V'~—1 18.00 Voščila Zajtrk s profilom v nedeljo, 4. maja 2003: • gostja v studiu: Janko Kulmesch - glavni urednik Našega tednika sobota. 3. maia: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 -10.00 Sobotni mozaik; 14.00 -15.00 Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 -18.00 Farant. Radio Agora oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in od 18.00 do 2.00 §7 C7 Petek, 2. maja DOBRLA VAS Koncert ManSound (A Cappella & Swing) Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabita: SRD Srce in SRD Trta Sobota, 3. maja ŠENTJANŽ Premiera: Kovinski pogled (Daniil Harms), Teatr brez... Čas: ob 20. uri Režija: Alenka Hain Igrajo: Magdalena Kropiu-nig, Marjan Štikar, Aleksander Tolmaier Rezervacija kart: 0463/514300-22 Producent: SPZ Kraj: k&k Šentjanž Nedelja, 4. maja GLOBASNICA Redni občni zbor in srečanje ob materinskem dnevu Čas: ob 11. uri _ Kraj: v gostilni Šoštar Za kulturni spored bodo poskrbeli pevci Društva upokojencev Pliberk Vabi: Društvo upokojencev Podjuna BILČOVS Materinska proslava Čas: ob 15. uri Kraj: pri Miklavžu Vabi: SPD Bilka ŽITARA VAS Občni zbor SPD Trta Čas: ob 16. uri Kraj: v Kulturnem domu KUMST Vabi: SPD Trta SELE - BOROVNICA 16. Mednarodno srečanje ansamblov Čas: ob 14. uri Kraj: v gostilni Terki Vabi: Alpski klub Obir DJEKŠE Vigredni koncert Čas: ob 10.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: PD Lipa BILČOVS Materinska proslava Čas: ob 15.00 Kraj: pri Miklavžu Vabi: SPD Bilka ŠMIHEL „Rokec na drugi strani sveta“ Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Gostuje: Lutkovno gledališče UŠ iz Ljubljane Vabi: KPD Šmihel TRATA KONCERT „Vsaka vas ima svoj glas“ Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu pri Cingelcu Nastopajo: Otroški zbor Pi-ka-Poka SPD Borovlje, Komorni zbor SPD Borovlje, Moški zbor SPD „Bilka" iz Bilčovsa, Ansambel „Rožmarin”, SPD Gorjanci iz Kot-mari vasi, Šentjanški tamburaši Vabi: SPD Borovlje Sobota, 10. maja ROŽEK „Luštna je vigred ...“ Vigredni koncert s folkloro Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Rožek Nastopajo: Otroški zbor „Didldumdaj” iz Rožeka, Komorni zbor iz Borovelj, Mladinski zbor „Nomos" iz Škocjana in Folklorna skupina iz Srednje vasi v Bohinju Vabi: KD „Peter Markovič" ZAHOMC Koncert: Bivaži pr' Žile Čas: ob 20. uri Nastopajo: Kvintet OJ-STERNIK, Moški zbor „JE-PA-BAŠKO JEZERO”, Otroški zbor „Didldumdaj”, Družina Zwitter Prir.: SPD Žila Vstopnice: Posojilnica Bank-Zila Das Dekanat Ferlach lädt ein zum DEKANATSTAG 18. 5. 2003 um 14.30 Pfarrkirche in Maria Rain DAKANATSSINGEN IM MAI Es singen die Kirchenchöre des Dekanates Ferlach Alle herzlich eingeladen! Dekanija Borovlje vabi na DEKANIJSKI DAN 18. 5. 2003, ob 14.30 v farni cerkvi na Žihpoljah DEKANIJSKO PETJE V MAJU Pojejo cerkveni zbori dekanije Borovlje. Vsi prisrčno vabljeni! TEDEN MLADIH UMETNIKOV cena: V MLADINSKEM CENTRU € 100,- za polni penzion (stroški za material se zaračunajo posebej) NA REBRCI starost: od 6. do 12. leta Prijave: Krščanska kulturna zveza, I. od 21.7. do 26. 7. 2003 0463/51 6243-21 II. od 28. 7. do 2. 8. 2003 email: office@kkz.at Biro za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi A-9020 Celovec, Völkermarkter Ring 21, telefon: +43 463 536 22861 e-mail: post.volksgruppenbuero@ktn.gv.at vabi na STROKOVNO PREDAVANJE Pospeševalni programi EU - akcijski načrti Namigi, triki in davčni vidiki podpornih programov EU Predavatelja: mag. Martina Rattinger -vodja Koroškega biroja v Bruslju in dr. Helmut Moritz -davčni svetovalec na Dunaju v četrtek, 15. 5. 2003, ob 19. uri v Katoliškem domu prosvete SODALITAS v Tinjah iz organizacijskih razlogov Vas prosimo za prijavo udeležbe. DOPUSTNIŠKI DNEVI ZA STAREJŠE LJUDI äFletro je tamle v Tinjah (Dopustniške dneve si lahko želite od svojcev kot darilo za materinski dan.) ¥Vsak dan jutranja sv. naia v hiyu kapeli. ¥Majdi bo z Vami brala zanimive zgodbe. ¥Vi sami boste pripovedovali o raznih dogodiVi“inah. ^Kuhinja Vam bo kuhala okusno domavo hrano. ¥tovolj bo “asa za oddih, za sprehod, za pogovor, za petje. ¥K> d.ji se lahko udele ite kakšnega zanimivega predavanja. od sobote, do 18. uri do sobote, do 13. uri od 3. do 17. maja 2003 Prispevek: € 15,- za program, € 27,- polni penzion na dan Skupno: € 393,- Za organizacijo prireditve: Martin Pandel PREDAVANJE OB OBLETNICI PODPISA DRŽAVNE POGODBE -Kako slovenjvino uporabljati na uradih Uvodni referat: neg. Rudi Vouk, odvetnik O izkušnjah in težavah bodo spregovorili v ponedeljek, (so naprošeni): Miha Zablatnik, Peter Korpitsch, Micka Miškulnik, Martin Pandel, mag. Štefan Kramer, Franc Kuko- 12. maja 2003 vica, Slavko Einspieler, Olga Zablatnik <±>20. uri Govor bo tudi o tem, kako bomo v prihodnje nastopa- Soprireditelj: li! Vabljeni vsi prijatelji in interesenti, ki se borijo za Komite pravice koroških Slovencev! za pravice Bezugenehmend auf Ihre Eingaben vom 21. 1. 2003 und 27. 1. 2003 werden Sie auf gef ordert binnen zwei Wochen nach Zustellung dieser Aufforderung diese in deutscher Sprache vorzulegen. Nach Ablauf vorangeführter Frist und Nichteinlangen dieser in deutscher Sprache werden Ihre Anbringen gern. § 13. Abs. 3AVG 1991 zurückgewiesen. koroških . Slovencev Za organizacijo prireditve: Martin Pgndel Avstrijski zvezni predsednik je odlikoval koroške partizane in partizanke za njihov pripevek k osvoboditvi Avstrije. Koroški deželni glavar jim noče izročiti priznanja. Koroški heimatdienst se bori proti njim. V pozabo naj bi tonilo, da so bili del evropske fronte proti nacističnemu barbarstvu. Koroški partizani Neznano poglavje avstrijske zgodovine odpora Diskutiralo: dr. Traudl Brandstaller, novinarka Gerhard Roth, novinar, avtor filma ORF univ. prof. dr. Thomas Schönfeld, Avstrijski mirovni svet univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer, zgodovinar univ. prof. dr. Katja Sturm-Schnabl, slavistka Vodia diskusije: univ. prof. dr. Peter Gstettner, Univerza Celovec Glasbeni okvir: Godba na pihala Šmihel Moderacija: Andrej Mohar petek 2. 5. ob 19.00 Dom glasbe, velika dvorana Klagenfurt/ Celovec ~ Lastnik (založnik) in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev, Villacherstraße 8,9020 Klagenfurt/Celovec. Isk/Druck: Mohorjeva/Hermagoras, Adi-Dassler-Gasse 4, 9073 Viktring/Vetrinj. w*i«a Ö 04239/26 42 v petek, 2. maja, ob 19.30 Predavanje: „Kako danes še versko vzgajati?“ Predavateljica: dr. Monika Nemetschek od sobote, 3. maja, od 14.30, do nedelje, 4. maja, do 13. ure Dnevi za ljudi, ki trpijo za ločitvijo (ločitev zakona, smrt ljubljenega človeka) Voditeljica: dr. Monika Nemetschek od sobote, 3. maja, od 18. ure, do sobote, 17. maja, do 13. ure Dopustniški dnevi za starejše ljudi „Fletno je tamle v Tinjah“ Vodi: Majdi Blüml v ponedeljek, 5. maja, ob 19.30 Odprtje razstave v Mali galeriji Umetnik: Ernst Sivec v torek, 6. maja, od 9.30 do 12. ure Iz del: „Zgodnja pomlad“ Bere: prof. Maja Dolinar iz Gradca pripoveduje o svojem življenju v torek, 6. maja, ob 19.30 Odprtje razstave v Veliki galeriji Umetnik: Karl Schellnegger v torek, 6. maja, ob 19.30 Tečaj hrvaščine za začetnike Voditeljica: Mag. Anna Kunzelmann v četrtek, 8. maja, ob 9.30 Dia-predavanje: „Sprehod po Koroškem“ Predavatelj: Hanzi Weiss IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA 2003 od sobote, 17. maja, do nedelje, 18. maja Potovanje po Sloveniji Spremljevalca: prof. Jože Wa-kounig in dr. Helmut Zwander od ponedeljka, 19. maja, do sobote, 24. maja Potovanje v Rim Spremljevalec: dr. Siegfried Muhrer od ponedeljka, 2. junija, do petka, 6. junija Izobraževalno potovanje na Baltikum Spremljevalec: prof. Jože Wakounig 14 Sport NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH Perič je najboljši strelec na Koroškem! Šmihel in Bilčovs sta na tujem slavila izredno pomembni zmagi. Globašani so obdarovali Kapelčane s točko in ne obratno. Selani in Dobrolčani so še naprej na poti v 1. razred. Niti poškodba ga ne ustavi! Proti Zvabeku je bi! uspešen 2-krat, s 24 goli je najboljši strelec na Koroškem. Vzhodna podliga: Šmihelčani in Bilčovščani so na tujem polno točkovali. Z zmagama nihče ni prav računal, zato pa sta tem lepši. S tremi napadalci je trener Bilčovščanov Maierhofer začel tudi proti Rudi. Z zmago bi si lahko že rahlo oddahnili in se otresli mesta izpada. V nasprotnem primeru pa bi Ruda v primeru poraza lahko že predčasno zapečatila izpad. Šmihelčani gostijo Michel-dorf. Vprašljiv je napadalec W. Motschilnik, ostali so zdravi. Doma so načrtovane 3 točke, pravi trener Wölbl. Prihodnji krog: Launsdorf -Bilčovs, v nedeljo ob 17. uri; ATSV Wolfsberg - Šmihel, v nedeljo ob 10.30. 1. RAZRED D: Globašani so že petič zaporedoma igrali neodločeno, kar je na eni strani razveseljivo, na drugi strani pa neodločeni rezultati ne privedejo do premika na tabeli. Tudi iz Kaple bi se morali Globašani vrniti s tremi točkami, če bi bil bog nogometa Globašan. V prihodnjem krogu varovanci trenerja M. Sadjaka gostijo Šentpeter, ko naj bi končno uspela zmaga. V moštvo se bo po rdečem kartonu vrnil kapetan Buchwald. Kapelčani morajo v Sinčo vas, kar prav gotovo ne bo lahko. Cilj je neodločen rezultat, kar naj konec koncev uspe z defenzivno igro. V Rikarjo vas pride Šentpavel. Rikarjani so po hudem porazu na tujem proti Šentpetru ogorčeni in razočarani. Zaradi poškodb nekaterih igralcev niso več vsi prepričani v dosego 1. mesta. Vsekakor pa je treba goste iz Labotske doline doma premagati, sicer bi lahko že predčasno pokopali sanje o prvem mestu. Prihodnji krog: Sinča vas - Železna Kapla, v soboto ob 17.15; Rikarja vas - Šentpavel, v soboto ob 17. uri; Globasnica -Šentpeter, v soboto ob 17. uri. 2. RAZRED D: V drugem razredu se naznanja troboj, v katerem so izgube prepovedane. To velja tudi za Dobrolčane, ki doma gostijo neprijetnega nasprotnika iz Maria Rojacha, ekipo, ki se še ni spopri-jaznila z 2. razredom. Trener Dlopst od svojih varovancev zahteva zmago, v ekipo se vrača legionar Mlinar. Selani na stadionu pod Košuto gostijo Tinje. Edini nasprotnik Selanov so Selani sami in slabo igrišče. Kljub temu trener Kreutz prepričan, da bodo Selani polno točkovali. S 24 zadetki je selski legionar Dragoslav Perič najboljši strelec na Koroškem, zato ga bodo čuvali tudi Tinjčani. Tekma proti Žvabeku je zapustila sledove. Zaradi poškodbe bo izpadel branilec M. Oraže, vprašljiv je še Wieser, močna »klop« pa naj bi rešila tudi ta problem. V Podjuni se bo zvrstil derbi med, Pliberkom II in Žvabekom, ki za obe ekipi pomeni tekmo leta. Ne gre za 3 točke, pač pa za čast. Pri Zvabečanih je vprašljiv libero Juvan. Prihodnji krog: Pliberk II - Žva-bek, v nedeljo ob 13. 45; Sele -Tinje, v nedeljo ob 17. uri; Dobrla vas - Maria Rojach, v soboto ob 17. uri Vzhodna podliga DSG Borovlje - Šmihel 0:1 (0:0) Borovljani so začeli zelo napadalno, napadalec Schmautz je dvakrat zgrešil sam pred šmihel-skim vratarjem Ažmanom. V drugi polovici je v 55. minuti šmihelski legionar Kotnik po izbitem kotu Borovljanov direktno prevzel žogo in iz 20 metrov z ostrim strelom zadel v nasprotnikovo mrežo. Domačini so naprej terjali izenačenje, vendar so bili gostje iz Šmihela nevarnejši v protinapadih. Gole, ki jih ne daš - dobiš, to je nogometna modrost, ki si jo bodo odslej dobro zapomnili Borovljani. Šmihel: Ažman 4, Wölbl 4, R. Lutnik 4, Berchtold 4, Krajger 4, Kotnik 5, A. Gros 4, Liesnig 4, Kapp 4 (80. A. Lutnik), Ch. Gros 3 (70. Figoutz 4), Sad-jak 4 (88. W. Motschilnik) Borovlje: 150 gledalcev, sodnik: Radi (zelo dober), strelec: Kotnik (55.) Šentštefan v L. - Bilčovs 0:2 (0:0) Tekma je bila zaznamovana z ostrimi dvoboji še zlasti domačinov iz Labotske doline, tako da sta se že po 20 minutah poškodovala Fister in Kavčič. Šele v drugi polovici so Bilčovščani prevzeli iniciativo, za odrešilni prvi zadetek je v 80. minuti iz čudovitega prostega strela poskrbel izkušeni Zwittnig, pet minut kasneje pa je Glantschnig bilčovškim navijačem podaril popolni občutek sreče z 2. golom. Po zmagi imajo Bilčovščani že 3 točke naskoka na mesto izpada. Bilčovs: Riegler 5, B. Zwittnig 6, Fister 3 (15. Kröpfl 5), K. Zwittnig 4 (60. Schaunig), Glantschnig 6, Kavčič 3 (20. Durnig 4), Zukanovič 4, Weber 5, Jesih 4, Modritsch 4, Quantschnig 5 Šentštefan: 150 gledalcev, sodnik: Tuschar (povprečen), strelca: B. Zwittnig (80.), Glantschnig (85.) 1. RAZRED D Železna Kapla - Globasnica 1:1 (0:1) Na tem derbiju sta se pomerili dve enakovredni ekipi, pri čemer so Globašani imeli nekaj lepih priložnosti. Najbojšo priložnost je zapravil mladi Wölbl, ki je sam pred vratarjem zgrešil. Globaški napadi so se obnesli, saj je Kowatsch v 27. minuti z močnim strelom iz 20 metrov povedel za Globašape. Nekaj minut kasneje je kapelški le-ionar Škerjanec zapravil enajstmetrovko. V rugi polovici so Kapelčani začeli napadati, za izenačenje je šele v 70. minuti poskrbel Ger-madnik z dvomljivo akcijo, ko je globaškemu vratarju Greinerju izbil žogo iz rok in zaključil z golom. Železna Kapla: Veit 3, Baloh 3, G. Grubelnik 3 (70. Schorli), Romano 4, Germadnik 4, Parte 3, Klatzer 2, Koller 3 (50. Pirtscher), Škerjanec 3, Houtz 3 (20. Nikolič 4), Kuchar 3 Globasnica: Greiner 4, Iršič 4, Writz 4, L. Sadjak 4, Wölbl 3, Dobrovnik 3, Vertačnik 4, Slanitsch 3, R. Grobelnik 4, Grubelnik 3, Kowatsch 4 Železna Kapla: 250 gledalcev, sodnik: Jan (slab), strelca: Germadnik (70.) oz. Kowatsch (27.), Šentpeter - Rikarja vas 4:0 (2:0) Rikarjani se niso znašli na igrišču, medtem ko so domačini pokazali nekaj izredno lepih potez. Domačini so s hitrimi akcijami prodirali v kazenski prostor Rikarjanov, ki na ta dan niso imeli nobenih primernih sredstev, da bi se ubranili štirih zadetkov. Če bi ekipa iz. Šentpetra učinkoviteje izkoristila dane priložnosti, bi Rikarjani lahko tudi odnesli pol ducata zadetkov. Očitno se Rikarjani niso znašli s pritiskom, ko v boju za 1. mesto štejejo samo še zmage. Rikarja vas: Pandel 3, Streicher 2, Gomernik 3, Knes 3, Petschnig 3 (35. Prix 3), S. Sienčnik 2, F. Sienčnik 3, Košmirlj 4, Reinwald 3 (80. Blajs), Stocker 2, Orehek 2 (70. Husejnovič) Šentpeter: 150 gledalcev, sodnik: Kraxner (povprečen) 2. RAZRED D Žvabek - Sele 1:3 (0:1) Pričakovana težka tekma za Selane, ki so bili po porazu na .domačem igrišču teden poprej pod pritiskom. Žvabečani so igrali borbeno in le v posamičnih primerih prekoračili mejo dopustnosti. Na selski strani so se poškodovali trije igralci, ki pa so deloma sami krivi. Rahlo poškodovani selski legionar Perič je tik pred odmorom poskrbel za vodstvo Selanov, ki so po odmoru zaigrali lep in hiter nogomet. V tej fazi so Selani zasluženo zvišali na 3:0. Nato so domačini s premišljeno akcijo iz prostega strela prelisičili selsko obrambo in skrajšali na 3:1, vendar zmaga Selanov ni bila v nevarnosti. Legionar je bil kljub poškodbi dvakrat gspešen. Žvabek: Jakob 4, Juvan (20. P. Trampusch 4), Breitenegger 3, Potočnik 3, R. Budja 3, Polanz 3, Lorber 3 (70. Ramusch 4), M, Budja 3 (75. Homer 3), Mikola 4, Zadnjak 3, Ras 3 Sele: Dežman 4, A. Mak 4, D. Mak 4, M. Oraže (20. A. Oraže 3), Wieser 3 (46. Was-sner 4), I, Kelih 3, Kreutz 3, Dovjak 3, P. Oraže 5, M. Kelih 4, Perič 5 Žvabek: 100 gledalcev, sodnik: Maier (povprečen), strelci: Lutnik (71.) oz. Perič (35., 63.), M. Kelih (65.) Djekše - Dobrla vas 0:2 (0:1) Po prekršku na napadalca Nachbarja je v 10. minuti iz 11 -metrovke za Dobrolčane povedel vratar Vajskler. Nato so imeli gostje iz Dobrle vasi težave z majhnim igriščem, z načinom igre Djekšanov, vrhu tega so varovanci trenerja Dlopsta igrali premalo borbeno. Deset minut pred koncem je sodnik Moser Dobrolčanom ponovno prisodil 11-metrovko, ki jo je vratar Va-jksler v drugem poizkusu zapravil. V naslednji akciji so domačini skoraj izenačili. Dve minuti pred koncem je Zdovc poskrbel za drugi in s tem odločilni gol za Dobrolčane. Dobrla vas: Vajksler 5, Pasterk 4, Kampel 4, Fister 4, Krainer 2 (75. Mlinar), Petek 3, Tazoll 3, Leitner 3, Hudi 2 (80. Zdovc), Nachbar 3, Žagar 2 Djekše: 80 gledalcev, sodnik: Moser (dober), strelca: Vajsklgr (10./11-metr.), Zdovc (88.), rdeči karton: Žagar (70.) 1. Grebinj 2. DSG Borovlje 3. Mostič 4. Liebenfels 5. Žrelec 6. Breže 7. Golovica 8. Micheldorf 9. Šmihel 10. Šentštefan v L. 11. ATSV Wolfsberg 12. Bilčovs 13. Šmarjeta 14. Ruda 15. Velikovec 16. Launsdorf 21 14 3 4 4313 45 12 3 6 36:25 39 11 5 5 31:25 38 10 3 8 30:19 33 9 5 7 35:28 32 9 5 7 25:19 32 9 4 8 39:28 31 9 3 9 33:29 30 8 6 7 25:20 30 8 5 8 21:17 29 7 8 6 24:33 29 7 6 8 22:30 27 7 3 7 21:25 24 6 5 10 24:33 23 6 510 26:35 23 1 1 19 20:76 4 PODLIGA VZHOD 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21. krog: Šentštefan v L-Bilčovs 0:2, Mostič • Launsdofl 5:0, Golovica ■ Šmaijela v R. 5:0, ATSV Wolfsberg-Veliko-vec 1:1 Breže - Micheldorf 3:1, DSG-Borovlje - Šmihel 0:1, Grebinj ■ Žrelec 0:2, Ruda - Liebenfels 0:3 Prihodnji krog (03J04.05.2003): Launsdorf - Bilčovs, Šentštefan - Smaijeta,' Mostič - Velikovec, Golovica • Breže, ATSV Wolfsberg - Šmihel, Micheldorf - Žrelec, DSG-Borovlje - Liebenfels, Grebinj ■ Ruda 1.1 1. Sinča vas RAZRED D: 21 12 5 4 48:22 41 2. Žitara vas 21 10 9 2 35:14 39 3. Rikarja vas 21 10 8 3 34:26 38 4. Šentlenart 21 10 6 5 39:24 36 : 5. Šentpavel 21 8 9 4 40:31 33 ! 6. Metlova 21 8 8 5 38:24 32 7. Labot 21 8 7 6 39:36 31 ; 8. Železna Kapla 21 8 6 7 32:36 30 9. Šentpeter 21 7 7 7 30:31 28: 10. Pokrče 21 7 410 38:46 25 11. Eitweg 21 4/ r 10 25:36 19 12. Globasnica 21 3 8 10 24:41 17 13. Vovbre 21 3 7 11 26:37 16 14. Klopinj 21 2 3 16 15:59 9 21. krog: Eltweg - Vovbre 3:1, Žilara vas ■ Klopinj 2:0, Po-1 krče - Sentlenart 32, Šentpavel - Labot 2:1, Šempeter • Rikarja vas 4:0, Železna Kapla - Globasnica 1:1, Metlova • j Sinča vas 2:3 Prihodnji! krog (03J04.05.2003): Klopinj - Eitweg, Vovbre j ■ Metlova, Sinča vas - Železna Kapla, Globasnica - Šempeter, Rikarja vas ■ Šentpavel, Šentlenart - Žilara vas, Labot -1 Pokrče 2. RAZRED D: 1. DSG Sele 21 2. Dobrla vas 21 3. Franlschach 21 4. Maria Rojach 21 5. Preitenegg 21 6. Reichenfels 21 7. Tinje 21 8. Pliberk II 21 9. Grabšlanj 21 10. Žvabek 21 11. Važenberk 21 12. Šmarjeta v L. 21 13. Galicija 20 14. Djekše 20 18 0 3 61:14 54 15 5 1 72:10 50 16 1 4 57:14 49 14 3 4 52:21 45 11 2 8 45:34 35 9 6 6 31:27 33 9 2 10 40:30 29 7 3 11 33:43 24 7 3 11 26:44 24 6 4 11 31:52 22 6 1 14 34:60 19 4 5 12 22:42 17 4 2 14 26:47 14 0 3 17 11:103 3 21. krog: Galicija ■ Važenbeik .1:2. Maria Rojach - Franl-schachOZ, Djekše - Dobrla vas 0:2, Tinje • Preitenegg 2:1, Žvabek - Sele 1:3, Grabšlanj ■ Pliberk I11:0, Reichenfels -Šmaijela v L. 2:0' Prihodnji krog (03J04.05.2003): Franlschach - Galicija, Važenberk - Reichenfels, Šmarjeta v L - Grabšlanj, Pliberk II - Žvabek. Sele ■ Tinje, Dobrla vas - Maria Rojach, Preitenegg - Djekše I »KRONA«! c špculc Z ustanovitijo dvojezične akademije sta se »KRONA«Ja pob' nika te ideje Marjan Šmid in Štefan I p bar. Od prihodnjega šolskega leta -prej bo torej začela delovati »KRON košarkarska rokometna odbojkan nogometna akademija«. Na ustanc _ seji v četrtek, 24. aprila, je bil izvo li ožji odbor, ki mu predseduje Mal h Šmid, ob strani sta mu podpredsedr Štefan Hribar in Mira Trampuš Omenjeni trije bodo tudi koordinat ti posameznih panog. Od letošnje jes naprej bo KRONA začela deloval tremi panogami - košarko, odbojko nogometom. Glavna pobudnika st! športno akademijo želela ustanc projekt, ki bi našim najmlajšim orf gočil čim bolj profesionalen dostop športnega udejstvovanja. Poleg ,£ T 15 Šport i ) 3 I I ) ) ) ) ' \ I ! I SAK načrtuje izgradnjo stadiona v Celovcu Medtem ko še ni jasno, v kateri ligi bo SAK tekmoval jeseni, klub že načrtuje izgradnjo stadiona pri Slovenski gimnaziji. ■‘Še jeseni 2003 želi SAK pri gimnaziji urediti mali srtadion, kjer bodo ' Oledalci imeli pokrito tribuno in druge ugodnosti. Foto: kk Športno je še vse odprto pri slovenskih atletikih, obstoj v regionalni ligi je odvisen od uspeha v zadnjih tekmah. Odbor SAK pa že načrtuje jesensko sezono, tako športno kot tudi organizatorsko. Ekipo bodo navsak način pomladili, ne glede v kateri ligi bo SAK igral. Nova ekipa pa naj bi igrala že jeseni v novem okolju. Okoli obstoječega igrišča naj bi nastal manjši stadion, s tribuno za 1.000 gledalcev. Projektu je načelno privolila tudi že mestna uprava. Odprto pa je še vprašanje, ali bo uspelo dograditi tudi še "Kesakatame“ je izraz v judu, ki Ve|ja za zmago, potem ko je tekmovalec nasprotnika vrgel na hr-1361 in ga v tem položaju držal 25 Sekund. To je uspelo tudi dijaku Slovenske gimnazije, 12-ietnemu Selanu Romanu Robleku (na sli-W), ki je bil na koroškem prvenst-i v judu v kategoriji do 50 kg od-j lični drugi. Premagal ga je le nje-9°v tekmec Sandro Stangl iz aj bi s »KRONO« v prihodnje prišle Jr tesnejšega sodelovanja med dvoje-..'mi šolskimi ustanovami in večjim I ^Jezičnimi klubi (SAK, Dob, KOŠ J ®tevec). Podrobneje to pomeni, da b oo na®'m športnikom P°nudila dodatne enote treningov mec šni u-časom in po njem ob uporab ri ske infrastrukture, ki jo je treba pc J ti,.enju predsednika Šmida bolje kori-j i1' dvojezične šolske ustanove v Ce-,r ia skupno nudijo 5 telovadnic, 2 j if SCI za nogomet, 1 igrišče za košar-J ln 1 igrišče na mivki. Vrhu tega je rt pr-n®®ih šolah nad 800 otrok, med ka-ig 'mi se prav gotovo skriva kal rti za iutri- S stalno zdravniške ■o dim- nai bi izpopolnili ponudbo mla-1športnikom, ki bi ob vodstvu kvali-|C te ramh trenerjev in hkrati pedagogov ih d ra °° ne9ovanju slovenskega jezike r en 9ot°vo napredovali - ne same te 3b0(nno! Pozanimajte se: 0664 330 3C Wolfsberga. Roman trenira enkrat na teden po 2 1/2 uri s pozornim in izkušenim trenerjem, očetom Reinholdom. Pogoji za uspešnega judoista so po njegovih besedah izkušenost, volja do treninga, odzivnost, predvsem pa psihična moč. igrišče za treninge. Zemljišče je pravzaprav na voljo, vse pa odvisi od dobrohotnosti celovške mestne politike. SAK/Posojilnica - Perg v soboto, 3. maja, ob 17. uri na stadionu pri Slov. gimnaziji Juniorji SAK premagali Bleiberg Juniorji SAK so morali sicer nastopiti brez poškodovanega kapetana Tomaža Kruetza in „zaprtega“ Maria Verdela, kljub temu so premagali , „. .. na tujem Bad B\e\-Jozl stroPmk berg z 0:2. Izredno lep gol je iz prostega strela dal branilec Joži Stropnik, prvi gol pa je dal slovenski reprezentant Grega Triplat. Bad Bleiberg - SAK 0:2 (0:1) SAK: Müller, Grilc, J. Stropnik, Babič (60. Aleksič), M. Pitschek, T. Waldhauser, Zidej, S. Samo, Retričevič, Klemen-jak (56. Ogradnik), Triplat Goriče: 50 gledalcev, strelca: Triplat (26.), Stropnik (88,/prosti strel) JUNIORSKA LIGA 1.SAK 17 11 2 4 36:20 35 2. B. Bleiberg 17 11 1 5 42:20 34 3. Špital 16 10 3 3 45:18 33 4. FC Kärnten 16 8 3 5 30:25 27 5. FC Šentvid 17 6 4 7 26:30 22 6. Trg/Feldkirch. 17 5 2 10 24:39 17 7. SV Lienz 17 2 5 10 16:35 11 8. Sentandraž 17 3 2 12 11:42 11 1 Naraščaj SAK - rezultati U 16: SAK - Breže/Friesach 9:0 (5:0) K. Dlopst 5, Woschitz 2, Korasa, D. Dlopst U 14: Sinča vas - SAK 0:3 (0:2) Breitfuss, Stuck, Schwikart U 12: Žel. Kapla - SAK/Plib. 0:7 (0:3) M. Hobel 4, Nakič 3 SAK/Šentprimož - Labot 14:2(5:1) Krištof 5, Plesec 4, D. Hobel 3, Woschitz 2 Kriva vrba - SAK/Cel. 2:3 (2:1) Djulič, Lausegger, Verdel U 10: SAK/Cel. - Kriva vrba 5:1 (3:0) Barberič 2, Dolinar, Kaiser, danach Turnir U 8 v Pliberku: 1. SAK, 2. Dobrla vas, 3. Grebinj, 4. Žel. Kapla ■ Tekme teaa kroga U 19: SAK - FC Kärnten nedelja, 17.00/Vidra vas U 16: SAK - Žrelec nedelja, 15.00/Vidra vas U 14: Grebinj-SAK sobota, 15.00/Grebinj U 12: SAK Plib. - Dobrla vas nedelja, 13.30/Vidra vas, Šentpavel - SAK Šentpr., nedelja, 9.30/Šentpavel, SAK Celovec - Glanegg, nedelja, 17.00/Slovenska gimnazija U 10: SAK Plib. - Maria Rojach petek, 17.00/Vidra vas, U 8: SAK Pliberk turnir v soboto, 13.00/Grebinj REGIONALNA LIGA SAK-Zeltweg 0:2 (0:1) Stadion SAK: 200 gled.; strelca: Vidovič (16.), Bürger (89.) Danes za jutri BENJAMINI SAK Na zadnjih dveh tekmah so igrali na- s-lednji igralci pod 20 let: IME MINUTE Joži Stropnik 8 V sezoni 2002/2003 so igrali v članski ekipi naslednji igralci pod 20 let: Dominik Malej 415 min. ' Michael Zidej 252 min. Tomaž Kreutz 134 min. Tomi Waldhauser 12 min. Joži Stropnik 8 min. REGIONALNA LIGA 1. BW Linz 24 17 3 4 55-19 54 2. Hartberg 24 17 2 5 50-24 53 3. Voitsberg 24 13 5 6 40-20 44 4. Schwanenst. 24 13 3 8 48-33 42 5. Gratkorn 24 12 5 7 33-16 41 6. Köflach 24 12 4 8 38-34 40 7. Spital 24 9 8 7 35-28 35 8. ASK/FCK 24 8 9 7 45-47 31 9. Sturm 24 9 4 11 45-47 31 10.SVG Pliberk 24 9 4 11 27-39 31 1 1.SV Perg 24 8 6 10 35-37 30 12. St. Florian 24 7 413 26-41 23 13. Wels 24 6 5 13 24-47 19 14. Zeltweg 24 5 4 15 24-47 19 15. FC Šentvid 24 5 4 15 21-57 19 16. SAK 24 4 6 14 22-40 18 26. krog: SAK - Perg, (sobota, 17.00/stadiona SAK pri Slovenski gimnaziji); v tabeli ni upoštevana tekma proti ASK/FCK, ki je bila po uredniškem zaključku. Bivši trener SAK na vrhu I. slovenske lige Marjan Pušnik je z ekipo CMC Publikum Celje trenutno na prvem mestu najvišje slovenske nogometne lige. Pušnik je bil tudi več kot let trener Slovenskega atletskega kluba in je pozimi posredoval SAK legionarja Sama Vidoviča in Jožeta Andreja. V predsedstvu celjskega prvoligaša je tudi bivši predsednik SAK Jože Partl, ki tudi opremlja prvoligaša. M I. slovenska nogometna liga 1. Publikum 26 14 9 3 49:25 51 2. Olimpija 25 13 8 4 44:22 47 3. Maribor 25 13 7 5 38:27 46 4. Šmartno 25 10 9 6 36:32 39 5. Koper 25 11 6 8 31:30 39 6. Primorje 25 11 4 10 35:35. 37 7. Ljubljana 26 8 6 12 35:50 30 8. Dravograd 26 7 7 12 32:33 28 9. Gorica 26 5 10 11 26:39 25 10. Mura 26 6 6 14 29:42 24 11. Rudar 26 5 6 15 27:40 21 12. Korotan (-7)11 2 4 5 7:14 3 Dravograd - Gorica 4:1, Koper Sport Line - Era Šmartno 1:0, CMC Publikum Celje - Mura 3:0, Ljubljana - Rudar 2:1, Maribor Pivovarna Laško - Primorje 2:0, Marjan Pušnik FERA Maijan Hof/Dvor 49 9143 St. Michael/Šmihel □ Jubilej znanega gostilničarja Nonča vas. V gostilni „Pri Žjiplnu“ pišejo domačnost z velikimi črkami. Za domačnost že leta skrbi gostilničar Heinz Edel-bauer, ki je za svoj poseben način vodenja gostilne znan po vsej Podjuni. Pri Heinziju se vsak gost počuti, kot da bi bil doma, včasih je celo potrebno, da si vsak sam postreže ali pa pomaga, če gostilničar ravno peče pujska na žaru. Pretekli teden je Heinz Edelbauer praznoval svoj 50. rojstni dan in je povabil na bolj ali manj kar okolico. Za jubilej mu tudi Naš tednik iskreno čestita. -kuj Heinz Edelbauer je praznoval srečanje z Abrahamom, hecht OSEBE & DOGODKI Danes v petek, 2. maja, bodo opoldne po skoraj 12-urni hoji priromali udeleženci letošnje „procesije po treh gorah“ k romarski cerkvi na Humec pri Pliberku. Romanje se je pričelo 1. maja ponoči na Lisni pri Rudi in je romarje vodilo čez Dravo na Sv. Mesto in nato na Humec. V vseh treh cerkvah so bile tudi svete maše. Foto:Budai ■ Sin bivšega ravnatelja je risal z učenci v Šentprimožu Šentprimož. Akademski slikar mag. Kristijan Sadnikar se je pred kratkim vrnil v šolo, v katero je hodil kot majhen fant in kjer je bil svojčas ravnatelj njegov oče. Na povabilo današnjega ravnatelja Lojzeta Lacha je Sadnikar z otroki risal veliko stensko sliko s temo „Pravljice - vrata v svet“. 1. razred si je izbral pravljico „Sneguljčico“, 2. razred „Rdečo kapico“, 3. razred „Hanzeja in Metko“, 4. razred pa „Trnuljčico“. Mladi umetniki so bili z veliko vnemo pri delu in so ustvarjali z velikim veseljem. Umetnik Kristijan Sadni- kar, ki poučuje likovno vzgojo na Slovenski gimnaziji v Celovcu, je bil prav navdušen, opazoval je, kako otroci znajo naravno komponirati barve in je moral le tu in tam dati kak nasvet. V skupnem delu nastala slika bo odslej krasila vhodno avlo šentphmške šole. Vidrinke pripravile glasbeni užitek Humec. Voditeljica ženskega zbora „Vidrinke“ Traudi Rudolf je s svojimi pevkami pripravila . za 11. maj izredno glasbeno poslastico. Ob 19.30 bodo na koncertu v romarski cerkvi na Humcu nastopili „Bratje Smrtnik", „Singers“, Quatro Sax, Mlada Podjuna in Sängerrunde Emmersdorf. Vstopnice so na voljo v predprodaji, koncert pa je skoraj že razprodan. Odlikovanje za trgovino Rutar Dobrla vas/Dunaj. Trgovina Rutar, s centralo v Dobri! vasi, je pri letošnji podelitvi nagrad za eksport bila uvrščena v kategoriji trgovstvo na 2. mesto. Priznanje podeljuje gospodarsko ministrstvo. Podjetje Rutar za-polsuje v treh trgovinah na Koroškem ter v trgovini v Ljubljani 600 delojemalcev, kmalu bo odprlo trgovino tudi v Mariboru.