Gradnja avtoceste V zadnjih letih ugotavljamo, da se pospešeno gradi avtocesta preko Slovenije, ki zbližuje slovenske kraje, hkrati pa olajšuje tudi tranzicijski promet preko naše države. Poleg vseslovenskega problema visokih in pogostih cestnin, Trebanjce skrbi tudi, ker se izgradnja tega dela vse preveč zapleta in oddaljuje, pri tem pa se ne upošteva ne že narejenih in s strani občine sprejetih načrtov, ne želje občanov, da imamo pravico do obvoznice -vzporedne državne brezces-tninske ceste. Prizadevanja Civilne iniciative, številni zbori krajanov, ostalih skupin in posameznikov jasno kažejo, da Trebanjcem ni vseeno, kje bo šla avtocesta in ali bo olajšala ali otežila življenje nam in prihodnjim generacijam. Ostaja upanje, da se bodo stvari pravočasno obrnile v edino razumno smer, sicer ostaja še zapora ceste, ki se načrtuje kot skrajno sredstvo. Civilna iniciativa (CI) bo z zbiranjem podpisov v vseh krajevnih skupnostih poskušala pridobiti podporo pobočni varianti, saj bi le tako ostala sedanja hitra cesta kot brezcestninska obvoznica, do česar imamo pravico tudi po evropski zakonodaji.. V svoji izfavi za javnost so člani Cl (pred. Jože Vencelj) tudi zapisali, da se Cl širi na področje celotne dolenjske regije, ker avtocesta postaja vse bolj regijski problem. Hkrati demantirajo govorice, da so člani Cl pokupili parcele za traso pobočne variante. Skupnost stanovalcev Rimska cesta 1,3 in 5 so v svoji izjavi županji Marici Škoda protestirali, da bi obvoznica potekala neposredno mimo blokov, saj bi to za njih pomenilo praktično življenje na cesti. Člani Cl za regionalko (pred. Nikolaj Erjavec) v peticiji zahtevajo, da “ostane cesta Ljubljana -Novo mesto v celoti regionalna in ohranjena za prebivalstvo tega predela države, hitro evropsko avtocesto pa naj se gradi po novi trasi, s tem pa zagotovi državljanom Slovenije iz JV dela države enakovreden položaj!" 0 tej aktualni problematiki so se na svojih zborih pogovarjali tudi krajani KS, ki so najbližje avtocesti, in se zavzeli za pobočno varianto in dva priključka. Krajani KS Trebnje, KS Štefan in KS Dol. Nemška vas so se najprej zbrali na zborih v svojih krajevnih skupnostih, 19. marca pa se številčno udeležili še skupnega zbora v trebanjskem kulturnem domu. Po predhodnih zborih KS Trebnje, Štefan in Dol. Nemškavas so organizirali še skupni zbor v Kulturnem domu Trebnje 19. marca, ki je bil zelo obiskan. Podporo sklepom, ki so jih sprejeli krajani na zborih v krajevnih skupnostih Trebnje, Štefan in Dol. Nemška vas, je na svoji redni letni skupščini izreklo tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov Trebnje (pred. ZŠAM Jože Trlep). (Dalje na 4. strani) »... ZA LEPŠO IN UREJENO OBČINO ...« ŽUPANJA MARICA ŠKODA JE NA SOBOTNEM SEJMU V TREBNJEM DELILA OBČANOM SADIKE OKRASNEGA CVETJA S tem zeli županja na simboličen način vzpodbujati občane k ureditvi balkonov, vrtov in okolice. Na sliki (od leve proti desni): Mitja Prijatelj, Vanja Šeničar, ki je prevzela priznanje v imenu mažoret, Mojca Femec, Branko Mežan in Petra Krnc, članica gledališke skupine Klas, ki je prevzela priznanje namesto odsotnega Stanka Tomšiča. (Foto: M. Kapus) Hkrati so bili ob županji agronomi, ki so bili ns voljo za vsa vprašanja in strokovne nasvete. Podelitev Golievili priznanj Milena Režun Trebnje, 10. aprila Na slovesni akademiji ponovno slišali interpretacijo Režunovih Drobcev sonca. Hkrati so bila podeljena Golieva priznanja. Osmo leto že občina Trebnje praznuje Goliev spominski dan. Slavnostni govornik Igor Tršar je poudaril, da je v današnjem času kultura zelo pomembna, saj dviga našo enkratnost. Letošnja akademija je bila posvečena Francetu Režunu, pesniku, zgodovinarju v vsestranskemu kulturnemu delavcu, ki je pol stoletja ustvarjalnosti namenil Dolenjski. Prav on je pred osmimi leti na 1. akademiji dobil priznanje za življenjsko delo. Tokrat je njegova hči Milena ob glasbeni spremljavi Lada Jakšeta pred- stavila pesmi iz očetove prve zbirke Drobci sonca, ki je izšla leta 1980. S pomočjo Tiskarstva Opara, ki je sodeloval kot sponzor, je zbirka ponovno izšla v drugačni, sodobnejši podobi, a tudi tokrat z ilustracijami Lucijana Reščiča. Sledila je svečana podelitev Goljevih priznanj, ki jih je podelil Mitja Prijatelj, pred. ZKD.Letošnji dobitniki so: Branko Mežan, pevec v številnih zborih, že dvajset let v Trebanjskem oktetu: Stanko Tomšič za veli! prispevek na gledališkem področju; Mojca Femec, voc ja 01J5SB, vsestranska kulturna delavka; Trebanjske mažorete, skupina 15 deklet, ki nastopajo z godbo ali samostojno doma in v tujini. Prireditev je stkala v celoto Zvonka Falkner. Županja Marica Škoda v pogovoru z Janjo Kokolj -Prošek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občina Trebnje na sejmu Alpe-Adria Občina Trebnje se neprekinjeno že dobro desetletje zelo uspešno predstavlja na sejmu Alpe Adria. Udeležila se ga je tudi letos od 20. do 23. marca. Sejemski nastop pod naslovom V objemu Temenice in Mirne je tudi letos pripravil, organiziral in izvedel Studio 5. Poleg osrednje sejemske predstavitve se je odvijal še spremljajoči program, kjer so sodelovali: Vinogradniško društvo Trebnje, Gostilna Meglič, pletarski mojster Franc Koželj, Čebelarska kmetija Vehar, Gostilna Javornik, Gostilna Tončkov dom, Turistična kmetija Obolnar, Turistično društvo Čatež, Vinogradniško-turistično društvo Čatež, harmonikar Marko Kolenc, Dana - tovarna rastlinskih specialitet in destilacija d.d. in Vinogradniško društvo Šentrupert. Naša občina vsako leto nastopa z zelo bogatim promocijskim materialom in tako se je tudi letos predstavila s katalogom turistične po- nudbe 2003/2004, z naslovom Pod-olgem in počez. Katalog obsega 32 strani in bralca popelje skozi ponudbo prenočišč, pohodnih poti, enodnevnih, dvodnevnih, tridnevnih programov, možnosti preživljanja počitnic sredi dolenjskega gričevja, ob rekah Temenici, Mirni in Radulji. V katalogu je tudi koledar prireditev na območju občine Trebnje; pomemben del publikacije pa so turistične informacije za obiskovalce. Katalog je tako kot večino turističnih publikacij s tega področja pripravil Marko Kapus. Sicer pa velja med novim promocijskim gradivom omeniti še: promocijsko prodajni katalog 2003 Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, katalog Po naši poti. Gornjedolenjska vinska cesta, prospekt Železnodobna Dolenjska, katalog ponudbe Podol-gem in počez za sezono 2003/2004, prospekt Rakar - Hiša, ki presega okvire, zloženke Urbanova pohodna pot, Planinsko društvo Trebnje, Golf & Country Club in kataložna lista čebelarske kmetija Franc Vehar in kmetije Marn. Že pripravljena zloženka Šentrupert.pa bo skupaj s panojem predstavljena ta mesec v Šentrupertu. Občina Trebnje je ponatisnila prospekta: 15 poldnevnik poteka skozi Trebnje in S kolesom ob Temenici in Mirni. Na sejmu se je prvič predstavil Golf & Coun-try Club s ponudbo, ki omogoča izvajanje večdnevnih programov. Prav na sejmu Alpe-Adria sta na trg uvedla nove izdelke in storitve Čebelarska kmetija Franc Vehar in kmetija Marn, prvi s tremi celoletnimi paketi, posebno ponudbo za jesen in zimo in ponudbo za osnovne šole, drugi pa s tremi dvodnevnimi programi jahanja. Gostilna Javornik je s sejmom na trg ponudila vikend program in prireditev v sodelovanju s festivalom (ah), TE ORGLICE. Gostilna Meglič je svojo lanskoletno ponudbo razširila s tremi prireditvami. Prvič sta na sejmu sodelovala Vinogradniško društvo Trebelno, ki je slovenskemu trgu ponudilo 30 km dolgo Urbanovo pohodno pot in Planinsko društvo Trebnje s programom izletov za leto 2003 in registrom planinskih vodnikov. Dolgoročno pomembno za trebanjski turizem je tudi poslovno sodelovanje z desetimi turističnimi agencijami, od tega dve hrvaški; s katerimi so bili vzpostavljeni kontakti pred, med in po sejmu, in seveda dejstvo, da se je preko tega sejma uspelo promovirati kar 15 novih programov, kar v tržnem jeziku pomeni 15 novih izdelkov, in še dva prodajna kataloga, to pa že je rezultat, ki še v razvitejših turističnih sredinah nekaj velja. Uvodnik S pomladjo, svežino zelenili travnikov in bogastvom cvetov, se ne prebuja le življenje v naravi, ampak tudi Uredniški odbor Glasila občanov začenja z delom. Dolgemu premoru je botroval razlog, da je tako kot vsem ostalim izvoljenim odborom in komisijam prenehal mandat, novoizvoljeni člani odborov in komisij pa so bili potrjeni na 3. seji OS. Naš občinski časopis ostaja mesečnik. Ker se izteka enoletna pogodba s sedanjim tehničnim sodelavcem, bomo z naslednjo številko pohiteli. Prispevke zanjo zbiramo do 20. maja. S prihodom poletja bo znan nadaljnji tehnični sodelavec, zato bo tudi izdajanje časopisa postalo redno, kot je že bila pra ksa v preteklem obdobju. Člani uredniškega odbora bomo postali uigrana ekipa, v katero lahko kot dopisnik vstopi vsak(-a) občan(-ka), ki spremlja dogajanje v občini, se veseli uspeho v in želi opozoriti tudi na probleme, ki nas pestijo. Korektne in podpisane prispevke bomo tudi objavili, pridržujemo pa si pravico do skrajševanja, kadar bo gradiva veliko, oz. bodo prispevki predolgi. V preteklih mesecih se je na naslovu Glasila občanov nabralo precej prispevkov, vendar se mnogi nanašajo na časovno preveč oddaljene dogodke, zato jih nismo uvrstili. Časopis bo zaenkrat ostal enakega formata, podobne vsebinske zasnove in bo obsegal osem strani; po potrebi bo obsežnejši (tako kot sedanji) za količino razpisov in drugega gradiva, ki ga posreduje Občina Trebnje. Člani uredniškega odbora upamo, da se bo za kakšno uro tedensko našel prostor na občini, kjer se bomo lahko sestajali, se dogovarja-li in bili dostopni tudi na telefon in ne nazadnje, kamor boste lahko po elektronski pošti: glasilo-obcanor@lrebnje.si posredovali svoje pobude, vprašanja ... Lahko pa nam pošiljate prispevke tudi na disketah na naslov: Glasilo občanov, Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Ivanka Višček gl. in odg. urednica Glasila občanov #la$ito občanov i s občine Trebnje Leto XIII /1. številka/14. maj 2003/Brezplačno! elektronska pošta: glasilo-obcanov@trebnje.si T OBČINSKE NOVICE Leto XIII/1. številka/14. maj 2003 Delo občinskega sveta V tem času so svetniki opravili že štiri seje. Na 1. konstutivni seji Občinskega sveta Občine Trebnje (19. 12.) je predsednik Občinske volilne komisije Metod Žužek na kratko obrazložil končno poročilo o izidu volitev župana, članov OS in članov svetov KS. Rezultati so bili pravnomočni, saj ni bilo pritožb. Sledilo je še poročilo podpredsednika posebne obč. volilne komisije Boštjana Koviča za predstavnika romske skupnosti. Svetniki so izvolili 7-člansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: Franc Hribar, Alojz Metelko, Marjan Peter Pavlin, Jože Rebolj, Branko Rus, Anton Zaletel) in Zupančič Marjan. Po imenovanju Marjana Petra Pavlina za predsednika te komisije so potrdili mandat županje Marice Škoda in vseh 26 članov za Občinski svet Občine Trebnje. Svetnik Marjan Zupančič je predlagal, da se staremu uredniškemu odboru podaljša mandat za izid januarske številke. Županja Marica Škoda tega predloga ni podprla, ker je menila, da OS ne more odločati o podaljšanju mandata članom, ki jim je z dnem poteka mandata starega OS potekel mandat. To je razlog, zakaj občinskega glasila več mesecev niste mogli dobiti (kljub do konca maja podpisani pogodbi med Občino Trebnje in tehničnim sodelavcem Tomom Cesarjem). Na 2. seji OS (29. 1.) so potrdili nadomestna člana v OS, in sicer namesto Marice Škoda, ki opravlja funkcijo županje, je bil potrjen Branko Veselič; Po odstopu mandata Janeza Slaka, ki ostaja direktor občinske uprave, je ta mandat pripadel naslednjemu kandidatu z liste LDS, Antonu Lavrihu. Svetniki so potrdili 4-letni mandat komisije za izbor priznanj Športnik leta v sestavi: Marija Lindič, Alojz Radelj, Branko Kirm, Zvonko Breznikar, Miran Jurak, Boštjan Kolenc in Danica Grandovec. Na 3. seji OS (19. 3.) so se svetniki zaustavili ob proračunu. Franc Hribar je bil začuden, ker ga predhodno ni obravnaval Odbor za proračun in finance in ostali odbori. Po daljši razpravi so sprejeli osnutek proračuna, ki se dopolni s konkretnimi podanimi pripombami. Razprava o proračunu je bila dokaj obsežna še na nadaljevanju 3. seje OS (26. 3.), kjer so se tudi dogovorili, da o tako pomembni temi predhodno razpravljajo odbori. Po predlogu komisije za mandatna vprašanja so bili imenovani naslednji odbori in komisije: Odbor za lokalno samoupravo: Brane Rus (pred.), Jožko Tomšič, Franc Kozlevčar, Bojan Majcen, Ivan Zajc, Stane Hostnik in Peter Ravnikar; Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika OS: Marjan Peter Pavlin (pred.), Jože Rebolj, Brane Rus, Alojzij Kastelic, Andrej Sever, Jožko Tomšič, Franc Kozlevčar, Marjan Zupančič in Bojan Majcen; Odbor za gospodarske dejavnosti: Alojz Kastelic (pred.), Andrej Sever, Anton Zaletel j, Stanislav Cvelbar, Jože Smolič, Bogdan Breznik in Robert Meglič; Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: Anton Zaletel) (pred.), Brane Rus, Alojz Kastelic, Franc Kozlevčar, Iztok Rep, Tone Rugelj in Andrej Slak; Odbor za proračun in finance: Franc Hribar (pred.), Alojzij Metelko, Marija Starc, Stanislav Cvelbar, Marjan Peter Pavlin, Mihaela Peskar in Polona Ajdič; Odbor za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo: Alojz Metelko (pred.), Franc Hribar, Franc Kepa, Marjan Peter Pavlin Janez Kovačič, Marjan Uhan in Mirko Jarc; Odbor za družbene dejavnosti: Marjan Zupančič (pred.), Anton Zaletel, Franc Hribar, Brane Rus, Anton Strah, Ivana Kovačič in Uroš Trinko; Nadzorni odbor: France Pevec (pred.), Franci Smolič, Andrej Jevni-kar, Francka Grošelj in Bojan Rajer; Uredniški odbor Glasila občanov: Ivanka Višček (gl. in odg. urednica), Stanko Tomšič, Marjeta Uhan, Toni Jeršin, Ivana Kovačič, Štefan Pepel-nak in Branko Udovič; Izdajateljski svet Glasila občanov: Marjan Zupančič (pred.), Anton Zaletel in Franc Hribar; Občinska volilna komisija: Metod Žužek (pred.), Blaž Pavlin, Robert Pave in Andrej Prijatelj; Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Božo Kravcar, Marta Gačnik, Anton Dim, Anton Kastelic (tajnik), Jože Povšič, Jože Uhan in Vinko Ribič. Za predstavnico lokalnih skupnosti v regijsko koordinacijsko skupino so na predlog županje imenovali Mojco Novak. Svetniki so razpravljali o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Korenitka Pluska. V razpravo so se vključili številni svetniki. Jože Rebolj je glede na pretekle izkušnje navedel, da so razlogi za nezaupanje do predstavnikov državnih institucij veliki, da se je prioriteta izgradnje avtocest preusmerila iz smeri Karavanke - Obrežje na Koper - Maribor; da se že deset let razpravlja o poteku avtoceste mimo Trebnjega, da je OS že pred leti sprejel odločitev, a se predlogi občanov ne upoštevajo. Marjan Zupančič pa je predlagal, da se dopolni ekipa pri Civilni iniciativi, ki bo nastopala proti zahtevam DARS-a. Sprejeli so sklep, s katerim Občina Trebnje odreka pozitivno mnenje k dopolnjenemu predlogu lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Korenitka - Pluska predvsem zaradi neupoštevanja predloga s strani Občine Trebnje in krajanov za pokriti vkop na Pluski in izgradnje mostu do Korenitke.. Svetniki so potrdili soglasje k cenam socialno varstvenih storitev, in sicer Občina Trebnje subvencionira stroške storitve pomoči družini na domu. Po razpravi so potrdili cene programov v VVZ Trebnje, ki od L 4. v dnevnem programu znašajo: 83.388.00 SIT/otroka mesečno v prvi starostni skupini (l-31et); 61.561.00 SIT/otroka mesečno v drugi starostni skupini in 63.852,00 SIT/ otroka mesečno v kombiniranem oddelku. Svetniki so odločali o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Trebnje. Na 4. seji OS (17.4.) so svetniki le potrdili sprejem proračuna (obrazložitev v predstavitvi direktorja Občine Trebnje Janeza Slaka) z upoštevanjem še nekaterih novih pripomb, čeprav je bilo kar precej nezadovoljstva, ker so nekateri svetniki menili, da se niso upoštevale pripombe, dane na odborih in komisijah. Ob tehtanju, kje bi bilo mogoče še prenesti določena sredstva na druge postavke, je Jože Rebolj pobaral direktorja Občine Trebnje, kako mu je lahko tako vseeno. Dobil je hiter odgovor: “Saj ga vi sprejemate, ne jaz!” V zvezi s sprejemom so na sami seji sprejeli še nekatera dopolnila. Znižala se je postavka Iz trebanjskega koša, ta sredstva se prerazporedijo na druga društva. Prav tako se zmanjšajo sredstva za RK Trimo Trebnje za 2,5 mio, kar se prerazporedi za sofinanciranje športnih programov. S prerazporeditvijo sredstev v KS Dol. Nemška vas so zagotovili denar za ureditev pločnikov oz. avtobusnega postajališča pri podružnični šoli Dol. Nemška vas. Zmanjšala se je postavka sredstva za plače in druge izdatke zaposlenih v knjižnici za 1 mio, hkrati pa so povečali postavko za varstvo naravne in kulturne dediščine za 3,4 mio, in sicer za obnovo kapele Lanšprež, kjer je enako vsoto obljubila država, občina pa je obvezna zagotoviti 50%. Na področju neprofitnih orga- nizacij društev se v novo postavko sofinanciranje mladinskih dejavnosti nameni 300 tisoč. Prav tako so podprli pobudo Igorja Tršarja in namenili 1,5 mio za Rastočo knjigo. Zaradi prepotrebne obnove vodovodov (zamenjeva cevi) so namenili 3,2 mio. Sprejeli so sklep o zadolžitvi občinskega proračuna za gradnjo OŠ Mirna. Soglasno so potrdili sprejem nalog na področju kmetijstva za leto 2003. Svetniki so se seznanili z Gospodarskim planom JP Komunala Trebnje. Na trditev Alojza Metelka, da je predimenzioniran in se zato mora uskladiti s postavkami proračuna, je direktor JP Komunala Jože Povšič pojasnil, da se je posvetoval s člani računskega sodišča, ki dopuščajo višji plan od realiziranega, ne pa obratno. Direktor JP Komunala je opozoril še na veliko število okvar na vodovodni napeljavi, zlasti zaradi dotrajanih azbestnih cevi, lani 283 okvar, kar kaže na nujnost celovite obnove. Anton Maver je pojasnil glede izgradnje in odprtja vodovoda Žempoh v KS Mokronog in predlagal, da se v gospodarski plan vnese izboljšanje z vodooskrbo v vasi Beli Grič. Kljub pomislekom, ker ga NS JP Komunala še ni obravnaval, so Gospodarski plan JP Komunala Trebnje sprejeli. Med pobudami svetnikov je Janez Kovačič predlagal, da se odvzame pravica do opravljanja lekarniške dejavnosti sedanjemu najemniku na Mirni in se pridobi novega. V KS Šentrupert in Mokronog so v zbiralni akciji zbrali veliko kosovnih odpadkov, nastal je problem odvoza, ki stane. Edo Majcen je predlagal, da bi občina poskrbela za vsakega novorojenčka s čestitko in denarnim nakazilom; nadalje da se proračun objavi na internetu; da bi bilo prav narediti izvleček popisa prebivalstva za trebanjsko občino; postavil pa je tudi vprašanje glede dimnikarskih storitev, katere so občani dolžni plačati. Alojz Metelko je menil, da se mora čimprej odpreti deponija Globoko, saj so na sedanji deponiji kupi previsoki. Franca Hribarja je zanimalo, iz katerega vira je bilo lani financirano fizično varovanje v JP Komunala ter kaj se dogaja z umeščanjem avtoceste mimo Trebnjega. Marjan Pavlin je želel pojasnilo, zakaj PGD Trebelno ni dobilo že lani s sklepom obljubljeni 1 mio; kdaj bo končana sanacija ceste Mirna - Mokronog in Slovenska vas - Šentrupert in kako je s formiranjem informacijskega terminala za turistične informacije v občini Trebnje. Jožeta Jevnikarja pa je zanimalo, ali se načrtuje priprava programa razvoja za podjetništvo in obrt. Na vprašanje, ali imata obe novo rastoči trgovini v Trebnjem gradbeno dovoljenje, je Štefan Velečič potrdil, da ga imata. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako osvoboditi parkirišča pri Gostilni Zore, kjer so pogosto parkirani avtomobili, ki pomeni precejšnjo oviro za invalide, ki se na vozičkih iz Doma starejših občanov odpravljajo v mestno središče, in so ob parkiranih vozilih prisiljeni zapeljati na cesto. I.V. Proračun Občine Trebnje Občinski svet Občine Trebnje je dne 17. 4. 2003 sprejel letošnji proračun. Skupna višina proračuna za leto 2003 znaša 4,164 milijarde. Od tega je višina sredstev finančnih načrtov vseh 16 krajevnih skupnosti velika 1,012 milijarde. Sorazmerno uspešno uravnoteženje proračuna je bilo doseženo z zadolžitvijo do višine 200 mio. in s sredstvi na računu v višini 373,5 mio. Zadolžitev se bo porabila za dokončanje največje investicije, ki je v teku v letošnjem letu, to je izgradnja prizidka in telovadnice pri mirnski osnovni šoli. Celotna investicija je ocenjena na 960 mio. Že nekaj let se največ sredstev občinskega proračuna namenja za osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo (1,130 milijarde), na drugem mestu so naložbe v infrastrukturo (680 mio.), za varstvo okolja se namenja 326 mio., vo-dooskrbi skupaj z urejanjem prostora in stanovanjsko dejavnostjo se namenja 342 mio., re- kreaciji in kulturi 163 mio. in za področje sociale 137 mio. Še vedno je struktura delitve sredstev med fiksne in variabilne ugodna. V letošnjem proračunu se namenja več kot 50 % sredstev za in- slediti tako velikemu deležu za investicije, kar se bo predvsem čutilo v nadgradnji družbenega standarda na področju cestne infrastrukture. V prilogi so grafične tabele, iz vesticije in za dogovorjene programe. Glede na vedno več prenesenih nalog s strani države na pleča občinskega proračuna, bo v bodoče težko katerih je moč razbrati porabo za določene namene in tudi primerjavo s preteklimi leti ter povprečjem porabe oz. delitve sredstev v državi. Reševanje romske problematike Na vsakoletnem posvetu koordinacije za reševanje romske problematike v občini Trebnje so bili prisotni predstavniki vseh institucij, ki lahko nudijo ustrezno strokovno mnenje in pomoč pri reševanju vsakod- V preteklem letu je bil poudarek na pomoči Romom pri obnovi objektov, novi napeljavi vodovodov tako v naselju pri Zagorici kot na Hudejah. Romi so sami urejali svoje bivalno naselje in popravljali ob- nevnih težav, s katerimi se srečuje 300 Romov, ki bivajo v občini Trebnje. Posveta sta se udeležila tudi županja občine Marica Škoda in direktor občinske uprave Janez Slak ter namestnik direktorja vladnega urada za narodnostna vprašanja v RS mag. Stane Baluh. Poročilo o romski populaciji v občini Trebnje in o reševanju težav, s katerimi se srečujejo vse institucije pri delu z Romi, so prisotni ocenili zelo dobro, vendar pa so se strinjali, da je vse preveč nalog pri reševanju romske problematike prenesenih na reševanje v lokalne skupnosti; ministrstva in državne institucije pa kljub sprejetim zadolžitvam s strani Vlade RS, ne opravijo svojega dela. Še poseben problem so sredstva, ki jih občine nujno potrebujejo, da bi ublažile težak socialni položaj Romov. Nujno pa bi bilo potrebno, da se v Centru za socialno delo zaposli delavec, ki bo svoje delo posvetil reševanju težav romske populacije. mm jekte. Center za izobraževanje je nadaljeval z izobraževanjem Romov za dokončanje osemletke ter teoretično in praktično usposabljal Romkinje za delo v družini. V nadaljevanju pa bo poudarek na izobraževanju za pridobitev poklica. Le to bo rešitev za njihovo bodočnost -samozaposlitev, saj kljub prizadevanju posameznih institucij, delodajalci ne zaposlujejo Romov. Število romskih otrok v redni osnovni šoli pa se iz leta v leta izboljšuje. V občinski upravi upajo, da bo z izvolitvijo predstavnika Romov v Občinski svet, tudi večja pomoč samih Romov pri reševanju njihovih težav. Za leto 2003 so se na koordinaciji dogovorili, da se nadaljuje z izobraževanjem Romov, v okviru praktičnega dela izobraževanja pa opravljajo popravila oz. gradijo svoje domove. Potrebno bo tudi nuditi pomoč pri ustanavljanju kulturne skupine pri Romih, še v naprej pa pomagati pri vzdrževanju čistoče v naselju Hudeje ter omogočiti vodo in elektriko v vsa romska naselja. Pred zaključkom pa je tudi nakup zemljišča največjega romskega naselja Hudeje, za kar bo morala obči na zagotoviti 12 milijonov tolarjev Tako bo rešen osnovni problem prostorska ureditev največjega na selja in možnost komunalnega urejanje prostora.. Predstavnika urada za narodnosti pa so člani koordinacije zaprosili, da intenzivno delajo na sprejetju zakona o Romih, ker je to edini način, da reševanje romske populacije pričnejo konkretno reševati tudi vladni organi. Dušan Mežnaršič UPRAVNA ENOTA TREBNJE vas obvešča Novela zakona o tujcih V Uradnem listu RS, št. 87/02 je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki je pričel veljati 16. 11. 2002. Večina sprememb citiranega zakona je posledica prilagoditve slovenske migracijske zakonodaje evropskemu pravnemu redu na omenjenem področju. Bistvena novost novele Zakona o tujcih je v prenosu pristojnosti izdaje dovoljenja za stalno prebivanje tujcu na pristojno upravno enoto, na območju katere tujec prebiva. Z izvajanjem te določbe zakona se bo pričelo 16. maja 2003. Novela zakona na novo opredeljuje tudi pogoje, ki jih mora tujec izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za prebivanje. V primerjavi s pogoji, določenimi pred novelo zakona, - je opuščen pogoj zagotovljenega primernega stanovanja v Republiki Sloveniji, - in olajšano izpolnjevanje pogoja zdravstvenega zavarovanja. Iz novele zakona je tudi črtana določba, ki je opredeljevala izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga naselitve in izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov. Vse ostale podrobnejše informacije in pojasnila v zvezi z izvajanjem novele Zakona o tujcih lahko dobite na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje - kontaktna oseba je Vida Barle na tel.št. 07 30 44-042 ali pri informatorki Mateji Jaklič na tel.št. 07 30 41-206. UPRAVNA ENOTA TREBNJE USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATEU: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: Ivanka Višček, prof. (glavna in odgovorna urednica), Stanko Tomšič, dipl.san.inž.. Marjeta Uhan, univ.inž.kmet., Toni Jeršin, Ivana Kovačič, spec.ped., Štefan Pepelnak in Branko Udovič./IZDAJATEUSKI SVET GLASILA OBČANOV: Marjan Zupančič, prof. (pred.), Anton Zaletel, ing., in Franc Hribar./Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: TOMOGRAF, Tomo Cesar s.p„ Novo mesto/ Tisk: TISKARSTVO OPARA, Novo mesto / Naklada: 6200 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8,5% stopnji. Krajevne skupnosti v občini Trebnje Prosimo vas, da nas obveščate o aktualnem dogajanju v vašem kraju in predstavili vas bomo našim občanom! Namen Glasila občanov je seznanjati občane o aktualnem dogajanju V vsaki sledeči številki bo podrobneje predstavljena ena krajevna sku-v občini Trebnje. Tretja stran je namenjena spoznavanju naših krajevnih pnost, za prvo številko v letošnjem letu pa smo vam na kratko predstavili skupnosti in aktualnim dogodkom oziroma zanimivostim iz vseh 16 kra- vse krajevne skupnosti in njihove predsednike, jevnih skupnosti naše občine. SEZNAM PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI TREBNJE Zap. št Krajevna skupnost Poštna štev. predsednik, podpredsednik Bivališče Telefon: doma/služba ; mobi 1. ČATEŽ 8212 Velika Loka Ivan ZAJC Matej MLAKAR Goljek 20, Trebnje Dolenja vas pri Čatežu 18, Velika Loka 34-89-092; 34-89-079 041/686-702 2. DOBRNIČ 8211 Dobrnič Silvester PRPAR Dobrnič 9, Dobrnič 30-45-100; 041/647-019 3. DOLENJA NEMŠKA VAS 8210 Trebnje Marjan UHAN Alojzij UHAN Rodine pri Trebnjem 25, Trebnje Dolenja Nemška vas 29. Trebnje 34-66-050; 34-61-510 041/358-218 4. KNEŽJA VAS 8211 Dobrnič Janez MAJDE Luža 4, Dobrnič 34-65-242; 041/548-577 5. MIRNA 8233 Mirna Dušan SKERBIŠ Janez BRAČKO Lunačkova ulica 17, Mirna Rožna ulica 16, Mirna 30-47-615; 34-34-080; 041/630-321 041/547-889 6. MOKRONOG 8230 Mokronog Anton MAVER Peter DEU Slepšek 10, Mokronog Stari trg 3, Mokronog ks 34-99-586; 34-99-640 041/641-647 7. RAČJE SELO 8210 Trebnje Darko PEKOLJ Henrik URBIČ Račje selo 19, Trebnje Hudeje 27, Trebnje 30-44-557; 30-45-038 041/525-301 8. SELA ŠUMBERK 8360 Žužemberk Franc SELAN Peter TRUNKELJ Sela pri Šumberku 29, Žužemberk Vrtače 3, Žužemberk 30-87-139 30-87-032 9. SVETINJA 8211 Dobrnič Dragotin PERPAR Šmaver 8, Dobrnič 34-65-211; 10. ŠENTLOVRENC 8212 Velika Loka Rajko GLIHA Andreja RAJNAR Veliki Videm 6, Velika Loka Šentlovrenc 24, Velika Loka 34-89-743; 34-89-800; 031/363-348 11. ŠENTRUPERT 8232 Šentrupert Anton RUGELJ Jurij BIZJAK Šentrupert 83, Šentrupert Rakovnik pri Šentrupertu 25, Šentrupert 30-40-156; 12. ŠTEFAN 8210 Trebnje Anton STRAH Anton BAJC Kamni Potok 1, Trebnje Zidani Most 3a, Trebnje 30-44-850; 30-44-458; 041/609-263 13. TREBELNO 8231Trebelno Anton CVETAN Stane UREK Cikava 14, Trebelno Drečji Vrh 7, Trebelno sl.34-99-590; 041/616-350 031/800-520 14. TREBNJE 8210 Trebnje Marjan KRMELJ Zvonka FALKNER Rimska cesta 7a,Trebnje Gubčeva cesta 4 a, Trebnje sl.34-81-452; 30-45-042; 040/204-702 15. VELIKA LOKA 8212 Velika Loka Jože SMOLIČ Jožef KRAVCAR Velika Loka 27, Velika Loka Škovec 14, Velika Loka sl.30-44-911; 34-89-006 031/363-347 16. VELIKI GABER 8213 Veliki Gaber Stanko ZOREC Cesta 17, Veliki Gaber 34-69-140; Krajevne skupnosti občine Trebnje. Vir: Internetna stran občine Trebnje-www.trebnje.si Naselja po krajevnih skupnostih KS ŠENTRUPERT KS MOKRONOG KS VELIKI GABER KS TREBNJE KS ŠTEFAN KS KNEŽJA VAS OBČINA ŽUŽEMBERK !<3 J.®JA ■F' tta 1013-13’,'AVA3 TV. J Krajevna skupnost Čatež Naselja: Čatež, Dolenja vas, Goljek, Gorenja vas, Kriška Reber, Križ, Razbore - del, Roje pri Čatežu, Sa-jenice, Trebanjski Vrh, Zagorica pri Čatežu. renja Dobrava, Gor. Ponikve, Gradišče pri Trebnjem, Grm, Jezero, Lipnik, Lukovek, Meglenik, Rih-povec, Rodine. Krajevna skupnost Knežja vas Naselja: Dol. Kamenje pri Do- OBČINA LITIJA Krajevna skupnost Svetinja Naselja: Dol. Vrh, Gor. Vrh, Rdeči Kal, Svetinja, Šmaver. Krajevna skupnost Šentlovrenc Naselja: Dolga Njiva pri Šent-lovrencu, Dolnje Prapreče, Gor. OBČIN A SEVNICA £ OBČINA MIRNA PEČ Krajevna skupnost Dobrnič Naselja: Artmanja vas, Dobrava, Dobrnič, Gorenja vas, Korita, Lisec, Lokve pri Dobrniču, Pod-lisec, Preska, Reva, Stranje, Ša-hovec, Vavpča vas, Vrbovec, Zagorica, Železno. Krajevna skupnost Račje selo Naselja: Blato, Hudeje, Mala Sevnica, Račje selo, Velika Sevnica. Krajevna skupnost Sela pri Šum-berku Naselja: Arčelca, Babna Gora, Dol. Podšumberk, Gor. Podšumberk, Log pri Žužemberku, Orlaka, Rep-lje, Sela pri Šumberku, Volčja Jama, Vrtače, Zavrh Krajevna skupnost Dol. Nemška vas Naselja: Češnjevek, Dečja vas, Dolenja Dobrava, Dol. Nemška vas, Dol. Ponikve. Dol. Podboršt, Go- brniču, Dol. Selce, Gor. Kamenje pri Dobrniču, Gor. Selce, Knežja vas, Krušni vrh, Luža, Občine, Roženpelj. Krajevna skupnost Mirna Naselja: Brezovica pri Mirni, Cir-nik, Debenec, Glinek, Gomila, Gor. vas pri Mirni, Migolica, Migolska Gora, Mirna, Praprotnica, Ravne, Sajenice, Selo pri Mirni, Selška Gora, Stan, Stara Gora, Sevnica, Škrjanče, Trbinc, Volčje Njive, Zabrdje, Zagorica. Krajevna skupnost Mokronog Naselja: Beli Grič, Bruna vas, Dol. Laknice, Gor. vas pri Mokrinogu, Gor. Laknice, Križni Vrh, Hrastovi-ca, Log, Martinja vas pri Mokronogu, Mokronog, Most, Ostrožnik, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Ribjek, Slepšek, Srednje Laknice, Sv. Vrh. Prapreče, Krtina, Kukenberk, Mačji Dol, Mali Videm, Martinja vas, Muhabran, Potok, Šentlovrenc, Veliki Videm, Vrhovo pri Šentlovrencu, Žabjek. Krajevna skupnost Šentrupert Naselja: Bistrica, Brinje, Dol. Jesenice, Draga pri Šentrupertu, Gor. Jesenice, Hom, Hrastno, Kamnje, Kostanjevica, Okrog, Prelesje, Ravne nad Šentrupertom, Rakovnik pri Šentrupertu, Ravnik, Slovenska vas, Straža, Šentrupert, Škrlj e vo, Trstenik, Vrh, Zabukovje, Zaloka, Vesela Gora, Roženberk, Mali Cirnik pri Šentjanžu. Krajevna skupnost Štefan Naselja: Belšinja vas, Benečija, Breza, Gor. Nemška vas, Grič pri Trebnjem, Kamni Potok, Pluska, Rožni vrh, Štefan pri Trebnjem, Zidani Most. Krajevna skupnost Velika Loka Naselja: Gor. Podboršt pri Veliki Loki, Iglenik, Korenitka, Mačkovec, Mala Loka, Mrzla Luža, Škovec, Trnje, Velika Loka. Krajevna skupnost Trebnje Naselja: Dol pri Trebnjem, Dol. Medvedje selo, Gor. Medvedje selo, Grmada, Odrga, Pekel, Primštal, Repče, Studenec, Trebnje, Vrhtrebnje. Krajevna skupnost Trebelno Naselja: Bitnja vas, Bogneča vas, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Trebelnem, Cerovec pri Trebelnem, Cikava, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Dol. Zabukovje, Drečji vrh, Gor. Zabukovje, Gor. Mokronog, Jelševec, Maline, Mirna vas, Ornuška vas, Podturn, Radna vas, Roje pri Trebelnem, Štatenberk, Trebelno, Velika Strmica, Vrh pri Trebelnem. Krajevna skupnost Veliki Gaber Naselja: Bič, Cesta, Dobravica pri Vel. Gabru, Gombišče, Male Dole pri Stehanji vasi, Mali Gaber, Medvedjek, Pristavica pri Vel. Gabru, Stehan-ja vas, Stranje pri Vel. Gabru, Vel. Dole, Veliki Gaber, Zagorica pri Vel. Gabru, Žubina. Vir: Internetna stran občine Trebn-je-www.trebnje.si st Kresovanje članie in članov SDS na Vrhtrebnjem pred praznikom. Otvoritev vodovoda Zempoh - Vrh Pitna voda je bila vedno velikega pomena za razvoj nekega področja. Prve civilizacije so se razvile ob velikih rekah, torej ob vodi, ki je bila takrat in je še danes vir življenja. Na našem področju in tudi na širšem področju Slovenije je padavin v glavnem dovolj, tako da si količin vode, potrebnih za preživetje, ni težko zagotoviti. Ljudje so si že v davnini znali sami zagotoviti potrebne količine vode s tem, da so si zgradili rezervoarje - “Štirne”, kamor so zbirali padavinsko vodo za čas, ko ni bilo padavin. Vendar ta voda ni bila pitna in v prehrambene namene uporabna le po predhodnem prekuhavanju ... Krajani vasi Vrh in Žempoh ter seveda vinogradniki, ki na tem področju gojijo najlepšo dolenjsko rožico, so že dolgo razmišljali o vodovodu, ki bi zagotovil neoporečno vodo, kar bi pomenilo, da bi si lahko končno iz pipe natočili kozarec hladne pitne vode. st Vodovod Vrh - Žempoh 27.4.2003 je bil ob prisotnosti županje Občine Trebnje, ge. Marice Škoda, predsednika odbora za izgradnjo vodovoda Vrh-Žempoh g. Bulca, predsednika KS Mokronog g. Mavra, direktorja Komunale Trebnje g. Povšiča, bodočih uporabnikov in drugih povabljenih gostov, odprt vodovodni sistem, ki bo zagotavljal neoporečno vodo 22 objektom. Otvoritev sistema, ki obsega 1800 m primarnega in 800 m oskrbovalnega cevovoda, črpališče in vodohran s prostornino 30 m3, je rezultat zagnanosti odbora za izgradnjo vodovoda, kateremu je ta podvig uspel v manj kot 11 mesecih s pomočjo občinskih sredstev v višini 8,4 mio SIT, lastnih sredstev bodočih uporabnikov v višini 5,5 mio SIT in preko 3300 ur opravljenega dela (po 130 ur na vsak priključek). Investicijo vodi Komunala Trebnje kot bodoči upravljavec, saj je ta vodovod pri Gorenji vasi priključen na mokronoški vodovodni sistem, po katerem teče voda zajeta z vrtino. Omenjeni vodovodni sistem je velik napredek v reševanju vodooskrbe manjšega območja znotraj KS Mokronog, je pa tudi primer zagnanosti in entuziazma posameznikov, ki ne čakajo, da jim drugi rešijo težave, zato si za opravljeno delo zaslužijo posebno priznanje. Občinska uprava Svetovni dan voda Letošnje leto 2003 je razglašeno za mednarodno leto celinskih voda. Sobota, 22. marca 2003, pa je bil svetovni dan voda. Ob tem dnevu se spomnimo na vodo, vir vsega življenja. Še posebno moramo biti pozorni na pitno vodo in vire (izvire) pitne vode. Zaradi splošnega onesnaževanja okolja so površinski izviri pitne vode že ogroženi. Za to so krivi vsi tisti, ki brezbrižno ali nevede odmetavajo v naravo raznovrstne odpadke ali pa pri svojem delu ali dejavnosti uporabljajo snovi, ki vodo onesnažijo. Okoljska zakonodaja na tem po- dročju se bo čedalje bolj zaostrovala, s ciljem, da prihodnjim rodovom ohranimo čisto pitno vodo, čiste tekoče vode in podtalnico. Apeliramo na vse občane občine Trebnje, da pri svojem vsakdanjem delu in življenju delujejo tako, da se v vsakem trenutku zavedajo, kaj pomeni odvržen odpadek v naravo, ki lahko onesnaži pitno vodo ali okolje nasploh. Zato najprej s čistilnimi akcijami očistimo ozemlje občine Trebnje in nato pazimo, da ga ne bomo onesnaževali naprej! Jože POVŠIČ, univ. dipl. org., str. inž. Čiščenje Temenice Na svetovni dan voda 22. marca smo člani OOSDS Trebnje organizirali čiščenje reke Temenice, in sicer od mostu v Trebnjem do avtocestnega nadvoza na Ponikvah. Nabrali smo petnajst velikih vreč smeti, tudi straniščne školjke, razne pnevmatike in odslužena kolesa. Za odvoz je poskrbel direktor JP Ko- munala Trebnje. Ugotovili smo, da je hitra cesta velik onesnaževalec, saj je največ smeti, kjer sta si cesta in Temenica najbližji. Pričakovali smo večji odziv ostalih društev in občanov, saj smo za čisto okolje vsi odgovorni. Občinski odbor SDS Trebnje Gradnja avtoceste (Nadaljevanje s 1. strani) Prof. Vladimir Braco Mušič, univ. dipl. inž. arh., je v pismu Janezu Kopaču, ministru za okolje, prostor in energetiko (poslano 2. aprila 2003), med drugim navedel: “V različnih prejšnjih obdobjih obravnavanja različic poteka okoljskih, urbanističnih in krajinskih posledic ter postopkovnih vidikov sem bil aktiven kot svetovalec Občine Trebnje, recenzent Urada RS za prostorsko planiranje, strokovni sodelavec pri študijah ter osnutku nove urbanistične zasnove mesta in končno kot gost Civilne iniciative za umestitev gradnje avtoceste mimo Trebnjega. Prvi obsežnejši elaborat, Urbanistični vidiki zasnove avtocest v Sloveniji s posebnim ozirom na dokončanje dolenjskega kraka in urbanistično krajinska izhodišča za kompleksno projektiranje na območju Novega mesta in Trebnjega, sem izdelal po naročilu MOP - Zavoda RS za prostorsko planiranje, že konec leta 1993.” Mušičev povzetek najnovejše problematike, ki jo je g. Mušič po jan. 2003 (po desetih letih!) dokumentiral za ministrstvo v treh tekstih, je naslednji: 1. Prvotna zasnova izgradnje avtoceste (AC) v območju mesta Trebnje je predvidevala novo traso v trasi leta 1958 dograjene hitre ceste “Bratstva in enotnosti” (sedanja oznaka HI). Že 1992. leta je bila zaradi odločnega nestrinjanja občine zasnovana še alternativna trasa v pobočju Bukovja. 2. Stališče občine je argumentirano z ugotovitvijo, da bi dolinska različica trase z zelo široko in ograjeno oviro, razdelila celovit mestni prostor, degradirala bivalno okolje, prizadela vodni in obvodni svet kraške ponikalnice Temenica in onemogočila izrabo ceste HI za prepotrebno mestno obvoznico. 3. Za obe različici (z nekaj pod-variantami) je bila izdelana primerjava gradbenih stroškov, ki je pokazala, da je pobočna trasa nekoliko dražja. Primerjava je bila narejena na podlagi nedodelanih osnutkov načrtov. 4. Pred nekaj leti je bila izdelana še različica, ki je potekala po vznožju Bukovja in skozi predor pod vzpetino, na kateri stoji Trebanjski grad, zaščiten kot kulturna dediščina. Osnovna dolinska in ta različica sta v konfliktu z zaščitenim arheološkim območjem nekdanjega rimskega selišča Praetori-um Latobicorum. Natančne razsežnosti konflikta pa niso mogle biti ugotovljene, ker niso bile izvedene ustrezne raziskave. 5. Predstavniki investitorja AC so vse do lani trdili, da Trebnje ne potrebuje obvoznice, ki bi razbremenila središče mesta in omogočila postopno omejitev ali celo izločitev motornega prometa. Prometna študija, ki je bila predstavljena januarja letos, pa je pokazala, da je obvoznica potrebna. Predstavniki investitorja so celo povedali, da bi jo zgradili hkrati z izgradnjo AC. Vendar je treba vedeti, da teoretično in praktično edina možna trasa le-te, ki naj bi potekala ob severni strani železniške proge, nikakor ne dopušča širine in značaja ceste v mejah potrebne zmogljivosti. Gre za območje, ki je že tesno zazidano in je hkrati tudi arheološki rezervat.. Osnutek urbanistične zasnove, pri katerem sem sodeloval, je tu predvideval ozko servisno cesto za zaledne dovoze k centralnim mestnim dejavnostim in za interventni dostop. 6. V priloženem gradivu sem skušal utemeljiti potrebna dopolnila prometne študije in izhodišč za nadaljnje projektiranje AC tako, da bi upoštevali mnenja krajanov, urbanistično strokovna merila in vse kazalce, ki morajo biti vključeni v končno ekonomsko in urbanistično funkcionalno ter okoljsko presojo najprimernejše različice. 7. MOP in Vlada se morata zavedati, da sedanji slog in tempo izdelave tehniških osnov za gradnjo AC mimo Trebnjega odlaga rok izgradnje AC v tem odseku v zelo oddaljeno prihodnost Hkrati pa je treba vedeti, da sedanje zamude ne smejo vplivati na nenačelno izbiro različice. 8. Z vso resnostjo je potrebno tudi presoditi posledice vračanja stare in problematične različice projekta AC na naslednjem odseku, tj. Ponikve - Hrastje, ki predvideva potek AC po dolini potoka Igmance. Tu ne gre le za popolno destrukcijo občutljive krajine in tehnično zahtevnost, temveč tudi za onemogočanje paralelnega poteka brezcestninske ceste v pomembnem mikroregionalnem koridorju med Novim mestom in Trebnjem. Predstavitev gospodarstva občine Trebnje TREBNJE leži ob magistralni cesti Ljubljana (48 km) - Novo mesto (20 km) - Zagreb (87 km) ob rečici Temenica. Že iz davnih časov je pomembno prometno križišče, o čemer pričajo izkopanine iz stare rimske naselbine. Občina Trebnje meri 317,1 km2, ima 18 453 prebivalcev in 221 naselij. Večji kraji v občini so: Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber, Dobrnič, Trebelno in Čatež. Pokrajina je slikovito dolenjsko gričevje, poraslo z gozdovi in vinsko trto ter posejano z značilnimi kmečkimi hišami, zidanicami in cerkvicami. Zlasti slikovita in zanimiva je dolina reke Mirne. Občina je tudi po delitvi občin v državi ostala nespremenjena, pridobila je celo nekaj vasi in ima tudi Upravno enoto. V občini sta s poslovalnicami prisotni dve banki -NLB in SKB banka. V občini je po stanju 31.10. 2002 skupaj zaposlenih 5.862 oseb in od tega 2564 oseb v gospodarstvu -podjetjih (brez obrtništva), število zavezancev - samostojnih podjetnikov je 635, zaposlenih v obrti pa 1.080. Brezposelnih oseb je 622 in stopnja registrirane brezposelnosti konec novembra 2002 je 8,1%, v regiji 7,9% in v Republiki Sloveniji 11,5%. Od 622 brezposelnih oseb je 53,9% žensk; 28,6% je iskalcev prve zaposlitve; 20,3% je starih do 26 let in 22% je starih nad 50 let. Zaskrbljujoče je, da je kar 60,1% brezposelnih brez izobrazbe, kar pomeni, da gre za težko zaposljive osebe, 23,5% brezposelnih je z nižjo poklicno izobrazbo, 12,5% s srednjo izobrazbo, 2,1% z višjo in 1,8% z visoko. Nad enim letom išče zaposlitev 57,4% brezposelnih oseb, 21,5% je invalidov in 21% jih prejema denarno nadomestilo. Prikazujemo še izobrazbeno strukturo zaposlenih v občini Trebnje v letu 2001: I. -13,7%, 11. - 5,8% III. - 8,8%, IV. -28,2%, V. - 25,9%, VI. - 8,2%, VII. - 9,4% V regiji Dolenjska in Bela krajina pa je naslednja struktura: L-17,6%, II. - 9,8% III. - 5,5%, IV. -24,4%, V. - 24,6%, VI. - 7,7%, VIL- Županji 17 mio SIT Res je, županja občine Trebnje bo v manj kot enem letu, kot neprofesionalna oseba, s časovno zelo omejenim delovnikom na teden, potrošila za 17 mio SIT proračunskega denarja .... Na zadnji seji Občinskega sveta, dne 17.04.2003, je bil v drugem branju Proračun občine Trebnje za leto 2003. Izmed ostalega, je bil s strani Odbora za komunalo predlagan Občinskemu svetu predlog sklepa, da se 3,5 mio SIT iz postavke za županje nameni za kvalitetnejšo vodooskrbo, saj so nekateri vodovodi in s tem kvaliteta pitne vode v občini Trebnje že zelo ogroženi. Županja se svoji postavki ni želela odpovedati in predlaganega sklepa sploh ni želela dati na glasovanje. Pri tem so jo podpirali predstavniki strank LDS, DROT, ZLSD in predstavnik romske skupnosti. Nastala je situacija, ko bi zaradi navedenega lahko bil proračun za leto 2003 nepotrjen. Ravnodušnost direktorja občinske uprave in županje do sprejetja oz. nesprejetja proračuna občine Trebnje za leto 2003 ni pustila ravnodušne predstavnike strank, podpisnic sporazuma o sodelovanju (o katerem ste se lahko že seznanili v številnih medijih). Stališče predstavnikov strank, podpisnic sporazuma, je bil, da Občina Trebnje za nemoteno delovanje čimprej potrebuje potrjen Proračun Občine Trebnje za leto 2003. Saj z zahtevo po izredni prejšnji seji je to bilo jasno. Če te zahteve ne bi bilo, verjetno še vedno ne bi bilo seje ne proračuna. Zatorej je bila razumljiva ogorčenost in obenem odločanje, kaj storiti; ali vztrajati pri zmanjšanju županjine postavke in s tem ogroziti sprejetje proračuna, ali pustiti županji ogromno postavko. Prav zaradi številnih možnih negativnih posledic, ki bi jih nesprejetje proračuna lahko prineslo, so nekateri predstavniki podpis- nic sporazuma podprli predlog proračuna. O vsem navedenem se boste lahko tudi prepričali, v kolikor bo upoštevan predlog predstavnika SMS Trebnje, da naj bo potrjen proračun občine Trebnje v celoti objavljen na spletni strani Občine Trebnje. Matjaž Škoda >X J maž 10,4%. Primerjava podatkov nam kaže, da je izobrazbena struktura v obči- ni Trebnje nekoliko ugodnejša kot v regiji, je pa vsekakor velik odstotek zaposlenih manj izobraženih. Gospodarske družbe po stanju 31. 12. 2001: v 000 sit Število Prihodki Povp.vred.sredstev Izvoz Dobiček 160 57.985.626 39.363.000 19.994.298 1.415.480 Od 160 gospodarskih družb je 10 velikih in 9 srednjih, ostale pa so majhna podjetja; med velikimi podjetji je tudi Kmetijska zadruga, ki je po prihodku na drugem mestu in med srednjimi tudi Obrtna zadruga Unitehna. Največja gospodarska družba je TRIMO, ki ustvari 25,6% od vseh prihodkov gospodarstva, 34,8% dobička in kar 44,8% izvoznih prihodkov občine. Skupina velikih podjetij ustvari 63,7% vseh prihodkov, 75% izvoznih prihodkov, zaposljuje 61,5% za- poslenih v gospodarstvu in ustvari 62,7% čistega dobička. Izguba znaša v občini 617 mio sit in od velikih podjetij ima izgubo eno podjetje. Delež gospodarskih družb občine v regiji je 13,7%, delež zaposlenih v gospodarstvu občine v regiji je 10,5%, delež prihodkov 9,2% in delež povprečne vrednosti sredstev 9%. Delež vseh zaposlenih v regiji pa je 13,7%, vendar pa je delež prebivalcev v regiji 17%. Občina je v večjem delu tudi tradicionalno kmetijska z relativno veliko pridelavo mleka in govedi za zakol, ni pa v občini predelovalne dejavnosti. Samostojni podjetniki - stanje za leto 2001: PANOGA Št. zavezancev Prihodek v OOOsit Gradbeništvo 54 679.064 Promet in zveze 125 2.884.607 Trgovina 49 1.569.377 Gostinstvo in turizem 48 776.550 Obrt in osebne storitve 321 6.018.619 Finančne, tehnične in poslovne storitve 33 228.872 Družbene dejavnosti in skupnosti 5 60.519 SKUPAJ : 635 12.217.611 V letu 2000 je bilo v občini Trebnje aktivnih 604 samostojnih podjetnikov! Subvencioniranje obrestne mere za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Trebnje za leto 2002 “Razpis za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Trebnje za leto 2002” je bil objavljen v UL RS, št.52, dne 14.6.2002 in v Glasilu občanov, dne 15.6.2002. Rok za vložitev vlog je bil 45 dni. V predpisanem roku je t j' strankamladihslovenije občinska uprava prejela skupaj 8 vlog. Prispele vloge lahko vsebinsko opredelimo: stroški materialnih investicij, kot so stroški nakupa opreme, zemljišč, zgradb: 8 vlog Po “Predlogu razdelitve sredstev za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva za leto 2002” je bilo porabljenih 3.642.055,00 sit. Iz podatkov o porabljenih sredstvih v letu 2002 je razvidno, da je ta pristop občine za pospeševanje razvoja malega podjetništva in obrtništva neučinkovit, saj že tako predviden majhen znesek sredstev, ni bil porabljen. Za leto 2003 še pripravljamo proračun in aktivnosti za pospeševanje razvoja tega sektorja . Občina z delom sredstev v višini 10.000.000 letno v zadnjih petih letih sodeluje tudi v razpisu Podjetniškega centra Novo mesto V okviru garancijske sheme (posojila za potrebe malega gospodarstva in njihova zavarovanja). Oddelek za gospodarstvo ObčineTrebnje SA/S www sms-rfladi com Ali smo bili aktivni? Stranka Mladih Slovenije (SMS) je bila na zadnjih lokalnih volitvah prvič prisotna v tem lokalnem prostoru in bila nad rezultati volitev pozitivno presenečena. Z zelo omejenimi viri, ji je uspelo celo pridobiti predstavnika v Občinski svet Občine Trebnje. Naslednji korak je bil podpis sporazuma o oblikovanju občinskih odborov in komisij ter sodelovanje v Občinskem svetu s predstavniki strank SLS, NSi, SDS in DESUS. Na podlagi sporazuma smo uspeli pridobiti svoje predstavnike v skoraj vse odbore oz. komisije. Predstavniki SMS LO Trebnje, vključeni v odbore in komisije ter Občinski svet, smo na dosedanjih sejah izpostavili določene probleme oz. se zavzemali za nekatere konkretne rešitve. Kljub nasprotovanju Občinske uprave smo uspešno zagovarjali in uspeli zagotoviti postavko za mlade v višini 300.000,00 Sit, ki bo namenjena reševanju mladinske problematike in mladinskim projektom. Na zadnji seji Občinskega sveta smo se predlagali, da se vsakemu novorojenemu občanu Trebnjega pošlje čestitka, odpre pri banki hranilna knjižica, na katero se nakaže simboličen znesek v višini 10.000,00 Sit. Zavzeli smo se za objavo potrjenega proračuna za leto 2003 na spletni strani Občine Trebnje. Nasprotovali smo povečanju cen varstva otrok v VVZ Trebnje. Kljub temu da smo navedli številne argumente o ogromnem povečanju cen (v jaslih celo 18,8%), smo zagovorniki le tega bili na Občinskem svetu preglasovani. Obširnejšo izjavo za javnost smo posredovali na spletno stran: http://www.podpisnice.8m.net/, Na Odboru za gospodarstvo smo se zavzemali in se bomo še za ustanovitev štipendijskega fonda, ki bi bil namenjen štipendiranju izobraževanja za poklice, po katerih je v naši občini povpraševanje. Navedeno rubriko nameravamo objavljati v vsaki številki Glasila občanov, v kolikor bo le to mogoče glede na kapacitete časopisa. SMS LO Trebnje Aktivnosti organizacije Zveze borcev V zadnjih mesecih so se izvedli občni zbori v krajevnih organizacijah ZB, kjer so člani prikazali njihovo aktivno delovanje in načrte za nadaljnje delo. S prireditvami želijo ohranjati tradicije NOV, skrbeti za spominska obeležja, ki naj prihodnjim generacijam ostanejo kot veren zgodovinski dokument. Ker pa se število še živečih borcev hitro manjša, želijo pridobiti v svoje vrste čim več mlajših članov, ki bi jim pomagali uresničevati njihove programe. V svojo organizacijo vabijo tudi borce vojne za osamosvojitev Slovenije. Vsi, ki želite negovati spomin na NOB, vabljeni k sodelovanju! V občini Trebnje aktivno deluje tudi društvo Dobrnič, ki ohranja spomin na prvi kongres Slovenske protifašistične zveze žena. Osrednja proslava ob 60. obletnici kongresa bo oktobra v Dobrniču. Potrebno je zagotoviti sredstva za ureditev spominske sobe v Dobrniču in za vzdrževanje ter obnovo spomenikov NOB v naši občini! Ivana K. SDS Za boljši razvoj obline in življenja v njej Iskreno se vam zahvaljujemo za zaupanje na volitvah za občinski svet in upamo, da bomo lahko vaše zaupanje opravičili. Težko je že v naprej predvideti vse dogodke in projekte, ter napovedati končne rezultate, toda nekateri so prav gotovo predvsem predvidljivi in jih je potrebno uvrstiti in realizirati v proračunskih postavkah občine Trebnje v letu 2003 v sodelovanju z vami, tako za razvoj vašega kraja, kot celotne občine Trebnje, tako na projektih s področja komunale in vodooskrbe, stavbnih zemljišč, cestnega gospodarstva, kmetijstva in gozdarstva, podjetništva, stanovanjskega gospodarstva, urejanje prostora, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, varstva otrok, kulture, športa, zdravstva, turizma, varstva okolja in drugih projektov, ki so pomembni za boljši razvoj občine Trebnje in življenja v njej. Na vprašanja in pobude iz zgoraj navedenih področij se lahko obrnete na občinske svetnike, svetniške skupine SDS Trebnje: Branka Rusa z Velike Loke, Alojzija Kastelica z Mirne in Franca Hribarja iz Trebnjega. Svetniška pisarna - za vprašanja in pobude občanov; odprta vsak I. ponedeljek v mesecu od 18. do 20. ure v prostorih OO SDS, Gubčeva c. 16, Trebnje, nad SKB banko -vhod zadaj. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 031/ 222 888. Vodja svetniške skupine SDS Trebnje Franc Hribar Na podlagi 57., 61. in 114. do 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 50/95, 80/98) ter Odloka o proračunu Občine Trebnje za leto 2003 (Uradni list RS, št.40/2003), Občina Trebnje objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH PROJEKTOV IN PROGRAMOV. KI SE FINANCIRAJO IZ SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA. NAMENJENIH ZA KULTURO ZA LETO 2003 1. Naziv in sedež naročnika: OBČINA TREBNJE, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, telefon 07/348-11-00, fax: 07/348-11-31. 2. Predmet javnega razpisa so javni kulturni programi in kulturni projekti za leto 2003 z naslednjih področij: A) varstvo kulturne dediščine, B) investicijsko vzdrževanje prostorov in nakup opreme za objekte, ki se pretežno uporabljajo za kulturne namene, C) ljubiteljska kulturna dejavnost (glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video, ples, likovno ustvarjanje in fotografije, literatura, multimedijs-ki projekti) in drugi kulturni programi in projekti (razstave, delavnice, itd.), D) založništvo. 3. Pomen izrazov: Javni kulturni program je kulturna dejavnost zasebnih pravnih oseb in posameznikov, ki predstavlja po vsebini zaključeno celoto ter traja nepretrgoma najmanj eno leto. Kulturni projekt je posamičen kulturni dogodek (predstava, razstava, koncert ipd.) 4. Na javni razpis se lahko prijavijo: - javni zavodi na področju kulture, katerih ustanoviteljica je Občina Trebnje, za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Ol Trebnje in ZKD Trebnje za organizacijo kulturnih prireditev v občini, - društva, zveze in druge organizacije, ki imajo sedež v občini Trebnje in se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, - posamezniki, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture in imajo stalno bivališče v občini Trebnje, za avtorske projekte, - lastniki oziroma upravljalci premične ali nepremične kulturne dediščine, ki ima status spomenika ali pa je vpisana v zbirni register dediščine, za redno vzdrževanje oziroma sanacijo spomenika, pod pogoji, kot jih določa zakon. 5. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež na območju občine Trebnje, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih aktivnosti, - predlagatelj programa oz. projekta, ki je v preteklih letih prejel sredstva iz proračuna Občine Trebnje, lahko prijavi projekt oz. program pod pogojem, daje redno izpolnjeval pogodbene obveznosti, - da imajo nosilci programa/projekta izkušnje na področju, ki je predmet razpisa, - da ima program/projekt pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge vire financiranja, - da bo program ali del programa oziroma projekta izveden v letu 2003. Izpolnjevanje pogojev prejetih vlog ugotavlja komisija za odpiranje vlog, ki jo imenuje županja. Na podlagi ugotovitev o prepoznih in nepopolnih vlogah ter o vlogah, ki jih niso vložile upravičene osebe, bo županja izdala sklep o zavržbi takih vlog. 6. Kriteriji za dodelitev sredstev Kot kriteriji za ocenjevanje projektov s področja pod točko A) se bodo uporabili: finančna konstrukcija projekta z vsemi prihodki in odhodki, zagotavljanje najmanj 60% lastnih sredstev od pogodbene vrednosti projekta, časovno trajanje projekta (obvezno potrebno priložiti dokazilo o lastništvu, dokazilo o razglasitvi spomenika lokalnega pomena oz. pozitivno mnenje pristojne območne enote za varstvo kulturne dediščine, ustrezno dovoljenje za poseg). Kriteriji na področju projektov iz točke B): prijaviteljem, katerih ustanoviteljica je Občina Trebnje, se investicije financirajo do 100 % deležu iz občinskega proračuna, drugim prijaviteljem občina sofinancira investicije največ v deležu 40 %, ostalo razliko do vrednosti projekta zagotovijo so- financerji. Upoštevani bodo prijavitelji, ki izvajajo kulturno dejavnost občinskega pomena, katerih program se financira iz občinskega proračuna in nadaljujejo (zaključujejo) že pričeto investicijo. Prednostno bodo upoštevani javni zavodi in objekti, katerih ustanovitelj oziroma lastnik je Občina Trebnje. Za ocenjevanje posameznih programov/projektov s področij iz točk: C) in D) bodo uporabljeni naslednji splošni kriteriji - kakovost in uspešnost predlagatelja na posameznem področju v preteklem obdobju (odmevnost v strokovni javnosti, dostopnost, reference predlagatelja, obseg projekta/programa) - kakovost, uspešnost in izvedljivost predlaganega projekta/programa (stopnja celovitosti in zaokroženosti, realna možnost izvedbe projekta/ programa, stopnja predlagane finančne soudeleženosti predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi, predvidena dostopnost, stopnja vključevanja mlajše generacije izvajalcev ter stopnja vzpodbujanja dostopnosti mlajšim generacijam, neprofiten značaj programa/projekta) in sledeči prednostni kriteriji: - programi/projekti, ki omogočajo uspešno, množično vključevanje članov oziroma uporabnikov iz občine Trebnje, - programi/projekti, ki v programskem in izvajalskem pogledu znatno presegajo splošno kakovostno raven svojega okolja in kažejo aktualne, inovativne pristope. 7. Okvirna višina sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Trebnje za leto 2003: za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, založništva ter drugih kulturnih projektov in programov s področja kulturnih dejavnosti sredstva v višini 19.950.000,00 sit, za sofinanciranje varstva kulturne dediščine 10.400.000,00 sit, za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme za kulturne objekte 13.300.000,00 sit. 8. Rok izvedbe izbranih javnih kulturnih programov in kulturnih projektov Občina Trebnje bo z izbranimi izvajalci javnih kulturnih programov in projektov sklenila pogodbe o financiranju. Sklenitev in izvedba pogodb bosta potekali v skladu z določili Odloka o proračunu Občine Trebnje za leto 2003 in veljavnimi zakonskimi predpisi. Dodeljena sredstva za leto 2003 morajo biti porabljena v letu 2003. 9. Vsebina prijave na razpis Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. 10. Rok za predložitev prijav in način predložitve: prijavitelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 09.06.2003 (datum poštnega žiga) na naslov Občina Trebnje - sprejemna pisarna, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. Prijavljeni programi oziroma projekti morajo biti poslani v zapečatenem ovitku z izpisom na prednji strani “NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS KULTURNI PROGRAMI IN PROJEKTI 2003” in navedbo osnovnega razpisnega področja (npr.: varstvo kulturne dediščine). Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba predlagatelja: naziv in naslov (sedež). Prijave, ki ne bodo podane na originalnih prijavnih obrazcih Občine Trebnje ali ne bodo ustrezale razpisnim pogojem, ne bodo obravnavane in bodo vrnjene prijaviteljem. Prijav, oddanih po roku za oddajo, komisija ne bo upoštevala. 11. Odpiranje vlog: po poteku razpisnega roka bo komisija za odpiranje vlog odprla vse vloge, ki bodo do tedaj prispele. Odpiranju vlog, ki bo dne 11.06.2003 ob 12. uri, bo lahko prisostvovala vsaka oseba, ki bo kandidirala na razpisu. 12. Izid razpisa: o izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni najpozneje do dne 18.07.2003. 13. Kraj in čas, kjer lahko predlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo v vložišču Občine Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Trebnje - http://www.trebnje.si/. Občina je dolžna na pisno zahtevo v času razpisnega roka zainteresiranim predlagateljem razpisno dokumentacijo tudi poslati. 14. Kontaktna oseba za dajanje informacij: Branka Marolt, telefon 07/ 348-11-26, fax: 07/348-11-31. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja s pogoji ter kriteriji razpisa. Občina Trebnje Županja Marica Škoda Na podlagi Odloka o proračunu za leto 2003 (UL RS št. 40/2003) in 3-člena Navodila o zagotavljanju sredstev v proračunu Občine Trebnje za izvajanje nalog na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 31/2000) objavlja Občina Trebnje JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA DODELITEV SREDSTEV ZA IZVAJANJE NALOG NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA za leto 2003 1. Občina Trebnje razpisuje zbiranje predlogov za dodelitev sredstev za izvajanje nalog na področju socialnega varstva za leto 2003. Za izvajanje razpisanih programov ima Občina Trebnje v proračunu za letošnje leto zagotovljenih 13.300.000 sit. Na razpisu lahko sodelujejo: - javni socialnovarstveni zavodi, - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Trebnje, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti, - organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih članov, - invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov - občanov občine Trebnje, - druga društva, zavodi, zasebne ustanove in zasebniki, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe izboljšanja kvalitete življenja za občane občine Trebnje. Izvajanje programov se mora nanašati na območje občine Trebnje oz. njene občane. Predmet sofinanciranja niso programi, ki jih posamezni izvajalci izvajajo kot del javne službe v skladu s področno zakonodajo, ampak programi, ki nadgrajujejo oz. dopolnjujejo javno službo ali pa ponujajo razne alternativne programe. Programi posameznih izvajalcev morajo temeljiti na neprofitnih načelih, vključevati oblike prostovoljnega dela in dobrodelnosti. Aktivne oblike pomoči imajo prednost pred denarnimi dajatvami. Občina Trebnje bo sofinancirala programe največ do višine 50%, izjema so le nekateri občinski programi. 3. V letu 2003 bo Občina Trebnje sofinancirala naslednje naloge in programe s področja skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele: • sofinanciranje programov humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva, • sofinanciranje letovanja zdravstveno in socialno ogroženih otrok, • sofinanciranje izvajanja projekta “Trebnje zdrava občina - občina dobrih medčloveških odnosov" oz. podprojektov: družinski dan, priprava na zakon, šola za starše, skupine za sožitje, raziskovalni tabor, vikend seminar, ustvarjalne delavnice, drugi programi vezani na ta projekt, • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov iz socialno šibkejših okolij med počitnicami, • sofinanciranje skupin ostarelih za samopomoč, • organiziranje prostovoljnega dela z mladimi, • organiziranje skupin enoroditeljskih družin, • preventivni programi za rejnike, • drugi programi na področju socialnega varstva. 4. Predlagatelji morajo vlogo na razpis posredovati na obrazcih, ki se dobijo v sprejemni pisarni Občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje ali na internetni strani Občine Trebnje http://www.trebnje.si/. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih. Obrazec SPL se nanaša na prijavitelja programov in se izpolni za vsakega prijavitelja enkrat, obrazec A pa se nanaša na posamezen program, zato se izpolni v celoti za vsak program posebej. Vsebina prijavljenega programa mora ustrezati razpisanemu področju (sociala), ne pa drugim področjem delovanja predlagatelja, sicer bo program oz. vloga izločena iz obravnave. Izvajalci programov, ki so prejeli sredstva občinskega proračuna v letu 2002 in še niso dostavili poročila v skladu s pogodbo za preteklo leto, morajo posredovati tudi poročilo o izvedbi programov v lanskem letu, sicer ne morejo kandidirati na ta razpis. Pri pripravi programov in njihovih virov financiranja je potrebno upoštevati, da občina le sofinancira programe največ do 50%, razen pri projektih, ki se izvajajo za Občino Trebnje, kjer je delež financiranja lahko tudi večji. Prijavitelji morajo imeti prikazane vire financiranja in zaprto finančno konstrukcijo. Sredstva proračuna niso namenjena neposrednemu dodeljevanju socialno varstvenih dajatev posameznikom, temveč programom, ki rešujejo socialne stiske, težave ter potrebe prebivalcev oz. članov organizacij in posebnim programom in storitvam utemeljenim na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov. 5. Prednost pri izboru imajo tisti izvajalci, ki že imajo izkušnje in reference z izvajanjem nalog s področja socialnega varstva, ki programe izvajajo s strokovno usposobljenim kadrom, med društvi pa društva, ki bodo dostavila odločbo o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu. 6. Predlogi morajo biti posredovani v roku 30 dni po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije obvezno na predpisanih obrazcih na naslov: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje, s pripisom: Javni razpis - socialno varstvo. 7. Oddelek za družbene dejavnosti Občine Trebnje v 15 dneh po zaključku razpisa pripravi predlog izbora izvajalcev, ki ga posreduje županji, ta pa v potrditev občinskemu svetu. O izboru izvajalcev posameznih programov bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa na občinskem svetu. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe. 8. Dodatne informacije v zvezi z razpisom se dobe na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Trebnje pri Branki Kržič (tel. 07 34-81 -124). Občina Trebnje Na podlagi 9. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Trebnje (Ur. I. RS, št. 49/02) in Proračuna Občine Trebnje za leto 2003, sprejetega dne 17. 04. 2003, objavlja Občina Trebnje RAZPIS za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Trebnje za leto 2003 1. Predmet razpisa so sredstva občinskega proračuna namenjena za subvencioniranje obrestne mere za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Trebnje, v skupni višini 7.000.000,00 SIT za leto 2003, ki se bodo uporabila za naslednje namene: • graditev, nakup zemljišča, zgradb in opreme - osnovnih sredstev • investicije v osnovna sredstva za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega podjetja • spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda in investicije v osnovna sredstva podjetja v obliki prevzema podjetja, ki je prenehalo delovati, ali bi drugače prenehalo delovati. Sedež obratovalnice oz. podjetja, poslovnih prostorov oz. mesto investicije prosilca mora biti na območju občine Trebnje. Investicije, ki so predmet spodbud, morajo ostati v občini Trebnje še najmanj pet let po prejemu pomoči. Prednost pri dodelitvi subvencije bo imel tisti prosilec, ki v zadnjih treh letih ni prejel subvencije. 2. Za subvencijo obrestne mere lahko zaprosijo gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ki morajo izpolnjevati pogoje iz 6.člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Ur.l.RS, št. 59/00). Pri podjetnikih posameznikih se ti pogoji smiselno upoštevajo. Do subvencije niso upravičene družbe v težavah. 3. Subvencije se dodeljujejo za naslednje vrste upravičenih stroškov: • stroški materialnih investicij, kot so stroški nakupa opreme, zemljišč, zgradb • stroški nematerialnih investicij (stroški nakupa patentov, licenc) • stroški svetovanja • stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice na sejmih in razstavah (samo za prvi nastop na določenem sejmu ali razstavi). _____X 4. Prosilec lahko zaprosi za subvencijo obrestne mere za posojila, katerih vrednost naložbe ne presega 40 mio SIT, ki jih odobrijo pristojne bančne institucije in ustrezajo namenom iz pravilnika, z rokom vračanja največ 5 let. Subvencija obrestne mere se bo dodeljevala za kreditne pogodbe, sklenjene v tekočem letu, v enkratnem znesku direktno na račun prejemnika subvencije, ta pa je dolžan finančni instituciji, ki mu je odobrila kredit, tekoče poravnavati obresti, ves čas odplačevanja kredita. 5. Iz sredstev občinskega proračuna se subvencionira obrestna mera, ki znaša največ 4,5 odstotnih točk, glede na sprejeta sredstva v proračunu in število prosilcev. Višina subvencije se določi na podlagi amortizacijskega načrta. 6. Subvencija obrestne mere iz občinskega proračuna se lahko vloži za bančna posojila, ki ne presegajo 30 % predračunske vrednosti investicije prosilca. Prosilec mora podati izjavo, da ima najmanj 30 % zagotovljenih lastnih sredstev in druge vire za preostali znesek investicije. 7. Rok za vložitev vlog je 45 dni po dnevu objave razpisa v Uradnem listu RS (predvideni datum objave: 5. 5. 2003). Prosilec odda vlogo na sedežu Občine Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje in sicer na predpisanem obrazcu “Vloga za subvencioniranje obrestne mere”, ki ga prejme na Oddelku za gospodarstvo Občine Trebnje (ga.Pekolj, ga.Sitar). Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih. Razpis in obrazci so na voljo tudi na internetni strani občine Trebnje - http://www.trebnje.si/ Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene. 8. Obrazcu “Vloga za subvencioniranje obrestne mere” mora biti priložena naslednja dokumentacija: • Investicijski program ali poslovni načrt. • Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih: • za samostojne podjetnike - potrdilo o plačanih davkih od Davčnega urada, o za gospodarske družbe - BON 2 (za leto 2002), podatke o solventnosti imetnika poslovnega računa (potrdilo prosilci prejmejo na banki, kjer imajo odprt račun). • Finančni izkazi o poslovanju: • za gospodarske družbe - izkaz poslovnega izida in bilanco stanja za leto 2002 • za samostojne podjetnike - odločbo DURS-a za leto 2002, kateri priložijo bilanco uspeha in bilanco stanja za leto 2002. • Za gospodarske družbe fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register. • Za samostojne podjetnike fotokopijo priglasitvenega lista. • Za prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja. • Sklep banke ali drugega posojilodajalca (ali pogodba, če je že sklenjena) o odobritvi posojila. • Amortizacijski načrt. • Dokazila glede na namen posojila: • pri gradnji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje, • pri nakupu opreme: račun ali predračun, • pri nakupu osnovnih sredstev (poslovnih prostorov, zemljišč): kupoprodajno pogodbo oz. predpogodbo o sklenitvi kupoprodajne pogodbe. 9. Sklep o dodelitvi subvencij se posreduje prosilcem najkasneje v 15-tih dneh po sprejemu na Občinskem svetu. Datum: 24. 4. 2003 OBČINA TREBNJE Na podlagi lO.člena zakona o športu (Uradni list RS, št.22/98), Odloka o občinskem proračunu za leto 2003 (Uradni list RS, št. 40/ 03) in 2. člena pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v Občini Trebnje (Uradni list RS, št.54/99) ter 1. člena pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v Občini Trebnje (Uradni list RS, št.86/01) Občina Trebnje objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju športa v letu 2003 Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje športnih programov imajo športna in ostala društva, šole, VVZ in podjetja, ki v svojih programih izvajajo športne aktivnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje: da izvajajo program javnega interesa - nacionalni program športa v RS, da imajo organizirano vadbo, v katero je vključeno najmanj 20 aktivnih - stalnih članov po skupini, da imajo zagotovljene materialne in kadrovske pogoje za izvajanje programa športa, da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini, da so izpolnili obveznosti iz pogodbe za leto 2001, da so registrirani pri pristojnem organu in delujejo na območju občine Trebnje za občane občine Trebnje. Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje, kot naročnik zbira prijave za sofinanciranje programov na področju športa, in sicer za naslednje vsebine: Šport otrok, mladine in študentov: športni program “Zlati sonček”, program “Naučimo se plavati", šolska športna tekmovanja, programi redne vadbe, programi otrok in mladine s posebnimi potrebami, športni program “Ciciban planinec”, športni program “Krpan”. Vrhunski šport, kjer se vrednoti delo trenerjev in dosežke društva, tako v individualnih kot v kolektivnih športih. Športna rekreacija: programe za izvajanje športne rekreacije v športnih društvih in določenih športnih objektih, rekreativna tekmovanja na ravni občine ali več občin. Šport invalidov in upokojencev: program športa invalidov in upokojencev. Razvojne in strokovne naloge: sofinanciranje programov stroškov šolanja strokovnih kadrov, sofinanciranje dogovorjenih študijskih programov študentov Fakultete za šport. Organizacija večjih prireditev: vrhunske športne prireditve, organizacija meddruštvenih tekmovanj. Javni športni objekti: investicije, investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. Okvirna vrednost sofinanciranja programov športa za leto 2003 je 25.175.000 SIT. Razpisna dokumentacija je na voljo po objavi razpisa. Prevzamete jo lahko v sprejemni pisarni Občine Trebnje, Goliev trg 5. Razpis in obrazci so na voljo tudi na internetni strani občine Trebnje - http://www.trebnje.si/ Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi programi ali projekti in merila za vrednotenje: Šport otrok, mladine in študentov Programi interesne športne dejavnosti otrok, mladine in študentov obsegajo: programe, ki so namenjeni celotni populaciji otrok in so predpriprava za vstop v interesne programe v izbranih športnih panogah in programe, ki so namenjeni za šport nadarjenim otrokom, mladini in študentom. - Športni program “Zlati sonček” Iz občinskega proračuna se sofinancira: koordinacijo in organizacijo izvajanja programov, stroške za najemnino objekta (bazen), strokovni kader, knjižice in priznanja. - Športni program “Naučimo se plavati” Sofinancira se naslednje stroške: strošek bazena, strokovni kader, organizacija in koordinacija, priznanja. - Šolska športna tekmovanja Iz občinskega proračuna se sofinancira: organizacijske stroške za občinska tekmovanja, objekt za tekmovanje, sodnike, priznanja, prevoz. Programi redne vadbe Sofinancira se: strokovni kader za 40-urne programe za otroke do 7 let, strokovni kader za 80-urne programe za otroke in mladino, vadbeno skupino do 20 udeležencev, programi, ki se izvajajo v vrtcih in šolah in so namenjeni tem otrokom, se stroškov objekta ne prizna, pod enakimi pogoji se sofinancira tudi programe otrok in mladine s posebnimi potrebami, kjer so vadbene skupine lahko tudi manjše. - Športni program “Ciciban planinec” Sofinancira se naslednje stroške: propagandno gradivo, strokovni kader, uporabo objekta. - Športni program “Krpan” Sofinancira se naslednje stroške: propagandno gradivo, strokovni kader, uporabo objekta. Vrhunski šport Za javna sredstva za šport lahko kandidirajo tista športna društva, ki iz- polnjujejo naslednje pogoje: da so njihovi športniki kategorizirani po kategorijah OKS - združenje športnih zvez, da so v občini naravni in materialni pogoji za ukvarjanje s tem športom, da za ta sredstva nastopajo tekmovalci vzgojeni v matičnem klubu. Klubom v športnih panogah, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se prizna: vadbeno skupino starejših dečkov in deklic do 12 tekmovalcev, vadbeno skupino mlajših dečkov in deklic do 12 tekmovalcev, športno šolo -skupino cicibanov do 24 tekmovalcev. Merila za vrednotenje: delo trenerjev v društvu, dosežki društva. a) Delo trenerjev v društvu Upošteva se število trenerjev s strokovnimi referencami in licencami panožne strokovne organizacije ali fakultete za šport pod pogojem, da v društvu vodi vadbeno skupino. Merilo za dodelitev sredstev za delo trenerjev - individualni športi: Rang tekmovanja Merilo Število točk 1.državna liga za vsako člansko ekipo 1000 2.državna liga za vsako člansko ekipo 800 3.državna liga za vsako člansko ekipo 600 Merilo za dodelitev sredstev za delo trenerjev - kolektivni šport: Rang tekmovanja Merilo Število točk 1.državna liga za vsako člansko ekipo 1500 2.državna liga za vsako člansko ekipo 1200 3.državna liga za vsako člansko ekipo 900 Za delo za vsakega nadaljnjega trenerja mlajših selekcij pripada društvu naslednje število točk: za 1 .državno ligo 30% od števila točk, za 2.državno ligo 20% od števila točk, za 3.državno ligo 10% od števila točk. Dosežki društev Upošteva se le dosežek, ki ga priznava panožna strokovna organizacija in zato izda pisno ugotovitev. Individualni športi Uvrstitev Rang tekmovanja Državno prvenstvo / pokal Evropsko prvenstvo / pokal kat./dosežek 1.mesto 2.mesto 3. mesto 1. mesto 2. mesto 3. mesto člani/ce 150 100 75 300 200 100 mladinci/ke 100 75 50 200 100 50 ml.mladinci/ke 75 50 25 100 50 25 Kolektivni šport Uvrstitev Rang tekmovanja Državno prvenstvo/ pokal Evropsko prvenstvo / pokal kat./dosežek med 6 med 4 med 3 finale med 12 med 8 med 4 finale člani/ce 4000 200 400 600 800 800 1200 2000 mladinci/ke 3600 150 200 300 400 400 800 1600 ml.mladinci/ke 1600 50 100 150 200 200 400 800 Športna rekreacija Športnemu društvu, ki izvaja programe športne rekreacije, in društvom, ki imajo v svojem statutu opredeljeno športno rekreativno dejavnost, se prizna za vsakega člana s plačano članarino, sredstva v višini do 25% plačane članarine. Dodatno se sofinancira najemnina športnega objekta za naslednji program: 80-urni programi redne vadbe (za 25 udeležencev posebnih skupin) in skupine: - starši z otroki, - invalidi, - starejši občani od 60 let. Rekreativna tekmovanja Tekmovanja na ravni občine ali več občin (medobčinska prvenstva) občina sofinancira: kolajne za posamične uvrstitve od 1. do 3. mesta in pokal skupnemu zmagovalcu, pri ekipnih tekmovanjih se krijejo stroški za pokale od 1. do 3. mesta. Športna dejavnost invalidov in upokojencev Program dejavnosti športa upokojencev in invalidov se ovrednoti skladno z določbami 17. člena pravilnika oziroma kot pri točki 3. Športna rekreacija. Razvojne in strokovne naloge Sofinanciranje izobraževanja strokovnih kadrov Iz proračuna občine se sofinancirajo stroški šolanja naslednjih strokovnih kadrov: amaterskim trenerjem, študentom Fakultete za šport pod pogojem, da vlogo posreduje športno društvo oziroma Športna zveza Trebnje. Pogoji za sofinanciranje šolanja so naslednji: vlogo mora posredovati športno društvo, kandidat mora aktivno sodelovati na področju športa. Študentom Fakultete za šport se lahko dodeljuje finančna pomoč za sofinanciranje dogovorjenih študijskih programov. Merila za sofinanciranje izpopolnjevanja strokovnega kadra Sofinancira se: kotizacija za pridobitev nazivov usposobljenosti (vaditelj, trener), kotizacija za pridobitev licence, seminarje za usposabljanje sodnikov in organizatorjev šolskih športnih tekmovanj, stroški organizacije strokovnega izpopolnjevanja, če je organiziran v lastni režiji. Organizacija večjih prireditev Vrhunske športne prireditve Za vrhunske športne prireditve veljajo naslednji kriteriji: da je organizirano s soglasjem Občine Trebnje, da je prireditev navedena v mednarodnem koledarju tekmovanj, da na njej nastopajo domači športniki, da se je udeležijo športniki z mednarodno veljavo, da je odmevna v širšem prostoru, da ima tržni pomen. Organizacija meddruštvenih tekmovanj Za vsako izvedeno meddruštveno tekmovanje, kjer je nastopilo najmanj 30 tekmovalcev iz 5 športnih organizacij, se krijejo stroški priznanj. Javni športni objekti - investicije, investicijsko vzdrževanje in nakup opreme Za koriščenje sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje objektov in nakup opreme mora prosilec izpolnjevati naslednje pogoje: da ima prosilec status športnega društva, športno društvo mora biti upravljalec športnega objekta in naprav, kar dokaže s pogodbo o upravljanju oziroma dokazilom o lastništvu, obvezna lastna udeležba sredstev v višini najmanj 60% predračunske vrednosti, da ima upravna dovoljenja, da ima zaključeno finančno konstrukcijo, da vodi investicijo v skladu z veljavno zakonodajo. Sredstva se prednostno dodeljujejo za: adaptacijo in rekonstrukcijo objektov in športnih naprav, posodobitev objektov in športnih naprav, racionalizacijo stroškov (ekološki, tehnični in tehnološki vidiki), ostala dela, ki so nujna za nemoteno izvajanje dejavnosti in niso predmet tekočega vzdrževanja. Dodatna pojasnila in informacije: Oddelek za družbene dejavnosti, Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. Kontaktna oseba je Dani Grandovec, telefon: 07/348-1133, fax: 07/348-1131. Vsebina prijav: Izvajalci morajo prijaviti programe obvezno na prijavnem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, in priložiti dokazila iz uvodnega dela razpisa (točke od a do f). Prijave, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene. Rok za predložitev prijav: v roku enega meseca po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, z oznako na ovojnici “Javni razpis za šport 2003” na naslov: Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. Obravnavane bodo le prijave, ki bodo pravočasne ter izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih. Izbrani izvajalci športnih programov bodo v roku 15 dni po sprejetju sklepa na občinskem svetu pismeno obveščeni o izidu javnega razpisa. Zoper sklep občinskega sveta o izbiri izvajalcev za dodelitev sredstev iz naslova tega razpisa bo možno vložiti pritožbo pri županji Občine Trebnje v roku 8 dni po prejemu sklepa. Po pravnomočnosti sklepa bodo izvajalci povabljeni k podpisu pogodbe. „ , . Občina Trebnje Leto XIII /1. številka/14. maj 2003 RAZPISI V OBČINI TREBNJE* RAZPISI V OBČMI TH38JE*RAZRS1 V OBČM TREBIJE'RAZPIS V NČBITKMJE* MZHH1 7 Na podlagi 36.člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kmetijstva v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 35/03) in Programa nalog na področju kmetijstva v občini Trebnje za leto 2003, sprejetega na seji Občinskega sveta Občine Trebnje, dne 17. 4. 2003 ter Odloka o proračunu občine Trebnje za leto 2003 (Uradni list RS, št. 40/03), Občina Trebnje objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje sredstev za programe na področju kmetijstva v občini Trebnje v letu 2003 I. SPLOŠNI POGOJI 1. Upravičenci do sredstev so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Trebnje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in obdelujejo najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, pravne osebe, ki opravljajo dejavnost s področja kmetijstva, za programe, ki so namenjeni večjemu številu neposrednih uporabnikov (kmetom) v občini Trebnje in društva in druga združenja s področja kmetijstva. 2. Sredstva se dodeljujejo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Trebnje, in sicer v obliki subvencij. 3. Investicije in investicijska vlaganja, za katera se dodeljujejo sredstva morajo biti začete v tekočem letu. 4. Za investicije in investicijska vlaganja mora biti podana ocena možnosti obstoja oziroma preživetja kmetije po metodologiji kmetijske svetovalne službe. 5. Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za intervencijska sredstva na obrazcih, ki jih dobijo na Občini Trebnje v sprejemni pisarni. K vlogi je potrebno poleg posebnih dokazil, ki so določeni pri posameznem ukrepu, priložiti še fotokopijo obrazca A (osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003, B (osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2003 - stalež živine in obrazec C (zahtevek za podporo na površino v uporabi za leto 2003). 6. Izvajalci ali organizatorji razpisanih ukrepov morajo k vlogi priložiti pisno ponudbo za izvedbo v programu določenih nalog, predvideti višino potrebnih sredstev. 7. Sredstva pomoči se lahko dodelijo v primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oz. je pomoč nujno potrebna za ohranjanje stabilnosti in doseženega nivoja kmetijske pridelave, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti. 8. Upravičenci morajo za posamezne namene podati izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov ter priložiti ustrezno dokumentacijo oziroma navesti koliko sredstev so za določen namen že prejeli. 9. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč v razpisani višini, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. 10. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh oblik pomoči, ki jih prejemnik za posamezni namen lahko pridobi iz državnega, občinskega ali drugega sklada. 11. Prednosti bodo imele vloge, ki bodo zagotavljale aktivno zaposlitev, razvoj in ohranjanje kmetijstva. 12. Kriteriji za dodelitev sredstev in drugi pogoji so razvidni iz vsebine razpisa. 13. Sredstva se bodo nakazovala v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o dodelitvi oziroma 30 dni po predložitvi zahtevkov z vsemi zahtevanimi dokazili o izvedenih nalogah. 14. Zadnji rok za vložitev zahtevkov za izplačilo pogodbenih obveznosti je 20. 11. 2003. II. NADZOR IN SANKCIJE Namensko uporabo sredstev po tem pravilniku spremlja in preverja Občinska uprava občine Trebnje, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev, in sicer v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen navajal neresnične podatke, • da je upravičenec odtujil (prodal) specialno mehanizacijo in opremo, sofinancirano iz nepovratnih sredstvih proračuna občine, pred iztekom 5 let, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. III. PREDMET RAZPISA Sredstva za sofinanciranje programov na področju kmetijstva v Občini Trebnje, sprejeta v proračunu za leto 2003, se namenjajo za: 1. Subvencioniranje dopolnilnih dejavnosti 2. Investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu • sofinanciranje projektne dokumentacije • sofinanciranje ureditve skladišč za živalske odpadke • podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmetovanje 3. Subvencioniranje osemenjevanja • sofinanciranje osemenjevanja plemenskih živali • spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel 4. Sofinanciranje analiz • sofinanciranje analiz zemlje in krme • sofinanciranje analiz somatskih celic 5. Testiranje kmetijskih strojev 6. Zavarovanje pred elementarnimi nesrečami 7. Spodbujanje lokalnih prevozov mleka 8. Štipendiranje in izobraževanje naslednikov kmetij 9. Sofinanciranje društev in izobraževanja • sofinanciranje stroškov izobraževanja in kontrole SKOP • sofinanciranje dejavnosti društev in izobraževanje članov 10. Urejanje kmetijskih zemljišč 1. SUBVENCIONIRANJE DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI 2.000.000 Namen: Namen ukrepa je pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki omogočajo kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile - družinskih članov v skladu s poglavjem VI. dopolnilne dejavnosti določene v Zakonu o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 54/00), z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur.l. RS, št. 46/01) in s Pravilnikom o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur.l. RS, št. 72/01). Upravičeni stroški: • sofinancira se do 30 % upravičenih stroškov za investicije za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti, začete v tekočem letu, in sicer za: nakup strojev, naprav in opreme, za vgrajen gradbeni material ter gradbena in obrtniška dela. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kmetijstva v občini Trebnje ter predložiti še naslednje dokumente: • vlogo, ki mora vsebovati: osnovne podatke o prosilcu, plan izvedbe oz. dokončanja investicije in finančno konstrukcijo za investicijo, ki mora biti kot celota; • fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo upravičenec registriral dopolnilno dejavnost najpozneje v enem letu po zaključeni investiciji (če le-ta še ni registrirana); • upravičenost vlaganj v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti kmetije, ki jo mora pisno podati pristojna kmetijska svetovalna služba: • pravnomočno ustrezno dovoljenje; • račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedenih delih. 2. INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU 4.000.000 2. 1. Sofinanciranje projektne dokumentacije Namen: Namen ukrepa je delno sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije, poslovne načrte za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov ter za objekte, ki bodo služili dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Upravičeni stroški: Sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov izdelave projektne dokumentacije in načrtov, ki pa ne sme presegati 12 % upravičenih stroškov celotne investicije. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente: • račun o plačilu projektne dokumentacije (razvidna mora biti vrsta opravljene storitve); • račun o plačilu poslovnega načrta, potrjen s strani kmetijske svetovalne službe ali druge pooblaščene organizacije (razvidna mora biti vrsta opravljene storitve); • pozitivno mnenje kmetijske svetovalne službe k predvideni investiciji; 2.2. Sofinanciranje ureditve skladišč za živalske odpadke Namen: Namen ukrepa je spodbujanje urejanja gnojišč in gnojničnih jam s ciljem trajnega varovanja življenjskega in naravnega okolja ter naravnih dobrin (tla, voda) v skladu z veljavnimi predpisi. (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih snovi v tla, (Uradni list RS, št. 68/96) in Pravilnik o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, Uradni list RS, št. 91/1999). Upravičeni stroški: Subvencija znaša do 30 % upravičenih stroškov izvedenih del izgradnje skladiščnih kapacitet za živalske odpadke, in sicer: za vgrajen gradbeni material in gradbena dela. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente: • ustrezno dovoljenje za izgradnjo skladišč; • ocena o upravičenosti investicije narejena s strani kmetijske svetovalne službe po enotni metodologiji za pripravo investicijskih programov; • račun o izvedenih delih. 2.3. Podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmetovanje Namen: Podpora je namenjena kmetijam oz. kmetom, ki so vključeni v Združenje za ekološko kmetovanje Slovenije, ki se preusmerjajo iz običajnega načina kmetovanja v ekološko kmetovanje, Sofinancira se nakup orodij oz. strojev, naprav za ekološko pridelavo, predelavo kmetijskih pridelkov, stroškov preureditve gospodarskih objektov (za vgrajen gradbeni material in gradbena in obrtniška dela) za potrebe ekološke pridelave hrane. Upravičeni stroški: • upravičeni stroški nakupa orodij oz. strojev in naprav za ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov ter stroškov preureditve gospodarskih objektov za potrebe ekološke reje domačih živali do višine 30 %. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente: • dokazilo, da je kmetija oz. nosilec vključeni v Združenje za ekološko kmetovanje Slovenije; • ocena o upravičenosti vlaganj v izbrano vrsto ekološke dejavnosti kmetije, narejena s strani kmetijske svetovalne službe; • ustrezna dovoljenja pri preureditvah; • račun o nakupu orodij oz. strojev za ekološko kmetovanje. 3. SUBVENCIONIRANJE OSEMENJEVANJA 9.400.000 3. 1. Sofinanciranje osemenjevanja plemenskih živali Namen: Namen ukrepa je skozi program osemenjevanja pooblaščene organizacije in koncesionarjev obdržati stalež plemenskih živali, izboljšati prirejo mleka in mesa na kmetijah z uporabo semena kvalitetnih plemenjakov. Plemenske živali, za katere se uveljavlja subvencija morajo biti vpisane v centralnem registru MKGP, če tak register obstaja. Upravičeni stroški: • za vsako osemenjeno govejo plemenico se subvencionira strošek osemenitve v višini 1.500,00 SIT (kar predstavlja 18 % sedanje vrednosti); • koncesionarji lahko uveljavljajo subvencijo za nabavo semena, in sicer do višine 50 % vrednosti semena, vendar največ do višine 1.500,00 SIT/kom. • za druge plemenske živali do 20 % upravičenih stroškov naravnega pripusta oz. paketa prve osemenitve. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente: • račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji; • za sofinanciranje nakupa semena do višine staleža črede: kopijo odločbe o koncesiji in predloženi račun o nakupu semena. 3.2. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel Namen: Namen ukrepa je spodbujanje razvoja čebelarstva zaradi njegove večnamenske vloge (ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora). Upravičeni stroški: • subvencija znaša do 50% upravičenih stroškov zdravljenja čebeljih družin, in sicer za zdravila in stroške zdravljenja bolezni čebel, ki ga ne izvaja država v okviru Zakona o zdravstvenem varstvu živali po prioritetnih seznamih bolezni živali. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenci do subvencij so čebelarska društva, ki predložijo še naslednjo dokumentacijo: • poročilo o izvedenih ukrepih; • račun za zdravila, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo čebel; • seznam koristnikov (z davčnimi številkami) zdravstvene preventive čebel. 4. SOFINANCIRANJE ANALIZ 1.250.000 4.1. Sofinanciranje analiz zemlje in krme Namen: Namen ukrepa je ekonomična in pravilna uporaba gnojil, (za potrebe obnove trajnih nasadov, agromelioracije, za potrebe izdelave gnojilnih načrtov za kmetije) in sestavo uravnovešenih obrokov krme za rejo živali. ____________________________________________________________^ Upravičeni stroški • sofinancira se do 50 % upravičenega stroška posamezne analize. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente: • račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme; 4.2 Sofinanciranje analiz somatskih celic Namen: Namen ukrepa je pridelava mikrobiološko neoporečnega mleka in sistematično odkrivanje vzrokov za povečanje števila somatskih celic (SC) v mleku. Upravičeni stroški: • sofinancira se stroške analize mleka na SC, in sicer do višine 50 % pri rejcih, kjer je bilo ob redni kontroli mleka za prodajo odkrito prekomerno povečano število SC. Pogoji za pridobitev sredstev: Za sredstva zaprosi organizator odkupa mleka, ki za upravičence vlaga zahtevke na podlagi naslednje dokumentacije: • račun oz. potrdilo o izvedeni analizi s seznamom upravičencev, ki mora vsebovati davčno številko in MID. 5. TESTIRANJE KMETIJSKIH STROJEV 350.000 Namen: Namen ukrepa testiranje škropilnic je optimalna raba zaščitnih sredstev in zmanjševanje onesnaženosti tal in okolja v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list, št. 11/01). Upravičeni stroški: • sofinancira se do 50 % posameznega stroška testiranja škropilnic. Pogoji za pridobitev pomoči: Upravičenec mora izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente: • račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije. 6. ZAVAROVANJE PRED ELEMENTARNIMI NESREČAMI 1.450.000 Namen: Namen ukrepa je sofinanciranje zavarovalnih premij z namenom stimulirati kmete, da zavarujejo svoje posevke pred elementarnim nesrečam in s tem dosežejo večjo sigurnost kmetijske proizvodnje. Namen vzpostavitve aktivne obrambe proti toči pa je zaščita pridelkov pred elementarnimi nesrečami v intenzivnih nasadih in pomoč pri ohranjanju konkurenčne sposobnosti ter s tem povečanje ekonomske varnosti kmetij. Upravičeni stroški: • sofinancira se do 50 % stroškov zavarovalne premije za zavarovan* finančno ovrednoten program strokovnega dela; • pooblastilo pooblaščene osebe za zastopanje; • dokazila, iz katerih mora biti razvidno število udeleženih članov ter delež lastnih in drugih sredstev; • poročilo o izvedenih nalogah ter verodostojni dokument (račun) z nazivom izvajanega programa, ki se sofinancira. 10. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 8.000.000 Namen: Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, kot so ureditev pašnikov za postavitev električne ograje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja, drenažiranje kmetijskih zemljišč, izgradnja manjših vodnih zajetij za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč do bruto tlorisne površine 150 m2 ter druga manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oziroma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. Izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč in primernosti za obdelavo s kmetijsko mehanizacijo, ohranjanje kulturnega izgleda krajine in večanje konkurenčne sposobnosti kmetij. V letu 2003 imajo prednost agromelioracije, za katere je izdana odločba v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih in za katere bodo pridobljena sredstva iz državnega proračuna. Skupno se ti programi lahko sofinancirajo največ 50 % upravičenih stroškov. Upravičeni stroški: • sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov za krčenje drevesne zarasti, grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja, drenažiranje kmetijskih zemljišč do višine 200.000 SIT/ha in ureditev poljskih poti in stroške izgradnje vodnega zajetja; • sofinancirajo se upravičeni stroški za postavitev pašnika na novo do višine 50 %, vendar največ do višine 40.000 SIT/ha in upravičeni stroški obnove obstoječega pašnika do višine 20.000 SIT/ha, in sicer za nakup in postavitev električnega pastirja ali mreže; • sofinancira se izvedba agromelioracije, ki je uvedena z odločbo ministra za razliko do višine 50 % potrjenega investicijskega programa (1 .odst. 80.člena Zakona o kmetijskih zemljiščih). Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenci morajo izpolnjevati splošne pogoje iz tega razpisa ter predložiti še naslednje dokumente: • mnenje kmetijske svetovalne službe • investicijske programe za izvedbo agromelioracij ali mapno kopijo z načrtom izboljšave zemljišč • verodostojne dokumente za izvedena strojna dela, za nabavo gramoza za urejevanje poti, potrebnega materiala za izdelavo drenaž. • ustrezno dovoljenje za zemeljska dela, če je le-to potrebno. IV. ZAKLJUČEK O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne službe občinske uprave, Občinski svet Občine Trebnje s sklepom. Vlagatelji oddajo vloge na sedežu Občine Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, in sicer obvezno na predpisanem obrazcu “Vloga za dodelitev sredstev za področje kmetijstva iz občinskega proračuna", ki ga prejme na oddelku za gospodarstvo ali v sprejemni pisarni Občine Trebnje. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Razpis in obrazci so na voljo tudi na internetni strani občine Trebnje - http://www.trebnje.si/ Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene Zadnji rok za prijavo na razpis je ponedeljek 15. september 2003. Datum: 5. 5. 2003 OBČINA TREBNJE VARSTVENO DELOVNI CENTER NOVO MESTO Šmihel 3 8000 NOVO MESTO POIZVEDBENI RAZPIS ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV ZA POTREBE ENOTE VDC TREBNJE Pogoji 1. Prostori morajo biti prilagojeni osnovni dejavnosti Varstveno delovnega centra - vodenje, varstvu ter zaposlitvi pod posebnimi pogoji. 2. Dostop do prostorov mora biti brez arhitektonskih ovir v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov brez arhitektonskih ovir (Ur.l.RS 92/ 99). 3. Prostori morajo biti v objektu, ki je vključen v okolje, v bližini morajo biti zelene in javne rekreacijske površine, urejena mora biti prometna infrastruktura. 4. Skupna tlorisna površina za dejavnost je 126 m2 - delavnica (4,5 m2 na uporabnika) 45m2 -jedilnica z delavno kuhinjo (1,5 m2 na uporabnika) 15 m2 - soba za pomirjanje (12 m2 do 15 m2) 12 m2 - pisarna 14 m2 - garderobe ( 0,70 m2) 7 m2 - sanitarije za invalide 3 m2 - sanitarije lmoški, 1 ženski (2 x 2m2) 4 m2 - sanitarije za zaposlene 2 m2 - garderoba za zaposlene 2 m2 - negovalno higienski prostor 4 m2 - prostor za čistila 3 m2 - skladišče (1,50 m2 na uporabnika) 15 m2 5. Zemljišče mora biti komunalno opremljeno (kanalizacija, vodovod, ogrevanje). Imeti mora ločeno števec za odčitavanje porabe (elektrike, vode, plina). 6. Objekt mora biti pritličen, v primeru dveh ali več nadstropij mora imeti urejeno dvigalo. 7. Vhodi in sanitarije morajo biti dostopni in uporabni za gibalno ovirane osebe. Vhodi morajo biti ločeni po namenu. Glavni, gospodarski in vhod za skladišče in zagotovljen mora biti neposreden dovoz. 8. Prostori morajo imeti uporabno dovoljenje in izkazati je potrebno lastništvo prostorov. 9. Zagotovljen mora biti dolgoročni najem 10 do 15 let odpovednega roka najmanj 6 mesecev. 10. Prostori morajo biti vseljivi v letu 2003. 11. Mesečna najemnina na m2. Podrobne podatke o zahtevah in dodatnih informacijah dobite na sedežu VDC pri gospe Emi Luzar, vsak delavnik med 9.00 in 13.00 uro. Rok za zbiranje ponudb: 14 dni od objave v časopisu. Ponudbe pošljite na sedež Varstveno delovnega centra Novo mesto, Šmihel 3, 8000 Novo mesto. 48. občni zbor GZ Trebnje Peter Ravnikar, gasilski reteran, je bil naobčnem zboru Gl deležen pozornosti ob svoji 70-letnici. Zadnjo soboto v aprilu je Gasilska zveza Trebnje izvedla 48. občni zbor. Za uvod so pripravili krajši kulturni program v izvedbi har-monikašev Glasbene šole Trebnje ter mladine in članov PGD Lukovek. V okviru tega je predsednik ocenjevalne komisije Dušan Mežnaršič za izdelke natečaja v mesecu požarne varnosti razglasil rezultate, s predsednikom zveze Antonom Strahom pa sta podelila še nagrade za najboljša likovna in literarna dela osnovnošolcev trebanjske občine. Sledila so poročila za preteklo leto in za preteklo petletno obdobje, ki ga je predsednik v svojem izvajanju tudi pozitivno ocenil. Aktivnosti so potekale na izobraževalnem področju, usposabljanju, tekmovanju opremljanju, na področju dela mladinske, veteranske komisije in komisije članic, bilo je tudi nekaj večjih požarov z večjo škodo, še vedno pa je problem opremljanja gasilskih enot in med perečimi je še vedno gasilski vozni park. Občnega zbora se je udeležila tudi županja Marica Škoda, ki se je najprej vsem gasilcem zahvalila za njihovo humano vsestransko delo in pomoč. V okviru plana uresničevanja opremljanja operativnih enot do leta 2008 po uredbi, ki jo narekuje Vlada RS, pa je povedala, da do leta 2008 finančno to ne bo možno. Velik problem je tudi DDV, ki še dodatno otežuje akcije in delo gasilcev. S temi problemi in programi, ki so jih sprejeli na tem občnem zboru, se bo v naslednjem petletnem mandatu ukvarjalo vodstvo trebanjske gasilske zveze, ki mu bosta na čelu na volitvah tega občnega zbora ponovno izvoljena predsednik Anton Strah in poveljnik Janez Bregant. Ob zaključku občnega zbora so podelili zahvale Občini Trebnje in podjetjem Akripol d. d., Tios d.o.o., Kmetijski zadrugi, TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o. za njihov prispevek pri delu gasilske zveze, PGD Lukovek za izredne uspehe na gasilskem področju, Ivanu Repovžu pa občinsko odlikovanje za zasluge 1. stopnje. Občni zbor se je zaradi volitev močno zavlekel, vendar je kljub temu sledilo okrepčilo s pomočjo članic komisije gasilk pri zvezi. M.F. Delovanje PGD Veliki Gaber Zbor gasilcev pred svečano parado Praznik sv. Florijana na Račjem selu Zadnjih šest let je bilo v PGD Veliki Gaber še posebej delovno. Leta 1998 smo se lotili popolne prenove in povečanja gasilskega doma. V njem smo glavni poudarek dali na dozidavo garaže za večje gasilsko vozilo. Ta je v celoti dograjena, a je v sami stavbi še precej neopravljenega dela, ki pa smo ga začasno ustavili zaradi priprave na novo investicijo, gasilski kamion, saj je sedanje že 20 let staro vozilo dotrajano. Po dveh letih trdega dela z ogromno opravljenimi prostovoljnimi urami smo s pomočjo Občine Trebnje, GZ Trebnje, KS Veliki Gaber, sponzorjev in s pomočjo občanov lani le kupili rabljeni kamion STEY-ER 19S-40. Z denarjem, ki smo ga prispevali gasilci sami, smo kamion prebarvali na gasilsko rdečo. Potrebna je še nadgradnja vozila po gasilskem standardu. Podpisali smo že pogodbo o izdelavi gasilskega vozila GVC 24/50. Delo na vozilu bo opravilo Ključavničarstvo Pušnik iz Slovenske Bistrice do konca septembra letos. Nas gasilce čaka še veliko dela, predvsem zbiranje finančnih sredstev. Ob vseh teh dejavnostih pa gasilci nismo pozabili na naše osnovne dolžnosti, izobraževanje, vzdrževanje opreme, posredovanje ob nesrečah ter udeležba na raznih prireditvah. PGD Veliki Gaber se vsem občanom iskreno zahvaljuje za finančno in drugo materialno pomoč, ki ste nam jo ponudili v preteklem obdobju, z upanjem, da bomo še naprej sodelovali pri izpeljavi naših ciljev. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Jože Praznik, tajnik PGD Veliki Gaber V nedeljo, 4. maja, se je praznovanja praznika sv. Florijana udeležilo 22 prostovoljnih gasilskih društev z območja občine Trebnje. Predsednik društva Zaletel Uroš je v svojem govoru poudaril pomen praznovanja in srečanja ter pozdravil udeležbo predvsem mlajših gasilk in gasilcev. Parade se je udeležil tudi Marko Marn s predstavniki jahalne šole. Sveto mašo je daroval trebanjski župnik g. Miloš Košir. Praznovanje se je nadaljevalo ob prijetnih zvokih, dobri kapljici in zelo lepem vremenu do poznih večernih ur. A.Z. Kmetijska tržnica v občini Trebnje V občini Trebnje uvajamo kmečko tržnico. Namenjena bo vsem zainteresiranim kmetijskim pridelovalcem in izdelovalcem, ki želijo prodajati svoje izdelke in pridelke na tržnici. Ker smo s tako obliko prodaje kmetijskih izdelkov in pridelkov v občini Trebnje še na začetku ter imamo zelo malo registriranih dopolnilnih dejavnosti, bo prvo leto tržnica organizirana kot prireditev. Slovesna otvoritev kmetijske tržnice, za katero je kot organizator poskrbel D ROT, je bila 12. aprila v parku. Prireditev s kulturnim programom je potekala od 8. do 13. ure. Kulturni program je vodil in povezoval g. Slavko Podboj; sodelovali so: Občinski pihalni orkester Trebnje, Trebanjski oktet in ansambel Suha solza. Na stojnicah so svoje izdelke prodajali različni pridelovalci in izdelovalci ter poddruštva kmečkih žena. Ker je otvoritev tržnice potekala ravno v času cvetne sobote in velike noči, smo na tržnici lahko kupili pirhe, butarice in oljčne vejice. Vrtnarstvo Cvelbar je prodajalo sveže cvetje (rezano, balkonsko, lončnice,...) Različni pridelovalci in izdelovalci so prodajali čebelarske izdelke in pridelke, pletarske izdelke, prtičke, sadje, jabolčni kis, jabolčni sok, spominke in lončarske izdelke ter izdelke domače in umetne obrti. Na tržnici je sodelovalo tudi Društvo kmečkih žena Trebnje, ki vsako leto sodeluje tudi na ocenjevanju in razstavi kmečkih dobrot Ptuj. Vsako let prejme več kot pol sodelujočih tudi priznanja. Ravno te članice, ki sodelujejo na razstavi, so tudi sodelovale na tržnici. Sodelovala so tri poddruštva in sicer pod-društvo kmečkih žena Trebnje, Trebelno in Knežja vas. Prodajala so domači kruh iz krušne peči, pecivo, potice in pletenice. Ti izdelki so pripravljeni na tradicionalen način, zato imajo tudi večjo vrednost. V občini Trebnje je tudi nekaj ekoloških kmetij, še več pa jih je v preusmeritvi v ekološko kmetovanje. Zato bodo na tržnici sodelovale tudi ekološke kmetije. Na otvoritvi sta se predstavili ekološki kmetiji Marinček in Spec s prodajo krušnih, mesnih in mlečnih izdelkov. Marsikatere začetne pomanjkljivosti na tržnici bomo odpravili. Kmečka tržnica bo od začetka vsako drugo soboto v mesecu, v obdobju enega leta pa bomo prešli na tedensko ponudbo izdelkov in pridelkov občanom. Vsak mesec bo tržnico spremljal kulturni program. Sčasoma nameravamo uvesti skupno blagovno znamko za celotno območje občine Trebnje. Vsi izdelki se bodo prodajali pod eno blagovno znamko, vsi pridelovalci bodo imeli isto ceno za enak izdelek. Tomaž Jerovšek, KSS Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2003 Organizatorji so že štirinajstič zbrali dobrote slovenskih kmetij v minoritskem samostanu na Ptuju. Na tej razstavi že več let sodelujejo tudi članice Društva kmečkih žena Trebnje, predvsem s krušnimi izdelki. Letos jih je sodelovalo dvanajst. Vsak izdelek pregleda stroga komisija. Ocenjujejo zunanji izgled, obliko, videz skorje, vonj, okus, debelino, elastičnost. Najboljši izdelki so nagrajeni. Kdor pa dobi trikrat po vrsti zlato priznanje za isti izdelek, dobi kipec znak kakovosti, kar je lahko velika spodbuda za tiste, ki razmišljajo o dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Letos je bilo v naši občini sedem nagrajenih izdelkov. Bronasto priznanje: Grabnar Milka, Jelševec, za beli kruh brez dodatkov Cugelj Ani, Vrh, za pšenični kruh z dodatki Šinur Anica, Čužna vas, za polnozrnat kruh Srebrno priznanje: Čeh Joži, Knežja vas, za pšenični kruh z dodatki Lamovšek Marija, Mirna vas, za krompirjev kruh Sinur Alojzija, Drečji vrh, za pletenico Zlato priznanje: Marn Nada, Jezero, za medenjake Čestitamo. Varstvo jablanovih nasadov pred boleznimi in škodljivci v maju Jablana je najbolj razširjena sadna vrsta pri nas. Nekatere bolezni in škodljivci, ki napadajo jablanove nasade, so značilni tudi za druge sadne vrste, zato so ukrepi varstva podobni. Večina tržnih sadjarjev se drži pravil integrirane pridelave sadja, kar pomeni, da prideluje naravi prijaznejše. Z upoštevanjem teh pravil pridelamo zdrave plodove, brez škodljivih ostankov kemičnih sredstev. Za doseganje teh ciljev pa moramo izkoristiti različne metode varstva, kot so mehanske, biološke in biotične metode, šele nato kemična sredstva. Poznati moramo bolezni, škodljivce, koristne organizme, pogoje za razvoj škodljivih organizmov, predvsem pa kemična sred- stva za varstvo rastlin. V tem času je najnevarnejša bolezen škrlup, manj pepelovka, ki pa ju lahko držimo v šahu, ker imamo na razpolago dovolj načinov in sredstev za preprečevanje razvoja bolezni. Že pri sortah lahko izbiramo med odpornejšimi sortami na te bolezni. Starejše sorte, kot so be-ličnik, krivopecelj, bobovec ali novejša topaz, so odpornejše na škrlup. Z zimsko rezjo izrežemo bohotivne veje, bolne in poškodo- vane in tiste, ki senčijo. S tem drevo prezračimo, pomladimo in osvetlimo. Pri obeh boleznih je pogoj vlaga. S košnjo trave, odstranjevanjem starega listja, bolnih vej zmanjšujemo okužbo na mladih poganjkih. V intenzivnih nasadih in pri novejših sortah jablan pa žal brez kemičnih sredstev ne gre. Na voljo so številni pripravki, ki varujejo listje in plodiče pred napadom škrlupa: dithan, delan, captan, eu-paren in drugi in npr. pepelin za pepelovko. V sušnem obdobju, kot je letošnja pomlad, je mnogo manj nevarnosti za razvoj bolezni. Škropljenje izvajamo tik pred dežjem ali takoj po dežju. Presledki med škropljenji so sedem do deset dnevni. Daljši, če ni padavin. Če pa so pada- vine pogoste in obilne, so ti presledki krajši. Če prihaja do izpiranja sredstev, do večdnevnega deževja, do nepokritosti listov in do razvoja bolezni, se uporablja kurativna sredstva, tako imenovane siste-mike, kot so topas C, score, stroby in drugi. Običajno učinkujejo na obe bolezni. Sistemike uporabljajmo čim manjkrat, da ne pride do neučinkovitosti zaradi odpornosti bolezni na te pripravke. V juniju mine nevarnost primarnih okužb s škrlupom. V kolikor smo sadje obvarovali do takrat, je potem varstvo lažje. Škropljenja se raztegnejo na daljše razmike. V maju se pojavijo tudi uši. Uši imajo rade muhasto vreme. V kolikor presežejo prag škodljivosti, posežemo po kemičnih sredstvih, katere pa nikoli ne uporabljamo v času cvetenja. Najnevarnejša je mokasta uš in sta dovolj dve koloniji na sto poganjkov, medtem ko je zelene uši lahko 8 do 10 kolonij na 100 poganjkov, da se odločimo za kemični ukrep. Veliko pikapolonic, na-jezdnikov, roparskih pršic nam govori o zdravem nasadu, kjer se narava sama poskuša uravnavati. Konec maja ali v začetku junija pride na vrsto prvi rod jabolčnega zavijača. Na voljo so različna sredstva. Pravi sadjarji nastavijo feromonske vabe in na osnovi ulova metuljčkov se odločijo za naslednje korake zatiranja zavijača. Vsekakor nam zavijači naredijo preveč črvivih plodov, da bi lahko bili do njih brezbrižni. Ob zatiraju uši lahko hkrati zatiramo tudi jabolčnega zavijača. Gotovo se bo pojavila tudi rdeča sadna pršica, ki izsesava liste. Listi bledijo, rumenijo, sivijo. Zmanjša se asimilacijska površina. Na leto ima več rodov. Običajno jo zavremo že z zimskim škropljenjem z belim oljem. Sicer pa se izogibajmo akaricidom, ker so zelo agresivni in z njimi pomorimo tudi koristne organizme, kot so roparske pršice. Izkušnje sadjarjev kažejo, da je potrebno včasih pustiti naravi, da sama obračuna s sabo. Neprestano je potrebno hoditi po nasadu, postaviti dežemer, pregledovati liste, nastavljati vabe, odstranjevati bolne poganjke, poškodovane plodiče in zapisovati ukrepe, opažanja, meritve. Predpisati recepte, kdaj škropiti in s katerimi sredstvi brez spremljanja nasada in vremenskih pogojev, je nemogoče in neodgovorno. Obstajajo samo priporočila in nasveti ter izkušnje, ki si jih nabereš na lastni koži. Marjeta Uhan Ali nameravate na vaši kmetiji v bližnji prihodnosti investirati? S tem dopisom bi vas radi seznanili s podporami, ki so predvidene za investicije na kmetijah še pred vstopom v Evropsko unijo in delno z ukrepi, ki so predvideni po vstopu. Obenem nas zanima, koliko je med vami interesentov, ki o investiciji v bližnji prihodnosti razmišljate, kakšno investicijo načrtujete in posledično - na katera sredstva nameravate kandidirati. Potrebno se je pripraviti na razpise ter ob pomoči kmetijske svetovalne službe pravočasno pripraviti vlogo za nepovratna (in posojilna) sredstva. Nacionalni razpis V letošnjem letu bo še zadnjič pred vstopom v Evropsko unijo objavljen skupni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javnega sklada za regionalni razvoj iz Ribnice za dodeljevanje posojilnih in nepovratnih sredstev (predvidoma v razmerju 1:1) za investicije na kmetijah. Na seznamu upravičljivih namenov je domala vse, le mehanizacija bo predvidoma priznana v nižjem deležu, omejeni pa bodo obsegi pridelave pri tistih namenih, ki so (v višjem obsegu) predvideni pri naslednjem razpisu SAPARD. Dovoljena je refundacija do eno leto starih računov. Naj omenimo le dve predvideni omejitvi: minimalno 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi in skupna vrednost investicij najmanj 5 milijonov SIT. Ukrep za prilagajanje standardom Od leta 2004 do 2006 bo naša država predvidoma izvajala ukrep, financiran iz strukturnih skladov Evropske unije za prilagajanje okoljskim, veterinarskim, fitosanitarnim in drugim standardom. Podpora bo namenjena izvedbi manjših investicij, o podrobnostih pa je še prezgodaj pisati. Če v bližnji prihodnosti načrtujete kakršnokoli investicijo, vas prosimo, da izpolnite priložen anketni list. Tisti, ki nameravate kandidirati na nacionalni razpis ali na SAPARD, boste morali k vlogi priložiti poslovni načrt. Za izdelavo poslovnega načrta je potrebnih veliko podatkov. Da v trenutku, ko bodo razpisi objavljeni in bodo znane vse podrobnosti, ne bi izgubljali dragocenega časa s podatki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, vam sve- Združenje za medsosedsko pomoč STROJNI KROŽEK -TEMENICA-MIRNA Temeniška pot 1, 8210 TREBNJE tel.: 07/ 3044 - 512 GSM 041 / 795 - 974 CENIK DEL, KI JIH IZVAJAJO ČLANI SK l.BALIRANJE OKROGLIH BAL: -2.200,00 sit za l,36m3 balo -2.400,00 sit za l,5m3 balo -1.050,00 sit za baliranje slame -za šestkratno ovijanje se doda še 250,00 sit/balo -naročniki lahko sami kupijo folijo za ovijanje, ta pa mora ustrezati normativom proizvajalca. Boris Kravcar tujemo, da si vzamete obrazec Osnovni podatki o kmetiji ter ga doma poskušate izpolniti v čim večji meri. Na ta način si bomo tako vi kot tudi kmetijski svetovalci olajšali delo in takrat, “ko bo gorela voda”, zmogli v čim krajšem roku izdelati čim boljšo vlogo in poslovni načrt. Pa še to: če nameravate kandidirati na letošnje razpise, vam svetujemo, da takoj pričnete s pridobivanjem vse potrebne dokumentacije. Prosimo vse, ki ste zainteresitra-ni, da pri vašem kmetijskem svetovalcu dvignete anketne liste in jih vrnete do konca maja ! Obvestilo vinogradnikom in vinarjem Vse vinogradnike in vinarje obveščamo, da Enološki laboratorij pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, na Šmihelski cesti 14, (za želežniško postajo Kandija), opravlja analize vina z namenom svetovanja in odpravljanja napak in bolezni vin. Odprt je vsak delavni dan od 7. do 15. ure. Enološki laboratorij je tudi ena izmed petih pooblaščenih organizacij v državi za oceno mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina. Vzorčenje cvička in stekleničenih vin je mogoče naročiti na tel.: (07) 37 30 592, vzorce odprtih vin pa je mogoče dostaviti osebno v laboratorij ali na izpostavo Kmetijske svetovalne službe v Trebnjem. Napoved obnove vinogradov Obveščamo vse vinogradnike, ki nameravajo obnavljati vinograde v prihodnjem letu (sajenje v letu 2004), da je v skladu s Pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (U.l.RS št.: 44/1999) potrebno v letu pred predvideno obnovo, med L januarjem in 31. avgustom napovedati obnovo vinograda. Vinogradniki vložijo napoved obnove pisno na Upravni enoti Trebnje, Oddelek za kmetijstvo, Goliev trg 5, Trebnje. Brez napovedi obnove tudi ni mogoče uveljavljati subvencij za obnove vinogradov, ki jih razpisuje M KG P. Poročanje o količinah prirejenega na kmetiji Vse rejce krav (tudi rejce krav dojilj) obveščamo, da so v skladu z Uredbo o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki in Navodili za vodenje evidence količin mleka in mlečnih izdelkov dolžni Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, do 15. maja 2003 poročati o količinah proizvedenega mleka (mlekarni prodano mleko, doma prodano mleko, doma porabljeno mleko za prehrano v gospodinjstvu in za krmljenje telet) v obdobju med L aprilom 2002 in 31. marcem 2003. Obrazce bodo tržni pridelovalci (prodaja mlekarni) dobili pri vodjah zadružnih enot ob izplačilu, za ostale rejce (rejci krav dojilj), pa so obrazci na voljo na sedežu Kmetijske svetovalne službe Trebnje. Avtomatski telefonski odzivnik s kmetijskimi nasveti Aktualne informacije in tehnološke nasvete za kmetovalce lahko dobite tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 17. Kmetijska svetovalna služba Trebnje Ponudb* velja od 08.05.03 do 30.05.03 do prodaje zalog Kmetijska zadruga Trebnje Prodajalne repromateriala: PC Stari trg Trebnje - tel. 3481 526, PC Mokronog - tel. 3498 163, Mirna-tel. 3435 120, Šentrupert-tel. 3435 139, Dobrnič - tel. 3482 170, Velika Loka-tel. 3488 150, Veliki Gaber - tel 3488 140, Žužemberk - tel. 3087 039, Vrtni center-tel. 3481 525, Tekstil-tel. 3481 515. Skladišče krompirja Šentlovrenc-3048 611. tel. 3498 oka-tel. 29, SP Žužemberk - tel. 3885 327, SP Ajdovec - tel. 3088 445, SP Hinje - tel. 3043 902. MATERIAL ZA SILIRANJE! Folija POLYWRAP (Belgija) TIP 500 FoUJa POLYWRAP (Belgija) TIP 750 Folija TRIOPIAST (Švedska) TIP 500 Folija TRIOPIAST (švedska) TIP 750 Mreža POLYWRAP (Belgija) 2000 /123 Mreža POLYWRAP (Belgija) 3000 /123 Mreža TAMANET (Nemčija) 3000 Z123 Potlproptlensko vezivo Up 700 OBVESTILO ZA KOOPERANTE! V skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur. I. RS 52/2000, 60/2002) mora KZ TREBNJE vzpostaviti sistem HACCP, ki zahteva sledlivost izdelka do surovine (“od vil do vilic"), zato mora od vsakega pridelovalca krompirja in ostalih pridelkov za nadaljnjo prodajo, pridobiti IZJAVO O SKLADNOSTI (Ur. I. 86/2001). Pridelava mora biti vodena v skladu z načeli sistema HACCP (upoštevanje gnojilnih in škropilnih načrtov). Za izvedbo le tega seje potrebno obrniti na Kmetijsko svetovalno službo. Brez omenjene izjave KZ TREBNJE nebo smela odkupovati pridelkov. V poslovalnici Stari Trg velika Izbira koles: VVHEELER, er™ MERIDA, V poslovalnici Stari Trg In Mokronog: Q~~ V VSEH POSLOV/ IZDELKI GORENJE NA KREDIT TOM + 0% Občili zbor vinogradnikov na Trebelnem V soboto, 29.3.2003, so imeli člani Vinogradniško turističnega društva Trebelno na Turistični kmetiji Lamovšek v Mirni vasi redni letni občni zbor. Pregledali so delo in aktivnosti^ preteklem letu in si zadali nove naloge za letošnje leto. Še posebno so ponosni na potomko najstarejše trte na svetu, ki raste ob kapelici sv. Urbana v Vinskem Vrhu, Urban pa je zavetnik vinogradnikov. Predsednik društva Jože Povšič je povedal, da so potomko najstarejše trte dobili v močni konkurenci, zahvalijo pa se lahko lepi Urbanovi kapelici, ki je bila mariborskim mestnim možem, ki so cepič podelili Občini Trebnje, še posebno všeč. Tokrat so ocenili rekordno število vzorcev vin v društvu in sicer 129. Kljub težavam pri pridelavi v preteklem letu in kletarjenju čez zimo je bilo veliko vzorcev vin dobrih z lepo aromo in okusom. Tudi tu je doma cviček, ki ga znajo vinogradniki Trebelnega še posebej pridelati. Če se ozremo za desetletje nazaj, ko je v večini teh goric še kraljeval “turborizling”, šmarnica namreč, se imajo vinogradniki zahvaliti ravno društvu, ki je z aktivnim delom in izobraževanjem doseglo, da v teh goricah pridelujejo dobra vina. Najboljšim pridelovalcem so podelili diplome in priznanja. Najboljši cviček so pridelali Miran Kočan, Alojz Sinur in Franc Krive, vsi z oceno 15,62. Dolenjsko belo vino z lepo aromo in okusom so pridelali: Stane Povšič in Jože Krivic z oceno 16,22 in Franc Cvetan z oceno 16,06. Med rdečimi vini sta prevladovali dve frankinji in sicer: Drago Sinur z oceno 16,48 in Alojz sinur z oceno 16,38. Med belimi sortnimi vini je izstopal kerner: Jože Povšič z oceno 16,88, Albin Verščaj z oceno 16,72, Alojz Sinur z oceno 16,70 in Jože Starič z oceno 16,66. Rumeni muškat Jožeta Mikliča je prejel oceno 16,76 in beli pinot Jožeta Žagarja oceno 16,62. Tudi laški rizling Alojza Hrastarja je prejel oceno 16,62. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval inž. Darko Marjetic, je vinogradnikom predlagala, da glede na porast kvalitete vin na Trebelnem, pričnejo večji pridelovalci z aktivnostmi za stekleničenje vina z lastno etiketo. Prizadevne člane društva je nagovorila županja Občine Trebnje Marica Škoda, sicer domačinka in članica društva, predsednik Zveze vinogradnikov Dolenjske in župan Občine Mirna Peč Zvone Lah, cvičkova princesa Zdenka Mirtek in predsednik KS Trebelno Anton Cvetan. Vsi so društvu zaželeli nadaljni uspešen razvoj na področju vinogradništva, vinarstva in turističnih dejavnosti. Tudi druge sekcije v društvu, ko so npr. pohodniki in harmonikaši, lepo napredujejo. Akademik Pavel Golia ■ oživljen spomin Občina Trebnje je letos že osmič počastila Goliev spominski dan in vse tako kaže, da je pesnik, mladinski dramatik in “kapetan" Drame PAVEL GOLIA (Trebnje, 10. IV. 1887 - Ljubljana, 15. VIII. 1959) prišel v našo zavest. Optimizem vzbuja zno-_ va zaznamovan spomin v Knjižnici Pavla Golie, aka-I demik je med osrednjimi os-I ebnostmi v stalni razstavi Rastoča knjiga, število učen-I cev, ki berejo za bralno I značko, sprva imenovano I po Pavlu Golii, je posebno na razredni stopnji vseskozi na zavidljivi ravni - zdaj nam preostane samo še, da sežemo po Golievih delih in jih znova (ali prvič) preberemo. A tudi tu optimizem ni odveč, saj je Goliev Jurček že nekaj časa na Reščičev! ilustratorski mizi - in tako pripravljen, da bo dosegljiv na knjižnem trgu. Zakaj je Pavel Golia vreden obujanja spomina? - Najprej kot človek: Bil je izredno zanesljiv; dobesedno je držal obljubo in vedno točno prišel. Bil je izredno vljuden človek, žlahten do soljudi; v očeh sodobnikov je bil zadnji pristni kavalir. Lastnosti, ki jih je izpostavljal v svojih mladinskih igrah, so bile tudi njegove značilnosti. Njegovo osebnost bi najlažje označili s primero Filipa Kalana, odličnega poznavalca Golievega dela: “Sonce, ki greje svet Golievih mladinskih iger, je sonce dobrote in sočutja, pravo sonce, čarobno in blago-darno, tako sonce, ki v svoji velikodušni neprisfranosti greje vse, kar je živega na svetu. ” Občina Trebnje si že deset let prizadeva, da bi bila zdrava občina, občina dobrih medčloveških odnosov; posnemajmo Golio in bomo veliko bližje plemeniti zamisli. Golia je tudi kot pesnik vreden spomina; marsikatera njegova pesem je antologijske vrednosti; po svoje je bil kot pesnik samohodec, ki pa je s svojimi pesmimi zasnoval širino pogledov, hkrati pa ustvaril pot, ki je bila tudi pri mlajših literatih zanimanja vredna. Nadvse pomembno je Golievo delo v osrednjem gledališču Drami, saj je bistveno pripomogel, da se je naše gledališče med obema vojnama približalo evropski ravni. Vse gledališko dogajanje pa je nadgradil kot mladinski dramatik; v mladinske igre je dal vso toplino življenja - česar v življenju ni imel, je doživljal v mladinskih igrah; s svojo pravljičnostjo in čarobnostjo je pripomogel, da je posamezna igra doživela toliko ponovitev, ki se lahko primerjajo le z največjimi uspešnicami sedanjega časa. In končno: Pavel Golia je bil prvi iz trebanjske občine, ki je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; v vzvišenem jeziku rečemo, da je bil sprejet med nesmrtnike. Ni potrebno, da bi Pavla Golio malikovali; prav pa je, da s svojo človeško toplino ostane v naši zavesti. Saj bomo s tem bogatili tudi sebe. Jože Zupan Rastoča knjiga v Trebnjem Kakor koli listamo po zgodovini slovenskega naroda, moramo reči, da je kultura bistveno zaznamovala naš narod. Že prvi zapis v Brižinskih spomenikih pred tisoč leti nam je dal samozavest, saj je bil naš jezik Jože Zupan, prizadevni kulturni delavec, ki je skupaj s slikarjem Lucijanom Reščičem, uresničil idejo o stalni razstavi Rastoče knjige v Trebnjem zmožen enakovredno drugim narodom oblikovati misli in čustva. Pred štiristo petdesetimi leti je Primož Trubar povzdignil jezik svojih ljubih Slovencev v knjižni jezik in nam tako dal pot samostojnega življenja. Ko sta se pred dvesto leti rodila France Prešeren in Anton Martin 0 takih in podobnih vrednotah je ob prehodu v novo tisočletje razmišljal dr. Janez Gabrijelčič, hkrati pa tudi, kako bi vse vrednote preteklosti morale biti bolj prisotne v naši zavesti, vsa spoznanja pa bi morali nenehno nadgrajevati, da bi bila RASTOČA KNJIGA. Dr. Gabrijelčič je hitro dobil podporo svoji zamisli, najprej v državnem svetu Republike Slovenije in v njegovem tedanjem predsedniku Tonetu Hrovatu našel najboljšega somišljenika. Zamisel pa je zaživela, ko jo je podprlo naše gospodarstvo - med prvimi je bila generalna direktorica Trima Tatjana Fink, ki že dolgo kaže posluh za kulturo, zato je tudi post- Slomšek, sta kasneje oba bistveno zaznamovala Slovence; Prešernova poezija je ponesla pesem malega naroda v svet, Slomšek pa je bil s svojim življenjem pred nekaj leti razglašen za blaženega. Tudi v vseh kasnejših obdobjih se je pogosto rojevala klena misel prav med kulturniki. Nova knjiga Bariče Smole za praznik 24. aprila je bila v počastitev dne- Večer iz Kamendneva sicer ni bil va knjige v trebanjski knjižnici pred- bleščav, njegov velik obisk pa je postavitev nove, tretje zbirke kratke trdil, da so tu doma tudi ljudje, ki jim proze Bariče Smole Kamendan, ki je je mar za tovrstne kulturne dogod-tega dne še sveža prišla iz založbe ke, pripravljene samo z dobro voljo Goga. S Polono Tratar, ki je vodila vseh sodelujočih, pogovor, sta razkrili nekaj pogledov na novo literarno delo in njegovo ustvarjanje, tematiko in like. V zvezi s svojim pisateljskim delom v tem trenutku je avtorica najbolj vesela nagrade na tržaškem Radijskem odru. Knjigo je pospremil tudi urednik literarne založbe Goga Damijan Šinigoj, bral je Sebastijan Podobnik, igral pa je godalni trio Viva trebanjske glasbene šole (Manca in Maja Žnidaršič in Urška Prevolšek). Regratov cvet sanja Je bil poimenovan večer poezije Franceta Režuna, v interpretaciji Milene Režun in ob avtorski glasbi Lada Jakše, ki je bil v četrtek, 24. aprila 2003, ob 18. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani. ala predsednica Društva Rastoča knjiga. V občini Trebnje pa smo še malo drugače razmišljali; tudi na našem območju je veliko osebnosti, ki so bile tu rojene ali so se na tem ozemlju vidno zaznamovale s svojim delom, hkrati pa dale pečat vsemu slovenstvu. Ko smo brskali po imenih, smo se najbolj naslonili na Enciklopedijo Slovenije, saj je nacionalno priznano delo, čeprav ob listanju po njej odkrijemo, da bi vanjo sodilo še kakšno ime. Hkrati pa smo upoštevali tudi nekatere osebnosti, ki so s svojim delom dale vidno sled v občini Trebnje. Zamisel je hitro dobila somišljenike in tako je uspelo, da smo v najkrajšem času - 11. aprila - v avli Centra za izobraževanje in kulturo odprli prvo stalno razstavo RASTOČE KNJIGE v občini Trebnje; kako je bila spodbuda živa, že zdaj kaže na to, da se bo še kje kaj podobnega zgodilo. Vedno je najtežje pri izbiri imen - tudi zato, ker nehote lahko komu storiš krivico, če ga prezreš. Čar RASTOČE KNJIGE je tudi v tem, da se stalno dopolnjuje. Za začetek smo izbrali štirideset osebnosti; 21 smo jih nekoliko širše predstavili, 19 le informativno. Med predstavljenimi so tudi štiri živeča imena; to so prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovec, nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, dramska igralka Iva Zupančičeva in ilustrator Lucijan Reščič. V prihodnje bo živih še več, saj je doslej zajet čas v glavnem do leta 1920. Prav pri osebnostih, ki so le informativno predstavljene, še posebej želimo sodelovanja, da bo RASTOČA KNJIGA naše skupno delo. Veseli bomo slehernega dokumenta o osebnostih, saj marsikdo pozna sorodnike omenjenih članov druščine RASTOČA KNJIGA, veliko je še imen, ki niso omenjena - s skupnimi prizadevanji bomo lahko uresničili zamisel, da se bo RASTOČA KNJIGA vseskozi širila, da bo rasla, kot raste moč človekovega duha in se bomo zavedali, da tudi v občini Trebnje marsikaj zmoremo in tudi dosežemo, če je enotna volja. Društvo RASTOČA KNJIGA ima tudi namen največjim podpornikom podeliti zlati list RASTOČE KNJIGE. Tokrat je bilo na vrsti Trimo Trebnje; ob podelitvi in predstavitvi razstave je bilo med navzočimi mnogo znanih osebnosti, ki jih je najlepše označila prav predsednica Tatjana Fink, ki je prisotne nazvala z žlahtnim zborom prijateljev RASTOČE KNJIGE. To je bila tudi promocija naše občine in zadovoljstvo v številnih gostih je tudi vzpodbuda vsem organizatorjem RASTOČE KNJIGE v občini Trebnje. Jože Zupan Območna srečanja iz naše občine. Revija je prvič potekala v kulturnem domu v Mokronogu. Zborovodka Katja Jarm je za letošnjo revijo pripravila mešani pevski zbor Strune Šent-lovrenc in Kres Čatež, zborovodja Stane Peček ženski pevski zbor Svoboda Mirna in moški pevski zbor Emil Adamič iz Mokronoga, Za-griške fante Lado Stopar, pevke in pevce Zlate jeseni Katarina Makor, pevke in pevce mirnskega upokojenskega zbora Valerija Rančigaj, šentruperteski pevski zbor vinogradnikov Venčeslav Zadravec, čateške pevce vinogradnike Marta Steklasa (zbor je zelo mlad in je bil prvič na reviji), šentlovrenski ženski zbor Nov korak pa Klementina Zupančič. Na reviji je predsednik Sveta trebanjske 01 Daniel Metelko, podelil priznanja zborom, zboro-vodkam in zborovodjem. Navzoče sta pozdravila še predsednik KS Mokronog Anton Maver in županja Občine Trebnje, Marica Škoda. Za medobmo- KlID Klas Mirna (Foto: M. Kapus) čno pevsko revijo, ki bo v Dramska sekcija mirnske OŠ. stavo Zajček išče mamo. Tudi lutkovne skupine so se predstavile s svojim enoletnim delom; in sicer v četrtek, 27. marca, v Kulturnem domu Trebnje: lutke lutkovne skupine OŠ Veliki Gaber s predstavo Prišla bo pomlad z mentorico Justino Zupančič in lutkovna skupina Mokre tačke iz Mokronoga s predstavo Bav-bav pod mentorstvom Polone Zupančič Kralj. Na medobmočno lutkovno srečanje 11. aprila v Metliki, je bila iz naše občine izbrana predstava Mokre tačke iz Mokronoga. Na območni reviji otroških pevskih zborov, ki je potekala v telovadnici OŠ Šentrupert v petek, 11. aprila, je sodelovalo 6 otroških zborov, od tega štirje iz naše občine, otroški pevski zbor Lumpki VVZ V spomladanskem času se zvrsti paleta prireditev, kjer številna društva, skupine praviloma predstavijo svoje enoletno delo. Tako so se tudi letos v organizaciji trebanjske območne izpostave Jav- Trebnje, ki jih vodi vzgojiteljica Erika Slak, otroška zbora Zlate note OŠ Veliki Gaber in Sledilčki iz OŠ Mokronog, ki ju vodi Lorena Mihelač in otroški pevski zbor OŠ Trebnje z zborovodko Jožico Stanič. Sevnici 24. maja, je bil izbran mešani pevski zbor Strune iz Šentlovrenca, ki ga vodi zborovodka Katja Jarm. Na območno srečanje gledaliških skupin se je uvrstila gledališka sku- Pevski zlior OŠ Trebnje (Foto: M. Kapus) nega sklada RS za kulturne dejavnosti odvijale različne revije ali srečanja, od gledaliških, lutkovnih, plesnih in pevskih. Začelo se je s 3. območnim srečanjem otroških gledaliških skupin, ki je potekalo v začetku marca v trebanjskem kulturnem domu, kjer so se predstavile štiri skupine. Za medobmočno srečanje je bila izbrana dramska skupina OŠ Mirna s pred- Revijo je strokovno spremljala prof. Tatjana Mihelčič Gregorčič, ki je za medobmočno srečanje, ki bo potekalo 14. maja v Krškem, iz naše občine izbrala otroški pevski zbor OŠ Trebnje. Za otroško revijo je naslednji dan potekala še območna revija odraslih pevskih zborov. Lep in vsebinsko bogat večer je oblikovalo kar dvanajst pevskih zborov oz. skupin pina KUD Klas Mirna s pasijonom ali z Zgodbo o odrešilnem trpljenju, ki sta ga napisala Petra Krnc in Stanko Tomšič, ki je igro tudi režiral. Predstava je doživela nekaj ponovitev, in je bila predlagana za medobmočno srečanje. Vodja JSKD 01 Trebnje Mojca Femec Mešani zbor PZ Strune Trebanjski oktet je v četrtek, 8. maja, napolnil avlo CIK-a, saj so fantje pripravili svoj letni koncert. Dvaindvajset let pesmi, vedrine, nastopov, napornega dela in mnogo veselih trenutkov je za njimi. Ker se je v zadnjem času zasedba nekoliko spremenila, naj jih imenujem: 1.tenor Gorazd Laznik in Franci Lindič, 2. tenor Franci Kravcar in Mitja Redek, bariton Stanko Cvelbar in Janez Smolič, 2. bas pa Andrej in Branko Mešan in Alojz Podboj. Fantje, ki so ob 20-letnici delovanja izdali zgoščenko in kaseto, ostajajo mladi in priljubljeni na kulturni sceni v občini in izven nje. Na četrtkovem koncertu je sodeloval še Ženski vokalni kvintet Spev iz Mirne Peči in Kvintet trobil, ki je prijetno presenetil trebanjsko publiko. Pesnikov portret Vincenc Dušan Šparovec POINTje ob poklonu portreta Franceta Režuna trebanjski knjižnjici zapisal: »Moje poznanstvo z g. Režunom sega nekaj let nazaj, v prvo srečanje z njim, ob predstavitvi njegove zadnje pesniške zbirke na gradu Mala Loka, jeseni 1999. leta. Vsa kasnejša naključna in namerna srečanja z njim so zapuščala vedno gostejšo usedlino hotenja po njegovi slikarski upodobitvi. Žal je njegova smrt prehitela trenutek mojega navdiha. Režunovo življenje in ustvarjanje je bilo prepleteno s knjigo in s trebanjsko knjižnico. Zato naj ta portret biva v prostoru, v katerem se je vzajemno plemenitit duh pesnika, bralcev in hrama kulture.« Štefan Pepelnak pa je kot donator poskrbel za okvirjanje slike. Postali so prijatelji Klub Trebelno, ki organizira in vodi Varstveno delovni center Novo mesto, že tretje leto druži osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki živijo na območju krajevne skupnosti Trebelno in niso vključeni v nobeno obravnavo katere od ustanov. Skupina se je začela sestajati v drugi polovici septembra 2000. Dobimo se enkrat tedensko, vsako sredo od 8. do 13. ure. Dan, ki ga preživimo skupaj, začnemo s skupnim klepetom ob kavi ali čaju. Po uvodnem negovanju pa se lotimo dela. Glede na to, da gostujemo v stari šoli na Trebelnem in sicer v bivši kuhinji, smo prostorsko kar omejeni. Hiša je stara, ni ogrevana in pozimi nas kar pošteno zebe. Kljub temu pa je še vseeno topleje kot zunaj, tako da se pozimi posvečamo delovni terapiji. Ustvarjamo iz različnih materialov in izdelujemo najrazličnejše izdelke, ki jih potem s pridom uporabimo ob posebnih priložnostih, (novo leto, Valentinovo, materinski dan,...) in na ta način razveselimo svoje najdražje. V poletnih mesecih pa odkrivamo lepote krajev v naši neposredni bližini in se podajamo na sprehode in krajše izlete, obiskali smo Mirenski grad, Žalostno Goro, Klevevž, Zijalo, in še bi lahko naštevali. Naše druženje pa ni omejeno samo na našo malo skupino, vsaj dvakrat letno se srečamo s klubovci iz Novega mesta. V preteklem letu smo organizirali skupni izlet v živalski vrt in kostanjev piknik v lovski koči na Trebelnem. Druženje oseb z motnjo v duševnem razvoju v obliki enotedenskih srečanj se je iz izkušenj izkazalo kot pozitivna oblika skupnostnega dela. Dobro počutje skupine in vsakega člana posebej, je naše glavno vodilo, veliko se pogovarjamo, izmenjujemo izkušnje, posredujemo znanja in se drug od drugega učimo. Skrbimo, da nam je lepo, pa naj bo to pri pogovoru o osebni higieni, pri učenju branja, pisanja ali pa pri kreativnih dejavnostih. Za Andreja, Milko, Staneta, Jo-žkota in Zvonko je sreda poseben dan. Potrebno je vstati malo prej, se lepo urediti, in odpeljati v nekaj kilometrov oddaljen kraj, ki pa je še vedno tako blizu, da se počutijo kot doma. Iz začetne zadržanosti, ko so se člani skupine le sramežljivo in zadržano spoznavali, je danes popolnoma drugače. Postali so prijatelji. Še veliko bi imela povedati, pa naj moje občutke izrazim z besedami Toneta Pavčka: Sreča ni ne v glavi in ne v daljavi. Ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš nekoga rad. Melita Jarc strokovna delavka-vodja kluba ZAHVALA Prazen dom je dvorišče, zaman oko te naše išče, če bi solza obudila te, ne bi zemlja krila te. V 67. letu starosti nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, tast, stric, brat in dedo Anton Rus Iz Mrzle Luže 7 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Oklešen, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, Andreju Vebru za besede slovesa ter Mileni Strmec za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi GLASBENA ŠOLA TREBNJE obvešča starše in učence, da bo PREIZKUS GLASBENIH SPOSOBNOSTI za vpis v Glasbeno šolo Trebnje za šolsko leto 2003/04 v petek, 30. maja 2003, od 16. do 18. ure v prostorih glasbene šole (Kidričeva 11). Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu Glasbene šole - telefon: 07/30-44-162. Popestritev otroške revije je bila navzočnost skladatelja Janeza Bitenca, ki je ves navdušen zbranim spregovoril, skupina Luinpki iz VVZ Trebnje (na sliki) pa so mu pripravili tudi prijazno slikanico svojih risbic na temo njegovih priljubljenih pesmic. Iz naše zapuščine prispevkov smo izbrali časovno nekoliko oddaljenega, a zanimivega zaradi prizadevanja, kako ohranjati in oživljati stare običaje med najmlajšimi. Vrtec Sončnica Lansko šolsko leto ni bilo prelom- 2003 smo našemu vrtcu podelili no le za gabrske šolarje, pač pa tudi novo ime - vrtec Sončnica. Glede na za nas vrtičkarje. Novi prostori so to, da tudi v letošnjem letu sode-nam omogočili več možnosti za naj- lujemo v tem projektu, smo delo različnejše dejavnosti. Tako smo se posvetili temi z naslovom KAKO SO skupaj z osnovnošolci vključili v ŽIVELI VČASIH, celostni ekološki projekt z pomem- Skozi igro bomo glede na letni čas bnim naslovom NARAVA NAŠ DOM. in praznike spoznavali stare ljudske Ob začetku šolskega leta 2002/ pesmi, plese in običaje. V jesen- skem času smo si na to temo že ogledali staro kmečko hišo v Žubini, ki je bila predvsem za otroke višje starostne skupine zelo zanimiva, saj pristnih kmečkih dolenjskih hiš z ohranjeno notranjostjo ni več na pretek. Na kmetiji Marolt iz Velikega Gabra so nam predstavili lep, star običaj - ličkanje koruze, ki je na žalost večinoma že izginil iz množice naših jesenskih opravil. V ličkanju so se preizkusili tudi otroci. V sklopu teh dejavnosti nas je v vrtcu obiskala gospa Francka Kužnik in nam v organiziranih delavnicah predstavila način pletenja predpražnikov iz ličkanja. Otroci so se v delavnicah zelo zabavali, tako najmlajši kot tudi večji, ki so že poskušali plesti kitke iz ličkanja, ter oblikovati iz naravnih materialov. Zavedamo se, da so slovenski običaji, šege in navade preveč dragoceni, da bi šli kar tako v pozabo. Verjamemo, da bo vsaj delček prikazanega ostal v zavesti naših najmlajših. S tem bomo dosegli naš največji cilj -približati otrokom preteklost, da se bodo zavedali prihodnosti. Tanja Falkner, VVE Veliki Gaber Spoštovani svojci umrlih! Uh*...Jm Človek v svojem življenju ne sme biti nikoli sam. Še posebno ne, ob tako težki preizkušnji kot je smrt bližnjega. Ker se zavedamo pomena zadnjega slovesa, vam želimo glede na dolgoletne izkušnje ponuditi profesionalno uslugo. Na voljo smo vam, ne glede na dan ali uro. 07/ 33 71 420 in 041/ 514 233 POGREBNA SLUŽBA NOVAK, Sonja NOVAK s.p. Gubčeva cesta, 8230 Mokronog, pr.: Novo mesto, Aškerčeva 7 Državno tekmovanje v rokometu Trebnje, 10 aprila Na trebanjski OŠ je bilo ta dan še posebej živahno, saj je potekalo državno tekmovanje v rokometu za starejše dečke. Poleg Trebanjcev so sodelovali mladi rokometaši OŠ Ormož, Oš dr. Franceta Prešerna Ribnica in OŠ Velika Nedelja. V hudi dokaj izenačeni konkurenci so zmagali Trebanjci, ki so imeli rahlo prednost - igrali so pred domačimi navijači. Ekipo uspešno trenira Sašo Barle. Najboljši strelec turnirja je bil Tirno Preložnik iz OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, vratar turnirja Nikola Kirič, OŠ Ormož, igralec turnirja pa trebanjski osnovnošolec Blaž Rojc. Vodja turnirja je bil Alojz Radelj, sicer pa so sodelovali številni sodelavci in sponzorji. Navzoče je pozdravila ravnateljica OŠ Trebnje Roža Zakšek, direktorica Trima Tatjana Fink in županja Marica Škoda, ki je bila hkrati glavna pokroviteljica tekmovanja. Srečanje na Debencu Svobodni sindikati Dolenjske in Bele krajine so že dvaindvajsetič organizirali prvomajsko srečanje na Debencu pri Mirni. Program je napovedoval in povezoval g. Alojz Podboj. Prisotne shoda so najprej razveselili zvoki občinskega pihalnega orkestra iz Trebnjega in nastop mažoretk. Sledil je pozdravni govor predsednika Svobodnih sindikatov Dolenjske in Bele krajine g. Jožeta Mikliča. Učenke OŠ Mirna so pod vodstvom mentorice Vesne Kos izvedle prijeten recital, nastopili so še trije saksofonisti glasbene šole iz Trebnjega. Sledi! je pozdrav županje Marice Škoda, ki je obiskovalcem zaželela prijetno praznovanje. Poudarila je, naj se ta dan izkoristi za prijetna prijateljska srečanja in pohodništvo. Slavnostni govornik - sekretar ZSSS Milan Utrosa je prikazal velik pomen delovanja sindikata v današnjem času. Zaradi nizkih in nerednih plač, nenehnega strahu pred odpuščanjem, neupoštevanja kolektivnih pogodb in številnih stresnih situacij, ki jih prinašajo pogoste podražitve, živi mnogo delavskih družin na robu preživetja. Opozoril je na številne družbene nepravilnosti in izkoriščanja, ki so prisotna v vsakdanjem življenju in najbolj prizadenejo ravno delavstvo. Primerjal je plače managerjev, vladnih in drugih kapitalističnih struktur z malim človekom - če se mu sploh tako lahko še reče! Ob koncu pa je najbolj prizadevnim sindikalnim poverjenikom podelil prvomajska priznanja. Zabavni program z Natalijo Kolšek se je nadaljeval dolgo v noč. Ivana K. Golf&coimtry club Trebnje Golf&country club Trebnje je 26. aprila 2003 organiziral prvi turnir golfa na igrišču Amon v Olimju pri Podčetrtku. Igrišče se nahaja v lepem okolju in ima 9 lukenj. Tekmovanje je potekalo v seštevni igri. Pred pričetkom turnirja je vse prisotne pozdravil direktor igrišča in opisal igrišče ter pravila igranja na omenjenem igrišču. Po treh urah igranja so vsi igralci zaključili igro. Zmagovalca turnirja sta bila Marn Janez (pred.) in Janez Zaletel (bruto, neto seštevki). Po zaključku turnirja je sledila podelitev priznanj najboljšim in družabno srečanje. S prijetnimi občutki smo se pozno popoldne vrnili in sklenili, da se dobimo na drugem turnirju, ki bo junija na igrišču v Lipici. Igralci pri ogrevanju pred pričetkom turnirja Kulturne prireditve 17. maja, ob 19. uri vabljeni na GRIMČKARIJO gledališke skupine Grad teater Trebnje v Kulturnem domu Trebnje 24. in 25. maja pa toplo vabljeni na tradicionalno 10. prireditev PESEM NAS DRUŽI v Velikem Gabru V Domu starejših občanov pa bo 7. junija 5. medobmočno srečanje upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja V Trebnjem smo že 12. leto praznovali materinski dan. Učenci podaljšanega bivanja OŠ Trebnje so duhovito in prisrčno skozi igro in pesem upodobili Grafenauerjevega Pedenjpeda, nato pa je nastopila pevka ljudskih pesmi Ljoba Jenče, ki je pesmi prepletala s prisrčno pripovedjo in s spremljavo ljudskih inštrumentov. Birmanci so mame razveselili s prijetnimi srčki iz blaga, primernimi kot spominek ali za shranjevanje šivank. Sledila je otvoritev razstave slik Alde Posavec, ki je bila v Baragovi galeriji odprta še do 13. aprila. Prireditev se je zaključila s pogostitvijo, za katero so napekle pecivo trebanjske gospodinje. (Foto: M. Kapus) kadar otrok potrebuje mamo, je ne more nadomestiti nihče drug ... S temi besedami smo začeli, že četrto leto po vrsti, srečanje vseh mam, starih mam, babic in tet ob dnevu žena in materinskem dnevu. Vsako leto otroci, pod vodstvom mentorice Slavke Cesar, pripravijo bogat kulturni program. Gasilke poskrbimo za pogostitev in skromno obdaritev vseh žena, ki želijo priti pogledal svoje sinove, hčere, vnuke, vnukinje, nečake in nečakinje. Lepo je videti nasmejane obraze vseh žena, ki z rožo v roki in toplino v srcu v nedeljskem popoldnevu zapuščajo dvorano gasilskega doma na Vrhtrebnjem. Šla sliki: nastopajoči otroci in mentorica. Državno prvenstvo v katah Sem Klemen Grebenc in že peto leto obiskujem trening karateja. Trening imam trikrat na teden. Sedaj imam zelen pas. Redno se udeležujem vseh tekmovanj. Tudi v soboto, 3. 5. 2003, sem se udeležil Državnega prvenstva v katah. Kata v karateju pomeni boj z namišljenim nasprotnikom. Na tekmovanje nas je odšlo 12 karateistov Karate kluba Trebnje. Z nami je šel tudi trener Zvone. Najprej smo tekmovali ekipno. Naša ekipa se je odrezala zelo dobro, saj smo dosegli drugo mesto. Tedaj sem začutil neko tesnobo v trebuhu, kajti bližal se je moj nastop v katah. Čakala sta me dva kroga tekmovanj. Prijaviti sem moral prvo kato. Odšel sem na tatami in svoj nastop izvedel zelo dobro, saj sem se uvrstil v finale, kjer sem izvedel svojo najboljšo kato do sedaj in osvojil prvo mesto na državnem prvenstvu v kategoriji dečki od 9 do 11 let. Uspeha sem bil zelo vesel. Mojega uspeha pa so bili veseli tudi moji klubski prijatelji, trener in moji starši. Tudi sam sem s ponosom prejel zlato medaljo in diplomo. Klemen Grebenc e-mail: Ob potoku 10, 8000 Novo mesto tel.: 07/33 46 111,33 46112, fax: 07/33 46113 avtogalant@sint.net mmim Zvezdana MAJHEN živi in ustvarja v Ljubljani, sicer pa ima korenine v mokronoš-ki krajevni skupnosti. V slovenski literaturi je poznana kot pesnica in pravljičarka. Še bolj jo poznajo najmlajši bralci, saj jim je namenila navihane pesmice in uganke, ki so izšle v zbirkah Uganke, Cofki, Uganke o živalih in ena o človeku ter Kam kaka sonce. V počastitev praznika slovenske knjige se je srečala na literarno pedagoški uri s prvošolci trebanjske osnove šole. Zahvala Gospe županji Marici Škoda in predstavnikom Rdečega križa se najlepše zahvaljujem za prisrčne čestitke ob obisku na mojem domu in za vsa prinešena darila. Zelo ste mi polepšali vstop v deseto desetletje mojega življenja. Jožefa Smolič Kino Ti-et»n.| Petek Nedelja 2/5-03 4/5-03 20.00 17.00 Tolpe New Yorka Tolpe New Yorka Petek Nedelja 9/5-03 11/5-03 20.00 17.00 Brez povratka Brez povratka Petek Nedelja 16/5-03 18/5-03 20.00 17.00 Moja obilna grška poroka Moja obilna grška poroka Petek Nedelja 23/5-03 25/5-03 20.00 17.00 Mafijski hlus Mafijski blus \ Materinski dan 2003 Mama! To prečudovito bitje, s sijočimi očmi, nežnimi rokami, ki pobožajo in toplim srcem, ki omehča dušo. Med mamo in otrokom se že ob rojstvu spletejo nevidne nitke ljubezni, ki so skozi vse življenje trdnejše in se niti s smrtjo ne pretrgajo. Da so mame, babice, žene in dekleta tisto, kar žene človeštvo naprej, se zavedamo tudi v Lukovku. Tako smo v soboto, 29.03.2003 našim naj dražjim ob Materinskem dnevu pripravili majhno slovesnost, popestreno s kulturnim programom in sproščeno zabavo na koncu. Seveda smo glavno besedo dali našim otrokom, saj znajo sami najbolj povedati, kako čutijo materino ljubezen. Po skrbnih pripravah, ki so potekale mesec in pol, so otroci pod vodstvom Maje Zorman, Katje Zorman in moje malenkosti osvajali spretnosti igre, petja in recitacije, tako da so bili na “veliki večer" maksimalno pripravljeni. Na koncu pa smo skupaj z vsemi v dvorani ( ki je bila polna do zadnjega kotička) še zapeli, nato pa se “zagrizli” v dobrote in se ob zvoku domače harmonike vrteli še pozno v noč. Seveda pa sami brez pomoči ne bi zmogli vsega. Zato bi se radi zahvalili KS Dolenja nemška vas, tako za obisk predsedniku Marjanu Uhanu, kot tudi za finančno pomoč. Zahvaljujemo se tudi PGD Lukovek, gostišču Hribar in vsem, ki sta nam na kakršen koli način pomagali in omogočili, da smo proslavo izpeljali. Seveda pa gre največja zahvala našim otrokom. Hvala vam, ker ste bili potrpežljivi in pridni, res ste zlati otroci. Upamo, da se naslednje leto zopet zberemo v še večjem številu, se tako zahvalimo našim mamam, da nas vzgajajo in bodrijo, tako v dobrih kot tudi manj prijetnih trenutkih. Mateja Marn