SOCIALIZEM NE BI POMENIL DRUŽBENEGA NAPREDKA, CE NE BI VSEM LJUDEM PRINA- ŠAL VEC BOGASTVA, VEC OSEBNE SRECE, VEC OSEBNE IN SPLOŠNE SVOBODE Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, sobota, 7. marca 1953 LETO VL — STEV. 9 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-23« pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskaine. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnin* plačana v gotovini. , Naj M V. mladinski Icongres - nov veliki delovni dogovor Titove mladine Te dni je naš pogled uprt v Beograd, 1) mesto, kjer zaseda mladinski V. kon- gres. Ta naš kongres je tem pomemb- nejši, ker je neposredno po važnem jV. kongresu Ljudske fronte, oziroma nove Socialistične zveze delovnih ljudi in tudi od zgodovinskega VI. kongresa Zveze komunistov nas loči le nekaj mesecev. Na kongresu bo sprejet nov statut, ki ho jasno nakazoval vlogo in cilje or- ganizacije Ljudske mladine. Trav go- tovo ho sprejet sklep, da bo mladin- ska organizacija eden prvih kolektiv- nih članov Socialistične zveze. Ogromni in veličastni so uspehi, ki jih je naša mladina dosegla v izgrad- nji spcializma. IV. kongres, ki je bil v decembru leta 1948, je združil SKOJ in Ljudsko mladino v enotno organiza- cijo, ki je sprejela od SKOJ-a borbe- nost, požrtvovalnost in druge vtline skojevcev, od Ljudske mladine pa ši- rino. Nikdar ne bodo pozabljeni uspe- hi mladinskih brigad z avto ceste, No- vega Beograda, Doboja—Banja Luka in nešteto drugih mladinskih delovnih ak- cij, kjer so mladinci gradeč važne ob- jekte, gradili tudi sami sehe,'kajti glav- na naloga mladinske organizacije je krepitev socialistične zavesti naše mla- dine. To je brez dvoma častna in od- govorna naloga. Posebno v predkongresnem tekmo- vanju je mladinska organizacija doka- zala, da pravilno razume to svojo vlo- go. Glavno vprašanje, kateremu se je v tekmovanju posvečala največja po- zornost je bila politična vzgoja in po- glabljanje patriotične zavesti. Nič več se ni delo mladinske organizacije ome- jevalo samo na aktive, ampak se je šlo vedno bolj v širino. Tov. Rankovič je v svojem znanem pismu »O vzgoji mladine« jasno nakazal, da je ena od nalog mladinske organizacije tudi vključevanje mladih ljudi v društva. Čeprav še ne v dovoljni meri, so ven- dar mladinska vodstva posvetila temu vprašanju precejšnjo pozornost. Gre predvsem za to, da se v društvih pra- vilno usmerja politično razpoloženje^. Vrsta predavanj, ki jih je mladinska organizacija pripravila, nam kaže, da tudi ta oblika dela ni bila pozabljena. Posebno mesto pri tem zavzema prede- lava materiala VI. kongresa ZKJ. Po kongresu bodo mladino čakale še večje in odgovornejše naloge, saj nam bodo ugotovitve in zaključki kongresa jasen kažipot za bodoče delo. Tekmo- vanje bo trajalo še naprej v čast na- šega republiškega mladinskega kongre- sa, ki bo v oktobru mesecu v Mariboru. Oh tej priliki bo tudi štajerski mla- dinski festival. Zato je naša naloga, da upremo res vse sile, da bomo lahko iz- vršili tisto, kar se od nas pričakuje. V. kongresu pošiljamo prisrčne mla- dinske pozdrave ter mu želimo mnogo uspeha v njegovem delu. BALKANSKI SPORAZUM TRDEN ZID MIRU Prijateljski sporazum med Jugosla- vijo, Grčijo in Turčijo, ki je bil minuli teden podpisan v Ankari, je dogodek kateremu je ves svet posvetil velike pozornost. Balkanski polotok v svetu kaj radi primerjajo s »sodom smodnika«, češ da balkanski narodi ne morejo iz slepe ulice medsebojnih prepirov. Tokrat pa je ves miroljubni svet z veseljem po- zdravil sporazum, ki predstavlja močne zgradbo enotne volje narodov treh držav, ki so deležne neposrednega pri- tiska sovjetskega imperializma in nje- govih poslušnih hlapcev. Morda je pra\ to dejstvo imelo največ zaslug za tah sporazum, poleg gospodarskih in kul- turno zbliževalnih teženj med tremi državami. Te »zasluge« pa prav gotove niso všeč moskovskim gospodarjem ir njihovim pomagačem, kajti prijateljski dogovor Jugoslavije, Grčije in Turčije je močan protiutež vsaki njihovi agre- sivni miselnosti. Sporazum so 28. februarja podpisali v Ankari zunanji ministri. Za Jugoslavijo državni sekretar za zunanje zadeve tov. Koča Popovič, za Grčijo zunanji mini- ster g. Stefanos Stefanopulos in za Tur- čijo zunanji minister g. Faud Koprulii. Ko so podpisovali sporazum, ki je* bil pred dnevi parafiran v Atenah, glavnem mestu Grčije, je svetovna javnost preko zastopnikov tiska napeto pričakovala izida podpisovanja in vsebine pogodbe, Jugoslovanski podsekretar za zunanje zadeve tov. dr. Aleš Bebler je dejal, da je s podpisom sporazuma nastopil važen zgodovinski trenutek za vse narode držav podpisnic. Trdnost snorazuma so zunanji ministri pokazali tudi s tem, ko sc po podpisovanju spreieli številne no-< vinarje. Kdor koli od vseh treh je od-> govarial. je odgovar.ial na 7!»rlov'>1i<;tvfl( ostalih dveh. Ko so nekaj minut požiral^ fotoreporterjem, so se za kra.TŠi čas sprijeli z rokami, kot da hočejo poka- zati strnjenost narodov, ki jih zastopa.io in čvrsto povezanost v usodi vseh Ireh držav. Pogodba, ki je v načelnih točkah bila podpisana, določa nadaljnje delo v utrjevanju sodelovanj?, in. prijatel.istva. Tako bodo generalštabi vseh treh armad izdelali skupni obrambni načrt. Miro- ljubnost in svobodoljubnost narodov držav-podpisnic je lahko jasna vsakemu svetovljanu, tudi tistim onstran železne zavese, kajti nobena teh držav ni nikoli imela kakršnih koli želj po osvajanju, najmanj pa proti vzhodu in severu, kakor so se razkričali informbirojevski voditelji. Pogodba poleg ostalih določil pušča odprta vrata tudi drugim zainte- resiranim državam, ki bi hotele pod enakopravnimi pogoji pristopiti k spo-. razumu. Zanimivo je, da nemški časopis »Neue Zeitung« pod to točko namiguje prav na Italijo, ki je imela željo razbiti ta sporazum. Podpis sporazuma, ki je pretekli te- den zatemnil vse ostale politične do- godke v svetu, ustvarja mogočen mi- rovni in obrambni zid v tem delu sveta. In če smo že v uvodu slišali o »Bal- kanu« kot »sodu smodnika«, potem naj pri tem ostane. Nova balkanska skup- nost je »sod smodnika« za vsakogar, ki bi skušal vanj podrezati. Osmi marec - mednarodni praznik naprednih žena Tudi v celiski okolici se pridno priprailjajo na svof praznih Mednarodni praznik žena - 8. marec se je med ženami že zelo ukoreninil. Ta praznik so naše žene proslavljale že v predaprilski Jugoslaviji v vseh de- lavskih centrih, danes 'pa ga proslav- ljajo že po vseh vaseh. Prav posebno so ponosne na svoj praznik naše žene, ki edine na svetu enakopravno sodelu- jejo povsod, zlasti pa v gospodarskem upravljanju, kar si ostale žene po sve- tu še niso priborile. Letos bodo proslave zelo pestre. V krajih, kjer so se vršili preko zim- skih mesecev gospodinjski tečaji, bodo imeli na ta dan zaključek istih. Teh tečajev so se udeleževale predvsem mladinke, a na zaključek bodo pova- bile svoje matere in ostale krajevne funkcionarje. Posebno dobro je uspel tečaj v Ponikvi, Strmcu, Vojniku in di'ugod. Ob zaključku bodo priredili tudi razstave. V drugih krajih pripravljajo večje akademije kot n. pr. na Planini, v Koz- jem, Dobrni, Grižah, Storah, Petrovčah in drugod. V Rimskih Toplicah so žene zelo požrtvovalne, saj so v zadnjih me- secih vodile 4 tečaje in sicer 2 kuhar- ska, šiviljskega, a sedaj vodijo kuhar- ski tečaj v Lažišah in hodijo 2 uri da- leč, da tam izobražujejo naše mladinke. Da se bodo malo razveselile in še bolj zbližale, pripravljao za 8. marec ča- janko. Mestni odbor AFŽ v Laškem pri- pravlja samostojni koncert, ki ga bo predvajal ženski pevski zbor »Svoboda« v Laškem. Za ta koncert so žene iz Laškega vložile že mnogo truda, večer za večerom pridno vadijo pod vodstvom neutrudljivega pevovodje tov. Gorica Po koncertu pa bodo priredile prosto zabavo. V Zrečah bo organizacija AFŽ skup- no z organizacijo ZB, ki je sprejela na letošnjem občnem zboru sklep, da bo 9. marec njihov kraievni praznik, v spomin na borbo v času NOB, pri- pravila akademijo. Posebno pozornost bodo posvetili ženam, materam in otro- kom padlih borcev. Sekcija zadružnic pri Okrajni zvezi je skupno z Okrajnim odborom AF2 Celje—okolica nabavila 8 pralnih stro- jev, ki jih bodo razdelili nekaterim zadrugam, kot n. pr. zadrugi v Zrečah, Laškem-Rifengozdu, Prekopi in drugim, ponekod pa bodo pralne stroje prejeli občinski odbori AFŽ in tako olajšali svojim članicam težko gospodinjsko delo. Letos bo ostal tudi v tem pogledu marsikateri ženi 8. marec v trajnem spominu. __P. A Lepi uspehi ZB v Lssicnem Zveza borcev Lesično je na otočnem ^boru sporočila, da ®e je v minulem letu število članstva pomnožilo za 100%. Predisedniik tov. Kovačič Peipi se je ob podpori članstva vneito prizadeval, da je bil plositarvlljen v Lesičnem spomenik .^9 ib-arcem in talcem NOB, k čemer je piri' pomiCigLo tuidi 536 ur prostovoljnega de- la. Na križišču ceste Lesično^—Polana stoji druigi spiomenik v počastitev ju- naSfce XIV. divizije. Marmcrni kamen z nalpisom je'osfcrbeil OLO Celge-otko- lica. Odkritje ^pcmenika je bilo spo- jeno s paritizanis.kim pobcdom iz Kum- novca do Lesičnega. — Iz prvih let po osvoibodiitvi imamo tudi tu žrtve nepre- vidnega pobirano a eksplozivov, med nji- mi mladega Hralba Strašeka, ki je pri eksploziji popolnoma oslepel. Za vso Itake in pioidotone primetre se moa-a ■ zavzeti organizacija, da ne bodo pone- srečenci v pomanjkanju. Zborovalci so sklenili, da bedo po- dvojili skrb za invalide, za svojce pad- lih boircev v NOB in da bodo čuvali in goijili tradicije narodnoosvdbodilne bor- be. Okold sipomenika bodo uredili še ograijo in napeljali nanj elekrično raz- svetljavo, za. kritje sitiroškov ipa bodo priredili letos tombolo. Tudi večji izlet je v načrtu. Izvoljen je bil stari odbor. Množičvvo zborovanje v Cellu in Štorah ob prihodu delegatov s kongresa Pretekli četrtek popoldne so se s kon- gresa vrnili v Celje delegati mesta in okolice, ki so se udekižili kon,gresa Ljudske fronte Jugoslavije. Na trgu pred Celjskim domom jih je pričakovala večja množica ljudi. Pred- sednik mestnega odbora Socialistične zveze tovariš Lojze Trpin je delegate v imenu Celjanov pozdravil, nakar je spregovoril v imenu delegatov iz Celja sekretar mestnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi tov. Cveto Pelko. V svojem pozdravnem govoru je po- udaril pomen kongresa za nas, za naše bodoče politično delo, kakor tudi za vsestransko sodelovanje z vsemi na- prednimi gibanji v svetu. Na kraju je pozval Celjane, naj zaključke iz dekla- racije, sprejete na kongresu, čimprej sprovedejp v življenje..______ Za njim je spregovoril zastopnik oko- liških delegatov tov. Andrej Svetek, ki je med drugim dejal: »Ta zgodovinski kongres nam je pokazal pot, kako naj delamo, da bomo utrdili bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in da bodo naši narodi plamenica svobode, bratstva lin miru proletariata vsdga sveta.« V petek so se pa delavci Železarne Štore zbrali pred upravnim poslopjem k zborovanju, na katerem je govoril o IV. kongresu LF Jugoslavije direktor tovarne tov. Andrej Svetek, ki jih je kot delegat na kongresu.»zastopal. Z zbo- rovanja so poslali resolucijo'zveznemu odboru Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, v kateri zagotavljajo^ svojo udeležbo pri uresničevanju skle-'' pov kongresa. Darujte kri Kri je eno izmed najučinkovitejših in najdragocenejših zdravil v današnji medicini. Uporaba človeške krvi kot zdravila je postala tako obsežna, da laik tega niti ne sluti. Dočim je bil v dobi, ko so uporabljali le direktne trans- fuzije (t. j. direktno pretakanje krvi od dajalca na bolnika), ta aačin zdravlje- nja, omejen le na manjše število iz- krvavelih bolnikov, predvsem porodnic in ranjencev, se je uporaba indirektnih transfuzij s konservirano krvjo raz- širila tudi na najrazličnejša druga obo- lenja tako prebavnih organov, jeter, ledvic, krvotvornih organov itd. Ne smemo pozabiti tudi šoka pri težkih telesnih p>oškodbah ali infekcijskih bo- leznih kakor tudi opeklin, kjer lahko le velike količine plazme rešijo bolniku življenje. Tudi pri okvarah, ki nasta- nejo JK) eksplozijah atomske energije na človeškem organizmu, je zdravljenje s transfuzijami krvi uspešno. Seveda niso z vsem omenjenim izčrpane vse tiste bolezni, kjer se lahko oziroma se mora uporabljati transfuzija krvi ali plazme. Nikakor ne smemo pozabiti še na veliko potrošnjo krvi pri večjih ope- racijah, kjer se kapalna transfuzdja uporablja med operacijo, tako da bolnik med operacijo ne trpi nikake škode za- radi izgubljene krvi, ker se mu ta iz- guba avtomatično s transfuzijo nado- mešča. Pri tej široki uporabi krvi in plazme je jasno, da potrebuje bolnica že v mir- nem času za svoje redno poslovanje ogromne količine krvi. Seveda se ta poraba ob raznih elementarnih in dru- gih večjih nezgodah, predvsem pa v vojni, še večkratno poveča. Da si ustva- rimo vsaj približno sliko o potrebi kon- servirane krvi v celjskem okolišu, kjer je porabi največ celjska bolnica in le majhen del tega tudi zdravilišče v No- vem Celju in Topolšici, naj navedemo, da se je za vse te ustanove v letu 1952 porabilo 750 litrov konservirane krvi. Dasi je bila skoraj vsa ta količina krvi konservirana na celjski postaji za trans- fuzijo krvi, zaradi česar so bili stroški dosti manjši, kot če bi jo nabavljali iz Ljubljane, so znašali vendar izdatki samo za nagrado krvodajalcem in po- vrnitev potnih stroškov za vse leto preko 6 milijonov dinarjev. Z dograditvijo novega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu, kjer so instalirane naprave za izdelavo suhe plazme, ki so že v obratu, je postala potreba po krvi še večja. S tem, da nam je omogočeno v državi izdelovati suho plazmo, bomo lahko ustvarUi zaloge, ki nam bodo ob potrebi koristile še čez leta, kajti suha plazma je skoraj ne- omejeno obstojna. Omenjena aparatura za izdelavo suhe plazme je tako velika, da bo izdelovala plazmo za vso državo. Tudi postaja za transfuzijo v Celju bo pošiljala v Beograd kri in dobivala na- zaj suho plazmo, ki bo ostala spravljena kot zlata rezerva, da krije potrebe po nujnih transfuzijah ob večjih nesrečah |V miru kakor tudi v morebitni vojni. Da bomo mogli ustvariti res zadostno rezervno zalogo, bomo potrebovali ve- liko število krvodajalcev. Naj ne bo nikogar zdravega med nami, ki bi ne daroval prostovoljno vsaj enkrat ali dvakrat na leto nekaj svoje krvi v ta človekoljubni namen! Zavedajte se, da s tem ne koristite le skupnosti, temveč tudi sebi in svojim najbližjim, ki bodo v nujni potrebi dobili vrnjeno tisto, kar ste darovali. Organizacijo prostovoljnega dajanja krvi je prevzel Rdeči križ, ki bo spre- jemal prijave prostovoljnih dajalcev in jih sporazumno s transfuzijsko postajo časovrio razpotje j al za odvzem krvi. Javljajo naj se le popolnoma zdravi državljani, ki niso preboleU. malarije, sifilisa, tuberkuloze, astme in niso imeli v žabjih letih zlatenice. Dajalcem iz celjsKe okolice se povrnejo potni stroški, v kolikor se odvzem ne bo vršil na terenu. Pregled dajalcev in odvzem krvi bo na transfuzijski postaji v Celju ob torkih in četrtkih dopoldne od 7. ure dalje. Dajalci naj na dan odvzema krvi in tudi na večer pred odvzemom ne uživajo mastnih jedi! Za zajtrk na dan odvzema je dovoljena črna kava ali, čaj. Organizacija RK poziva prebivalstvo Celja in okolice, da v čim večjem šte- vilu daruje kri za bolnike in ponesre-' čenče in s tem opravi človekoljubno delo — pomoč sočloveku. Vsak krvo- dajalec bo pomagal izpolniti važno na- logo Rdečega križa, obenem pa bo imel zavest, da je mnogim rešil življenje in jim pomagal na poti do zdravja, ki je tako važno za vsakega posamemika, kakor tudi za našo skupnost. De^av^ki svd v Tovarni usnja v Slovenskih Konjicah se ni zavedal, da je vodilni gospodarski orcari podjetja v preteklem tednu je zasedal delav- ski svet Tovarne usnja KONUS v Slov Konjicah, ki je razpravljal o delu ir uspehih preteklega leta ter o letni bi- lanci. Poročila iz računovodstva pod- jetja so pokazala precej okvirno slike gospodarstva tovarne v letu 1952. Mec drugim smo slišali, da je bilo prihra- njenih nad 47 milijonov din, od česai odpade samo na električno energije nad 3 milijone din. Članom delavskega sveta pa se je zdelo, da ima podjetje ni zalogi preveč gotovih vrst jKjmožnega materiala, ki zadostuje za več let na- prej, kar pa podjetju ni v korist. Di- skusija pa se je na seji vse preveč 3mejila le na nekatera vprašanja, če- prav bi že sam pregled bilance zahte- /al še vrsto pojasnil, če hočemo, da jih x>do znali člani sveta nato tolmačiti lelavcem. Prav ta pomanjkljivost, ki ma svoje korenine še v prejšnjem apravnem vodstvu tovarne, se v delav- skem svetu močno odraža. Posamezniki io več ali manj bili mnenja, da je de- avski svet le zato izvoljen, da posluša ijihovo »učenost«, ki mu jo ti poda- ajo, niso pa se zavedali tega, da je to vodilni gospodarski organ, ki sklepa in odloča o gospodarstvu podjetja ter tu- di njim postavlja določene naloge. Se- veda takim ljudem ne gre v račun, če se o takih vprašanjih diskutira tudi pri višjih sindikalnih organih. Na zasedanju so precej govorili še a nalogah, ki stoje pred tovarno v le- tošnjem letu. Bili so mnenja, da je plačilni fond, ki je bil odobren podjet- ju za letošnjo leto previsok, ker bo predvidena leto^šnja proizvodnja nižja od lanske. Iz sredstev, ki ostanejo pod- jetju na razpolago, pa so sklenili, da jih bodo 10% odvedli OLO, dočim .bodo ostali denar porabili za notranjo ure- ditev tovarne, zlasti za popravilo ne- katerih strojev, ureditev umivalnic, stranišč in kopališč. Na tem zasedanju je delavski svet razpisal tudi volitve v nov DS, ki bodo 17. marca. Postavili so F>osebne teh- nične komisije, ki bodo uredile po- trebne stvari, politične priprave med kolektivom pa bo vodila sindikalna po- družnica. Zato bodo po oddelkih skli- cali več sestankov, na katerih se bodo z delavci pogovorili o delu in vlogi DS ter o kandidatih. L. V. Kaj je treba vedeti o popisu prebivalstva? Na podlagi zvezne uredbe bo v naši državi popis prebivalstva dne 1., 2. in 8. aprila 1953, po stanju 31. marca opolnoči. Priprave za izvršitev popisa so že v polnem teku. Te priprave vr- šijo za to določene okrajne, mestne in republiške popisne komisje. Cilj tega popisa je, da se dobi popol- na slika o številu prebivalstva in go- spodinjstev v FLRJ in da se dobijo podatki o strukturi prebivalstva z naj- važnejšimi postavkami, kot so: spol, starost, d"užinski stan, narodnost, pis- menost, izolska izobrazba, poklic itd. To bo služilo za proučevanje razvoja pre- bivalstva in statistično izračunavanje s tem v zvezi. V ta namen so tudi pri- lagoje-ia vprašanja v popisnicah. Pri tem popisu bomo popisali vsa gospo- dinjstva, ki bivajo v času popisa v na- ši državi, prav tako pa tudi vse naše drža\/Jane, ki so v času popisa začas- no odsotni v inozemstvu. M.;stna popisna komisja pri MLO Celje mesto, je že izvršila tekoče pri- P^^avo za popis. Območje Celje-mesto Je razdeljeno na 149 popisnih okolišev, katerih bo popisovalo 145 popiso- valcev. Merilo za določanje popisnih okolišev so bile katastrske občine in v okviru teh posamezna naselja. Tako bomo dobili s tem popiy)jpi število Ij^- di po katastrskih občinah in za vsako naselje posebej. Mestna popisna komisija prosi vse prebivalce, da spremljajo vsa navodi- la, objavljena v dnevnem tisku in da pri samem popisu pomagajo popisoval- cem, da bodo svojo nalogo čim bolje in v določenem času izvršili, ker bomo le tako dobili zanesljive in točne po- datke. Trgovsko podjetje ^Špacerija" napoveduje tekmovanje Pred dnevi se je na množičnem se- stanku v dvorani Sindikalnega doma zbral delovni kolektiv trgovskega pod- jetja celjske »Špecerije«. Poleg precej burne debate okoli slabih odnosov med uslužbenci podjetja (o tem bo razprav- ljala še posebej imenovana komisija), je delovni kolektiv sprejel predlog, da se trgovskima podjetjema Potrošnik in Koloniale-Zivila napove tekmovanje v počastitev prvega maja. Po predlogu sindikalne podružnice »Špecerije« bodo tekmovali predvsem v ureditvi loka- lov, v dekoraciji izložb, v fizkulturni dejavnosti v udeležbi političnih in strokovnih predavanjih itd. -ič Ob 10. obletnici junaškega pohoda XIV. divizije na Štajersko prireja Mestni odbor ZB v Celju v spomin herojem te slavne divizije dne 8. marca 1953 tradicionalni veleslalom na Golteh, ki so bile priča tega zgodovinskega dogajanja. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 7. marca 1953 Stev. 8 Pogled po svetu Volitve v sosednji Avstriji so zani- mive že zaradi tega, ker kljuh vsem senčnim stranem zapadne demokracije začinjene z okupacijskim statutom ven- darle kaiejo, kam se usmerja tok jav- nega mnenja v eni od geopolitično naj- važnejših evropskih držav. Javno mne- nje! Mnogo jih je, ki ga podcenjujejo, češ, da je naprodaj. To so posebno taki, ki politiko primerjajo prostituciji in umazaniji najslabše vrste. So tudi taki, ki zavzemajo do javnega mnenja tak odnos kakor tehnika do neukročene na- rave, češ, da se zgraditi, napeljati, ka- nalizirati, morda celo »■ kako psihoke- mijo spremeniti po mili volji. Ne enim ne drugim avstrijske volitve ne bodo po volji. Zmago so odnesli socialisti. Množicam nekdanje črnožolte monar- hije, tudi njenim najmlajšim volivcem, je ugajal program socialistične stran~ ke: boj proti brezposelnosti, poudarja- nje socialnih pravic posameznika, nove investicije s produktivnim pomenom, skratka program, ki razodeva ljubezen do povprečnega malega človeka, ki mu ni mar megalomanija (po domače do- mišljavost ali baharija) neonacistov in kominformistov. Ti dve stranki sta v primeri s socialistično odnesli prav ne- pomembno število glasov, štirikrat, da celo osemkrat manj. Da je v tej nek- danji apostolski deželici vpliv klera po- sebno na Tirolskem še vedno zelo mo- čan,, se ni čuditi. Lahko nas samo ve- seli, da se javno mnenje ni udrlo za skrajno desnico in psevdolevico. Da se je zbrala še vedno precejšnja množica okoli »centrumaškega« ljudskega pro- grama (Volkspartei), je treba vzrok iskati pač v prislovični konservativno- sti srednjih slojev, čeprav OeVP vztraj- no podpira velekapital in veleposestva. Kaj naj bi drugega posvečno vodstvo pod klobukom kardinala Innitzerja podpiralo kot »sveto« privatno lastnino! Kar nas prav posebno veseli, je dej- stvo, da kominformisti, čeprav so na- stopili pod vabljivim imenom »Volks- opposition« in čeprav so imeli na raz- polago sovjetsko »nagajko« in »zarjad- ko« niso vrgli svojih mrež na pravo mesto: Kako neki! Nemško srce avstrij- skega ljudstva predobro čuti, da po- staja reka beguncev iz Vzhodne Nem- čije, ki se iz dneva v dan bolj sovjeti- zira in militarizira (Volkspolizei, Freie Deutsche Jugend) ne samo evropski, ampak kar svetovni problem. Svetovni problem zato, ker predstavlja nezadrž- no mržnjo ljudskih množic do brez- dušnega sistema, ki se uvaja z najstrož- jim varčevanjem in s policijskimi me- todami, ki ubijajo smisel za življenje tako, da raje posežejo po morda še grenkejši usodi begunca, brezdomca. . Svetovni problem? Zal so pretekli te- den prišli na dan še drugi, prav tako pereči. Eden takih je vprašanje pre- naseljenosti, zaposlenosti in seveda tudi prehrane azijskih ljudstev, kar proučuje ekonomska komisija OZN. Drug, navidez samo kontinentalen pro- blem je jamozna evropska skupnost, ki so jo to pot s primerno dozo dobre vo- lje varili in cmarili v Rimu zunanji ministri šestih evropskih držav. Eisen- howerjeva dinamična politika baje pri tem učinkuje kot izredno huda, kar prehuda začimba. In da bi se s to jed- jo Evropa z manj kislim obrazom po- silila, se je nad Atlantikom ali Paci- fikom razpočil pač najglasnejši poskus- ni balon: osebni stik med Eisnehoiver- jem in Stalinom je baje na vidiku. To ni všeč ostalim velikim, a kaj šele manjšim in malim. Ko na eni strani govorimo na konferenci v Rimu o nad- državni (svetovni) ustavi, naj se še ve- selimo pogovora dveh ščuk na štiri oči? Kaj prida si od tega v svetovnem rib- niku ne moremo obetati! Sprožil se je cel plaz potovanj, vsaj v načrtu. Bi- dault, francoski klerikalni politik, v Ameriko! Kako spraviti pod isto streho francosko evropsko armado in koloni- alno! Eden, angleški konservativec, ki je s sporazumom v Sudanu angleški imperij še ceneje »prodal« kakor la- burist Atlee, tudi v Ameriko! Zareče- nega kruha se v tej kolonialni politiki zmerom več poje. In kako Suez po 1. 1956 vključiti v »svetovni« obramb- ni sistem? Tudi to vprašanje, ki bi ga Anglija nerada prepustila v reševanje Ameriki. In tako dalje. Pri vsem tem je italijanska imperialistična politika nasproti vzhodu kar smešna. Taka je kakor z glavo navzdol obešeni Musso- lini. Klavrna do kraja. V sto letih se iz serije porazov niso naučili prav nič. V njihovem imperializmu je nekaj maničnega, nekaj, kar bobni po praz- noti. Prav to, kar izpričuje sedma »božja« zapoved za fašistično giovi- nezzo: »Mussolini ima vedno prav.« Prav pa so imeli tisti, ki so z njim pometli. Skoda, da se je ta volkodlak Italije spet polastil takoj po letu 1945, ko so izgubili vse kolonije, vojsko, mornarico in še tisto mrvico ugleda, ki so ga imeli. Tudi to kaže, da v Rimu razsaja maničen apetit. Vsekakor ima- jo večje oči kot želodec. Kmetijska zadruga v Vitanju \e gospodarsko naimočnejša v celishi okolici V nedeljo, dne 1. marca so se zbrali v prostorih občinskega ljudskega odbora vitanjski zadružniki na svoj redni letni občni zbor. Prostori so bili nabito polni, preko 500 ljudi — članov in nečlanov KZ — je bilo navzočih. Navzoč je bil tudi predsednik OZZ iz Celja tov. Franc Lubej, vitanjske zadružnike pa je obi- skala tudi skupina zadružnikov iz Zreč. Ker je zadruga kljub nekaterim po- manjkljivostim lani dobro gospodarila, saj je ustvarila 11,331.295 din čistega dobička, je prav, da si ogledamo njeno delo v lanskem letu. NAJVEČJE DOHODKE JIM JE PRINESEL LES Lesni odsek je ustvaril zadrugi naj- večje dohodke, saj so imeli pri lesu 4,691.000 din čistega dobička. V trgovini je zadruga izkazala 697.000 din čistega dobička, v odkupu pa 201.000 din. — Obrtne delavnice so imele lani 1,191.000 dinarjev dobička, kljub temu, da je mi- zairska in kolarska delavnica izkazala nekaj izgube. Zadružna ekonomija je lani pokazala večje uspehe kot prejšnja leta in je imela že 301.000 din čistega dobička. V ZADRUGI JE RAZVITA OBRTNA DEJAVNOST Lani so prevzeli od občinskega odbora kovaško delavnico in kamnolom, usta- novili so kolarsko delavnico, strojni odsek, mizarstvo, mesarijo itd. Delo v delavnicah ni bilo najboljše. S pravil- nim vodstvom in boljšim delom v njih bi lahko bolj zadovoljili svoje člane, kot so jih. Kritika zadružnikov, da bi de- lavnice lahko vršile usluge bolje in ce- neje od privatnih obrtnikov, je bila po- polnoma na mestu. Izgube v delavnicah ne bi smelo biti. Vse to pa je odvisno od ljudi, ki v delavnicah delajo ter kakšna je njihova poštenost. Nikakor ni prav, da bi nekaj ljudi z nemarnim po- slovanjem delalo škodo zadružnikom. DELO KMETIJSKEGA ODSEKA NI BILO ZADOVOLJIVO ... V primerjavi s prejšnjimi leti, ko se je zadruga ukvarjala pretežno s trgovi- no, so lani že dosegli nekaj uspehov tudi na drugih področjih. Imajo že od- sek za pospeševanje kmetijstva, odsek za živinorejo, lesni odsek, obrtni odsek, sadjarski, gozdarski in hranilni odsek. Kmetijski odsek, ki bi moral odigrati najvažnejšo vlogo za dvig kmetijstva, ni izvršil v celoti svoje naloge. Niti upravni odbor niti člani zadruge se tega niso dovolj resno zavedali. Razdrobljeno kmetijstvo in hribovita lega nudi tam- kajšnjim kmetom kaj skopi pridelek, da včasih ne zadostuje niti za seme. Namesto vsega po nekaj bi se kmetje morali opredeliti le na kulture, ki na tem področju najbolj uspevajo. Krompir na primer je lani dobro obrodil, med- tem ko žito vsako leto razočara pride- lovalce. Za dvig kmetijstva je zadruga lani sicer preskrbela svojim članom semen- sko žito, semenski krompir in umetna gnojila. To pa je premalo. Treba bo z raznimi kmetijskimi predavanji izobra- ževati kmetovalce, da bodo umneje go- ' spodarili in dvignili zaostalo proizvod- njo. ... MEDTEM KO JE ŽIVINOREJSKI ODSEK POKAZAL VIDNE USPEHE , Ker je ta višinski predel v poljedel- stvu pasiven, je zadruga lani pravilno uvidela potrebo za razvoj živinoreje, ki bo zadružnikom v bodoče donašala največ dohodkov. Ta hriboviti predel ima vse pogoje, da se bo živinoreja v najkrajšem času dvignila na nivo mo- deme in sodobne živinoreje v Avstriji in Švici, zlasti če bo znala zadruga to panogo kmetijstva pospeševati. Doslej so dosegli lepje usi)ehe pri se- lekciji plemenske živine. Na plemen- skem sejmu v Šentjuriju in Slovenskih Konjicah so razstavili 17 plemenskih bikov, ki so dobili najboljše ocene. Naj- več zaslug za dvig živinoreje ima pred- sednik živinorejskega odseka tovariš Hrustelj, ki je lani vzredil 5 plemenskih bikcev. S kakšnimi težavami se bori ta odsek in kakšna je zaostalost v živino- reji, nam pove samo primer, da so lani v okolici Vitanja kastrirali 52 jalovih bikov. Zato bo moral letos živinorejski odsek krepko prijeti za delo. Želeti je, da bi postali aktivni člani tega odseka vsi zar- družniki. Doslej šteje odsek le 58 čla- nov. Odsek bo moral skrbeti še za večjo mlečnost krav, ki se sedaj suče poprečno okrog 1500 litrov letno. Skrbeti bodo moraU za nakup dobre, sivorjave ple- menske živine in močnih krmil. SADJARSTVU SO POKLANJALI DOSLEJ PREMALO POZORNOSTI Poleg živinoreje in gozdarstva je sad- jarstvo v tem okolišu zelo važna pano- ga, ki bi lahko znatno dvignila dohodek zadružnikov. Kljub ugodnim pogojem ni pokazal sadjarski odsek pravega zani- manja za to panogo, zato tudi uspohov ni bilo. 2e lani so na občnem zboru sklenili, da bodo ustanovili drevesnico Ta sklep je padel v vodo. Nabavili sc le 200 sadnih drevesc, ki so jih posadil: na neograjeno parcelo in nepravilne negovali, nad čemer so se kmetje le sjKJtikali. Razen teh in še 500 nabavlje- nih sadnih drevesc za zadružnike nima- jo kaj pokazati na tem področju. Zadružniki in ostali kmetje se pre- malo zavedajo nevarnosti, ki jim grozi od sadnih škodljivcev; kapar sili tudi že na Pohorje. Kljub temu, da je uprav- ni odbor KZ opozarjal sadjarje in jim nudil pomoč, se le-ti niso dosti zmenili za to. V njihovem interesu bo, da bodo letos borbo proti kaparju zaostrili. Zadruga razpolaga s škropivom in škropilnicami, potrebno je le sestaviti škropilno ekipo. Plodna, odkritosrčna in kritična raz- prava na zboru je pokazala, da se za- družniki vedno bolj zavedajo pomena zadruge, ki jim pomaga v njihovih na- porih za dvig kmetijstva. Zavedajo se, da imajo od nje le korist in ji tudi za- upajo. To se je dalo čutiti na občnem zboru: polnoštevilna udeležba, plodna razprava, potek volitev, zaupanje v vodstvo zadruge in način, kako so raz- delili dobiček, to potrjuje. Odkrito so si pogledali iz oči v oči in kritizirali vse, kar se jim ni zdelo pra- vilno. Možje iz upravnega odbora so pa povedali, da bi bilo delo še boljše in uspehi večji, če bi zadružniki bolj aktiv- no sodelovali pri upravljanju zadruge in v raznih odsekih. Tako smo culi na občnem zboru kritiko, da je bilo lani 121.757 din izgube zaradi pokvarjenih zdravilnih zelišč, ki jih je podjetje »Go- sad« zavrnilo. Skrbeti bodo morali, da se v zadrugo vključijo vsi kmetje, kajti doslej je vključenih le 296 članov od približno 600 kmetij v občini. Člani zadruge bi morali več delati v raznih odsekih. Kritizirali so tudi cene v obrt- nih delavnicah, ki so višje kot pri pri- vatnih obrtnikih ter da se v mizarski delavnici ne gospodari pravilno. Za- družna ekonomija naj služi v prvi vrsti za preizkušnjo raznih pasem živine in semen, manj pa naj se bavi s trgovino. V kamnolornu bi lahko napravili za po- lovico več, če bi pravočasno nabavili vrtalne svedre in strelivo. Nek zadruž- nik je povedal, da brez umetnih gnojil ne bodo mogli dvigniti živinoreje. Iz- nesel je primer svojega brata v okolici Ljubljane, ki uporablja umetna gnojila ki bo škropila sadovnjake od kmeta do kmeta. Zadruga pa bo pri škropivih nudila 60 odstotkov px>pusta. zaCetni koraki v mehanizaciji Čeprav je vitanjski okoliš hribovit, je zadruga dokazala, da se tudi na takem terenu daijo dobro azkorllstiti nekateri stroji in da je tudi pri njih možna upx>raba mehanizacije. Lani so nabavili traktor, dve prikolici ter dve ročni motorni kosilnici, tri slamoreznice, dva sadna mlina, dve reporeznici in motorno sadno škropulnico. ter zato kosi šestkrat na leto, medtem ko Vitanjčani kosijo le enkrat, največ dvakrat. Upravni odbor je obljubil, da se bo zavzel za nabavo umetnih gnojil, ki jih bodo nudili svojim članom z znat- nim, popustom. TUDI DOBICEK so pametno RAZDELILI Dobiček (11,331.295 din) so pravilno razdelili. V investicijski sklad (za ure- ditev pašnikov in hleva na Pohorju, strojne lope, sušilnice za sadje itd.) so dali 4,807.000 din, v obratni sklad pa 2 milijona dinarjev. Za dvig živinoreje (za nabavo plemenske živine in organi- zacijo živinorejske ij-azstave) so pri- maknili 1 milijon. Za zadružno posestvo so predvideli 300.000 din, za dvig sad- jarstva in ureditev sadne sušilnice pa 200.000 din. Za socialni sklad (pomoč bolnim in onemoglim zadružnikom, ne- kaj pa bo dobila občina za reveže) so namenili 200.000 din. Za kulturno pro- svetni sklad so prispevali 300.000 din. Ta sklad bodo koristili prvenstveno za ureditev dvorane v prosvetnem domu, za podporo kmečkim fantom, ki bodo obiskovali kmetijske šole, ter za prire- janje kmetijskih tečajev in predavanj. Za postavitev spominske plošče padlim borcem so prispevali 100.000 din, 50.000 dinarjev pa so darovali poplavljencem na Holandskem. Zadružnikom bodo raz- delili kar lepo vsoto 2,124.000 din. Spo- razumeli so se, da bodo polovico te vsote uporabili za napeljavo elektrike zadružnikom, za drugo jiolovico pa si kmetje se vedno bolj zavedajo, da je zadruga njihova or- ganizacija, brez katere ne bodo mogli uspešno kmetovati bodo zadružniki po želji nabavili blago v kmetijski zadrugi. na volitvah so izrazili zaupanje dosedanjemu vodstvu S tajnimi volitvami so zadružniki iz- volili skoraj ves dosedanji odbor, kajti le dva nova člana so na novo izvolili. Največ glasov je dobil dosedanji pred- sednik tov. Jernej Kovše. Z javnim gla- sovanjem in z velikim odobravanjem pa so zopet zaupali mesto upravnika dosedanjemu upravniku tov. Dragu Ju- raku, ki je obenem tudi predsednik vi- tanjske občine. Na splošno se lahko trdi, da so upravni odbor, uslužbenci in delavci v zadrugi delali dobro, zato je bilo tudi njihovo delo kronano z uspehi in ti so dali volivcem povod, da so skoraj v celoti ponovno zaupali vodstvo zadruge staremu odboru. Na kraju je v imenu zreških zadruž- nikov pozdravila zbor tovarišica Nina Pokorni z željo, da bi njihova zadruga letos dosegla še večje uspehe. zadruga ima najboljše pogoje za se večji razvoj ... Ugodnosti, ki jih zadruga nudi kme- tovalcem, so velike. Zato bi bilo ko- ristno, da se vanjo vključijo vsi kme- tovalci, ki težijo k napredku. Ce bo . vitanjski zadrugi letos to uspolo, bo imela še večje uspehe. Izredno ugodne pogoje za razvoj ima prav KZ Vitanje kot finančno najmočnejša zadruga v okraju, ker ni odvisna toliko od kre- ditov, kot druge zadruge. ... Ce bo pospešila živinorejo in sadjarstvo Gozdovi so zadrugi omogočili gospo- darsko moč, kajti lani je bilo prav pK)- sebno ugo2fiio tržišče za les. Toda če bodo še naprej črpali iz gozdov, bodo pohorski gozdovi kmalu goli. Zato bo prva naloga zadruge v letošnjem letu, da pospeši tudi druge panoge kmetij- stva, zlasti živinorejo in sadjarstvo, ki imata v tem kotu celjskega okraja naj- boljše pogoje. Velike površine pašnikov, možnost izboljšanja mlečnosti krav, možnosti boljše organizacije zbiranja mleka, pogoji za uspevanje različnih vrst sadja v tem podnebju, bodo prav kmalu nadomestili zadrugi dohodke, katere ji je letos ustvaril les. Ce se bodo vsi vitanjski kmetje za- vedali pomena zadružništva in njegove koristi, če se bodo v večjem številu vključevali v zadrugo in bolj kakor letos pomagali upravnemu odboru, bo- mo drugo leto pisali še o mnogo večjih uspehih kot letos. —ma— Drameljski zadružniki so prejeli zadoščenje Ogorčenje, ki je pred letom dni za- vladalo med drameljskimi zadružniki, ko so izvedeli za velikopotezne pone- verbe v njihovi zadrugi, se je poleglo, ko je te dni Okrožno sodišče v Celju sodilo krivce in so ti predeli zasluženo kazen. Na zatožni klopi so sedeli: bivša knji- govodkinja Kmetijske zadruge v Dram- Ijah Kajta Hilda, poslovodja Doberšek Vinko in Lešnik Karel, predsednik za- druge Ofič Anton in nakupovalec pod- jetja »Sadje-zelenjava« iz Ljubljane Peruzzi Severin. Prvi trije obtoženci so se zagovarjali, ker so malomarno upravljali zadružno premoženje, bivša knjigovodkinja Kajta Hilda pa še zato, ker si je naklepoma in s ponarejanjem podpisov prilaščala zadružni denar in tako ona sama oško- dovala zadrugo kar za 447.947 din. So- obtoženima Ofiču in Peruzziju je ob- tožnica očitala, da sta pripravila dvoje lažnih listin. Z eno od teh je potem Peruzzi oškodoval podjetje »Sadje-ze- lenjava« v Ljubljani za 28.397 din. Zgodba okrog nerodnosti v drameljski zadrugi je prišla na dan že s prvo re- vizijo, ki se je začela v februarju lan- skega leta. Za primanjkljaj, ki se je takrat pokazal, se je znašel za zapahi poslovodja Doberšek Vinko, Kajta Hilda kot knjigovodkinja pa si je takrat mela roke in pK)skakovala od veselja, da je ta revizija »tako dobro izpadla«. Kmalu za tem so bile odkrite očitne poneverbe Kajta Hilde, ki je v Narodni banki dvignila 84.314 din, v zadrugo pa naslednji dan prinesla le 31.800 din. Ker^ je isti dan prispel tudi izpisek iz Na- rodne banke, iz katerega je bilo raz- vidno, da je Kajtova dvignila 84.314 din, je tajnik zadruge zahteval od nje še razliko. Kajtova vsega tega denarja ta- krat že ni več imela. Manjkalo ji je 21.514 din. Za 5000 din je vedela po- vedati, da jih je odštela mizarju, ki ji je delal kuhinjsko kredenco, za ostanek 16.514 din pa je naivno zatrjevala, da ne ve, kam je denar izginil. Za zapahi se je znašla še Kajtova. Ponovna revi- zija, ki je do ob is ti pretipala knjigo- vodstvo, je odkrila celo vrsto nepra- vilnosti, katere je že pred tem zagrešila Kajtova, ko se je na pretkan način okoriščala z zadružnim premoženjem — : večkrat tudi na škodo poslovodje, ka- L ter emu se je pokazal toliko večji pri- • manjkljaj. Kajtova je zašla na pot kriminala i zelo zgodaj. Pravzaprav že jeseni 1950, . ko si je prvič zadržala večjo vsoto de- ) narja — 35.000 din — in ko je potem i ta znesek enostavno, brez njegove ved- ) nosti, »obesila« poslovodji. Od takrat dalje so se temu podobni primeri po- navljali čedalje pogosteje. Veliko- potezno se je začela pečati s ponare- janjem podpisov v letu 1951 in si s po- močjo takšnih lažnih listin izplačala nič manj kakor 336.311 din. To ji je takrat uspelo zato, ker je ponarejala podpise, deloma pa po kopijah obraču- nov za les izplačevala zneske enkrat upravičencem, po originalnih obračunih nekaj mesecev pozneje pa še sebi. Vse- lej je vse te zneske knjižila v blagaj- niškem dnevniku med izdatke ter s takimi vknjižbami prikazala v knjigo- vodstvu, kakor da so jih »resnično« prejeli kmetje. Ko so bili sedaj vsi ti zaslišani, so brez razlike izpovedali, da teh zneskov niso prejeli. Kajta Hilda, ki je bila knjigovod- kinja v drameljski zadrugi od 1. no- vembra 1949 dalje vse do njene areta- cije v juniju 1952, je stara komaj 23 let. Kot knjigovodkinja je bila skrajno ma- lomarna Ln površna, njeno knjigovod- stvo neurejeno in le redkokdaj na te- kočem. Sredi februarja lanskega leta, ko je prišlo do revizije, je našla revi- zija njeno knjigovodstvo v zaostanku kar za tri mesece in pol. Vsi obtoženci so na sami obravnavi in že prej priznali krivdo. Priznali so, da so bili pri izvrševanju svojih dolžno- sti malomarni in površni, le bivša knji- govodkinja Kajta je tako v revizijskem in ka^ensko-preiskovalnem postopku ter tudi sedaj na javni razpravi pred so- diščem zanikala vsako krivdo. Po dol- gem oklevanju je sicer končno priznala, da je ponarejela px)dpise, da je neodgo- vorno poslovala kot knjigovodkinja in da je kot blagajnik zadruge sprejemala denar od raznih strank, ne da bi ta denar vselej tudi knjižila. Izgovarjala se je, da je blagajniška potrdila pod- pisovala zgolj zato, ker se je bala re- vizije, nikakor pa ni hotela priznati, da si je ta denar tudi prilastila in se z njim okoristila, čeprav so priče in cel kup potrdil v celoti ovrgle in postavile na laž vse "njene trditve. Pred sodiščem je Kajtova hotela napraviti vtis, da delu v knjigovodstvu ni bila dorasla. Revizija pa je nasprotno ugotovila, da so bile marsikakšne vknjižbe v zvezi z njenimi poneverbami preHkano in spretno izpeljane ter storjene zgolj z namenom, da njene poneverbe prikri- jejo, kar dokazuje, da se je Kajtova dobro zavedala svojega nepoštenega po- četja. Za škodo 812.400 din, o kateri je sedaj razpravljalo sodišče in ki so jo zadrugi povzročili prvi trije obtoženci: Kajtova, Doberšek in Lešnik, so bili obsojeni: Kajta Hilda na 5 let strogega zapora, Doberšek Vinko na 1 leto in šest me- secev ter Lešnik Karel na tri mesece zapora. Za izstavljeno lažno listino ter dokazano goljufijo, ko se je Peruzzi Severin okoristil za 28.397 din, je bil ta obsojen na sedem mesecev zapora, do- čim je bivši predsednik zadruge Ofič Anton, ki je na to listino pritisnil štam- piljko zadruge ter ji tako dal videz verodostojne listine, bil obsojen na šest mesecev zapora, pogojno za dve leti. Škoda, ki jo je zadruga zaradi tak- šnega poslovanja svojih uslužbencev utrpela, je za njeno nadaljnje gospx3- darstvo občutna. Do tega je lahko prišlo predvsem zato, ker se bivši upravni in nadzorni odbor zadruge nista niti naj- manj brigala za delo svojih uslužben- cev, niti jih nista kakor koli nadzirala. Uslužbenci so torej gospodarili vsak px> svoje — brez kakršnega koli nadzorstva. To pa je zlasti bilo mikavno še za Kajtovo, da je začela s- poneverbami na debelo, kar je lahko opravljala to- liko laže in nemoteno, ker je hkrati kot knjigovodkinja opravljala tudi blagaj- niške posle. Nič čudnega ni zato, da je na ta način marsikakšno stvar takrat spretno prikrila. Drameljski primer naj bo zato v resno svarilo vsem upravnim in nad- zornim odborom, da budno spremljajo na vsakem koraku delo svojih usluž- bencev, ker bo le tako mogoče v kali zatreti vse poizkuse družbi škodljivih izkoriščevalcev. Revizijski oddelek Okrajne zadružne zveze, ki je v minulem letu začel s sistematičnim pregledom v zadrugah, bo letos to delo nadaljeval in nudil zlasti nadzornim odborom v zadrugah vso pomoč, da nobeno okoriščanje in malomarno upravljanje zadružnega imetja ne bo ostalo prikrito in ne- kaznovano. Drameljski zadružniki, ki so se vsi od prvega do zadnjega še pred letom dni zgražali nad škodljivimi »po- dvigi« Kajtove, so sedaj s to pravično sodbo prejeli vsaj moralno zadoščenje. —ar— Pomol! holandskim poplavljencem iz dneva v dan rase Akcija, ki jo je povedla Osvobodilna fronta zn pomoč holandskim poplavljencem. je 7iašla med našim ljudstvom mnogo razumevanja. D» sedaj so po nepopolnih podatkih zbrali na terenu okraja Celje-okolica preko 2 milijona din. Ne le delovni kolektivi, tudi naši kmetje so pokazali zelo veliko razumevanje, saj s« zbrali v Taboru preko 24.000 din in nekaj lesa. V Strmecn so zbrali preko ?000 din. Kmet .^traus Ciril iz Novak je daroval 500 din in tov. Muzi Janez 400 din. V Socki pa sta se najbolje izkazala mala kmeta Majcen Henrik in Lednik Leopold. Tudi terenski odbor Griže je zbral preko 27.000 din. Akcija bo v tem teduH zaključena. P. A. »Samiski mikik** v vsako hišo Stev. 9 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 7. marca 1953 Stran 3 Tine Orel: Ob 60-letnici Planinskega društva Celje 29. avgusta letos bo poteklo 60 let, »dkar so savinjski in celjski rodoljubi v Mozirju ustanovili Savinjsko podruž- nico Slovenskega planinskega društva, planinsko društvo Celje, ki je po osvo- boditvi prevzelo izročila in naloge nek- danje Savinjske podružnice, bo 60-let- nico planinskega delovanja v Celju pro- slavilo s koncertom slovenske pesmi, ki ga bosta priredila dva najboljša celj- ska p>evska zbora, z otvoritvijo svojega največjega planinskega objekta, Pla- ninskega doma v Logarski dolini in Sj planinskim taborom ob tej priliki, z razstavo planinske fotografije, z zgra- ditvijo bivaka pod Ojstrico, s posebno slavnostno številko Planinskega Vest- nika in seveda tudi s tradicionalnim planinskim rajanjem, ki se vrši vsako leto od leta 1925. Katera je poleg ideo- loške in kulturne vzgoje članstva po- glavitna naloga, je razvidno iz članka o Turističnih problemih Zg. Savinjske doline, ki ga priobčujemo v tej številki našega lista. nekaterih prelazov, vendar je že po mnogih težjih in višjih prelazih stekla alpska cesta ali železnica. Zg. Savinjska pa je ostala — zagata. Slabo je poveza- na celo s sosednjo koroško dolino, z mežiško preko Koprivne. Pred vojno sol začeli nadelavati pot ob Dupljaku iz Strug v Črno, vendar niso prišli da- leč. Po vojni so se na dveh turističnih konferencah rodili celo megalomanski načrti o železnici skozi Logarsko dolino, o predoru v Kamniško Bistrico itd. Re- alnejši je načrt o železnici, ki bi po- vezala Kamnik, Luče ali vsaj Ljubno, s Šoštanjem in Velenjem. Ce bi »že- lezna roka industrije« segla vsaj do Ljubnega, potem bi Zg. Savinjska dolina t. j. Logarska dolina od železnice ne bi- la bolj oddaljena kot Kamniška Bistri- ca, Jezersko, Savica ali Bovec. Toda to so načrti, za nekatere morda celo sa- njarije. Vendar se je treba, če le ko- ličkaj čutimo odgovornost za gospo- darsko in kulturno obnovo (ima pa to tudi svojo politično stran in še kakšno!) Zg. Savinjske doline, vprašati, kako za- jeti to dolino prometno — tehnično, kajti dejstvo je, da za vso Slovenijo, vključeno, s Celjem, pomeni ta pokra- jinski biser Slovenije, nekako arktično pokrajino, ki je zastražena z vsemi mo- gočnimi cerberji, ne nazadnje s skrajno slabo cesto. Čeprav je to deloma res, je res tudi to, da se vanjo da priti, v njej lepo preživeti svoj nedeljski in letni dopust, da pa se trije okraji, ki vodijo življenje na Savinjskem področ- ju turističnega pomena Zg. Savinjske doline doslej tega niso prav nič zave- dali. Prometno tehnična ureditev tega pre- dela bi morala povezati vsa tri največja slovenska središča s to alpsko zagato: Z Ljubljano in s Celjem je to že stor- jeno, treba hi bilo le modernizirati ce- sto preko Črnivca (od Kamnika do Rad- mirja ca 40 km) in od Št. Petra do Sol- čave. Modernizacija hi lahko obstajala v površinski obdelavi, kakor jo ima v, navadi do vseh takih rajev na zemlji sosednja Avstrija. Bistveno razširjenje ceste morda niti ne hi bilo nujno, pač pa ureditev prometa, kakor je to bilo pred vojno. Ali ni sramota za repub- liko, da je kljub siceršnjemu napredku na vseh življenjskih področjih pustila vnemar obnovitev in napredek tega kar precejšnjega kosa svoje zemlje? Po- misliti je treba, da je bil pred vojno dvakratna dnevna avtobusna zveza s Celjem, z Ljubljano enkrat dnevna, da- nes pa ni ne ene ne druge. Oddaljenost, Logarske od Ljubljane in od Celja je skoraj enaka (84, 81 km). Zveza z Ma- riborom po Mežiški dolini ima že svojo traso, ki bi jo bilo treba urediti, kar bi šlo brez večjih težav in brez izrednih investicij. Ta zveza bi imela za Maribor, ki se turistično izživlja samo na Pohor- ju, je pa naše industrijsko najbolj raz- vito mesto, izreden pomen. Kaj bi taka prometno-tehnična ureditev pomenila za mototurizem! Druga stvar je, ureditev gostinskega omrežja v turističnih krajih. Logarska dolina je takorekoč brez hotelov, sana- torijev, okrevališč, počitniških domov, vendar hi za prvo silo z adaptacijami bilo hitro nekaj pri roki. Vzpostavljena pa je mreža planinskih domov in pla- ninska hotelska baza v prvi četrtini Logarske doline. K temu hi spadala še urbanistična ureditev Solčave, katere obnova je doslej škandalozno potekala brez smisla za pokrajino, za kulturni nivo naše dežele, brez sleherne per- spektive, čeprav je edini turistični či- nitelj, ki je na tem področju po osvo- boditvi živel in delal (PD Celje), na te stvari večkrat ustno in pismeno bpo- zarjal. ' Tretja naloga, ki čaka turistične de- lavce v tej dolini pa je izdaja priroč- nega vodnika, ki bi obsegal geografski in orografski opis z vsemi turističnimi privlačnimi momenti z vsemi turistič- nimi obvestili. To bi bila celo ena prvih nalog, ki bi se ji moral kdo posvetiti po naročilu ali iz lastnega nagiba. Vsi tri- je okraji (njihove Gostinske in Trgov- ske zbornice, turistična društva) bi mo- rali pristopiti k delu sistematično, kajti pribiti je treba še enkrat, da se je ao- slej o tem samo govorilo, mislilo pa prav malo, delalo pa nič. Leto dni dela in uspehov Olepševalnega društva v Celju Ko se je pred letom prerodilo Olep- ševalno društvio v Celju, mo^rda ni bilo meščana, ki bi pirorokoval temu večjo pomembnosit, resnično novo življenje, kateiro bi po enolelni dejavnosti po- seglo tako na široko v razvoj mesta. Ce bi smel danes zgcdiovinar pre- rokovati, bi 'dejal, da je lanskoleitni ustanovni občni iZbor pomenil prelom- nico in novo društveno raizdolbje. Kaj se je uresničilo, da md dovoljuje tak- šno trditev? Predvsem: že v enem po- slovnem letu je uspel agilni odbor res- nično zainetresirati za družbene cilje domalega vse prebivalce ter jih pre- buditi iz nezdrave letargije. Samo lepa gesla in pirogrami brez uresničenja in otipljivih rezultatov ne bi ozdravela težke rane celjskega mesta. Ce boš po- baral društvenega predsednika tov. Jenkia ali je z uspehi zaidovoljen, ti bo prvo isigurno odkimal z glavo. Nemara je tako gledanje v dam situaciji zdra- vo, saj je trebil stremet* k uresničenju novih nalotg in ne počivati na lovori- kah. Da je društvenemu delu bil po- ložen trden temelj, iz katerega kaj lahko zrasejo nesluitene dobrine na- šemu mestu — mi več prazna fraza. Naraslo je število članstva in kolek- tivna članarina, ki gre v stotisoče, je v minulem letu kaij raizveseljiva po- stavka marljivega ipredsedstva in od- bornikov. Seveda se program z novi- mi nalogami poglablja in širi, da od- borniki komaj zmagujejo redne posle in bati se je, da jim bo za izredne na- loge primanjkovalo delovnih mioči in elana. Ko stoji društvo pred občnim zborom je važno opozoriti prebivalce, da priskočijio doseidanjemu odboru na pomoč z izvolitvijo novih oidibornikov. in s priglašanjem simpatizerjev v drii- štveni pisarni, katere si mora društvo to leto pridoriti, za piomožna pisarnišika aili dejansko prositovioiljna dela na te- renu. To nalogo bi naj reševali zlasiti upokojenci. Društvo bo verjetno hva- ležno za pametne in originalne nadalj- nje pobude. Kaj pa je drušitvo uresničilo v prvem po-slovnem Mu? Prvo kar je treba pri- biti: .desetletno zanemarjanje razvalin Starega gradu nad mesitom se je-mo- ralo umakniti energičnim posegom Olep- ševalnega društva. Očiščenje grmovja in iztrebljenje drevesnih korenin, ki tako rado. razganja zidovje, obnova porušenih delov obzidja, ureditev Fri- derikovega sitolpa in Ceste na grad. Tu je društvo poseglo v resor Varstva spo- menikov in ga izdatno podiprlio-. Oprav- ljen dela dosegajo vrednost nad milijon in pol dinarjev. Seveda niso deset- letni grehi odstranjeni z že opravlje- nim delom. Konservacija razvalin bo terjala še mnogo dragocenih ur in gmotnih žrtev, toda v nekaj letih ^ bo spomenik n^e celjiske srednjeveške zgodovine rešen razpada. Energičnega ukrepa Olepševalnega društva se ve- sele slovenski zgoidovinarji, z njimi tudi vsi ljubitelji naših starin, a najbolj Celjani in okoličani. Za Celje pome- nijo razvaline gornjega gradu naomar- kantnejši poudarek celjiske vedute, ki krona še sodobno mesto. Nič manj ni pomemben kot ljulbljanski grad za pre- stolnico. Ne samo zgodovinska čustva, globoko zasidrana v našem ljudstvu, temveč tudi estetsika govore za oču- vanje itega dragocenega spomenika. Obrisi grajskih razvalin so enkratno značilni, da jih pozna tudi razgledan turist v tujini. Razgled z grajskih višin na mesto £ Savinjo in daleč tja po Sa- vinjski dloilini je nepozaben. Savinja, ki je simlbol življenja, na moč* oživ- lja podobo našega mesta. Zemljepisna lega in fsrečna situacija mestnega na- selja v tem kotu Slovenije je sleher- nemu turistu očarljiva vaiba. Sredje- veške graijske razvaline so kulturno- zgodovinski spomenik prvega reda tudi v repiLiibliškem in evrolpskem merilu. Ce bi v današnjih prilikah, ko je tempo ustvarjanja tako napet, nam zameglil poglede na preteklost, bi vendar iz tu- rističnih razloigov nikalkor ne smeli pre- zreti konservacijo grajskih ruBevm. Olepševalnemu društvu gre za njegavo iniciativo in doslej dosežene rezultate vso priznanje. Daleč nad sleherno pri- čakovanije, verjetno tudi dr^lštvenega odbora, se je v iprvem letu realiziral program, ki je za Varstvo spiomenikov Slovenije nedvomno prvega reda. Ce bi društveno delo ničesar drugega ne imelo pokazati na občnem zboru, ko bo polagalo obračun dela, si je pri- dobilo nesiporno priznanje vseh Ce- ljanov. Ni naš namen čitatelja z na- daljnjim opisovanjem neštetih del Olep- ševalnega društva obremenjevati. Pri- hodnjič, ipo občnem ziboru bomo raz- vili program društva za leto 1953. Turistični prometni problemi Zg. Savinjske doline v zadnjih dveh letih se v naši drža- vi vedno več govori o tujskem pro- metu, o turizmu in njegovem gospodar- skem pomenu. To ni nič čudnega, saj je Jugoslavija že pred vojno pomenila pre- cej upoštevano turistično območje v Evropi, po osvoboditvi pa, ko se je ta gospodarska panoga nekaj časa zane- marjala, smo razmeroma hitro prišli do spoznanja, da je tujski promet va- žen za naše socialistično gospodarstvo, posebno v Sloveniji, ki po svojem zgo- dovinskem razvoju in ambientu že od- govarja povprečnemu niiwju evropske- ga človeka, ostale republike pa ta nivo spričo socialističnega načela o enako- pravnosti lahko v kratkem dosežejo. Slovenci smo potisnjeni med dve turi- stični velesili, ki držita svoj tujsko pro- metni ugled po vsem svetu — to sta Avstrija in Italija. Že zaradi te so- seščine, če ne zaradi drugih gospo- darskih in političnih okoliščin, smo Slo- venci dolžni, da vsa objektivna sred- stva za turizem pametno in smotrno izrabimo, saj s tem utrjujemo tudi kul- turni in politični pomen naše širše do- movine sirom po svetu. Eno od turistič- nih področij, ki smo jih po drugi sve- tovni vojni 4)opolnoma zanemarili, je Savinjska dolina. Na razpolago imam statistične podatke o zmogljivosti na- šega gostinstva na področju Savinjske doline, kolikor je spada v šoštanjski okraj. Podatki govore o tem, kako je število prenočišč, kuhinjske kapacitete in ostalih uslug padlo po vojni ponekod na ničlo, v večini krajev pa na 10% predvojne zmogljivosti, pa tudi še niž- ' je. Za drastični zgled naj služi le Lo- garska dolina, ki je premogla pred voj- no 290 postelj, danes pa jih, dokler ne bo opremljen planinski hotel, zmore komaj 10. Nič kaj dosti bolje ni v Sol- čavi, Lučah, Ljubnem, Gornjem gradu, Bočni, Šmartnem, Radmirju, Mozirju, Nazarjih in po manjših vaseh tam okoli Kmečke domačije, ki so na popolnoma svoj način razmeščene po edinstvenem gorskem svetu, večji del v višini nad 1000 m (česar na Gorenjskem sploh ni- mamo!), po vojni skoro nimajo več volje, da bi sprejemale tujce, čeprav za to nimajo nič manj objektivnih mož- nosti kakor pred vojno. Mnogo takih domačij je res bilo -^ožganih in do da- nes še niso bile obnovljene. Brez ozira na to pa lahko rečemo, da je zmanj- kalo v prebivalstvu turističnega duha. Kje je vzrok? V preorientaciji na in- tenzivno izkoriščanje širših gozdnih področij, ki segajo do višine 1600 do 1800 m? V duhu industrializacije in teh- nizacije, ki je zavel po nekdaj tako idilično konservativni dolini? Ne hi pritrdil ne prvemu ne drugemu. Pa saj lahko govorimo tudi o turistični indu- strializaciji. Tudi če se je gospodar- stvo preusmerilo, v bistvu se značaj prebivalstva doslej še ni izpremenil. Pač pa lahko rečemo, da je zapora do- line, opustitev stalnih prometnih zvez in sistemaitčne obnove v ljudeh skoraj zamorila nekdaj tako živi in sveži smi- sel za turistično eksploatacijo edinstve- nih naravnih možnosti Zg. Savinjske doline. Katere so te oz. kakšnega zna- čaja so, to oh kratkem ponovimo. a) Savinjska dolina je idealno torišče za izletniško obliko turizma. Izletniki imajo celo vrsto izletniških točk, ki si jih lahko spotoma ogledajo in se v enem dnevu povzpno z motornimi sred- stvi v konec Logarske doline in se iste- ga dne vrnejo v svoje izhodišče, pa bodisi da je to Ljubljana, Maribor, Ce- lje, Rimske Toplice, Dobrna,, Laško, Rogaška Slatina. Zanimivosti so: pod- zemeljske jame med Lučami in Iglo, ^gla, presihajoči studenec, Robanov kot. Klobasa, solčavska tisa (stara 500 let), Icmanikova planina. Sv. Duh, Logarska dolina, Matkov kot, Okrešelj, Rinka itd. Cela vrsta je izletniških točk, ki so od avtomobilske ceste oddaljene 3 ure ho- da tja in nazaj, postavimo samo va- sico Sv. Duh, ki ima svoje zaselke v tišini od 1050—1350 m s krasnim pano- '''amskim pogledom na vse Kamniške ■Alpe, z mineralno vodo itd. h) Savinjska dolina ima široke mož- 'n-osti za planinsko — turistično obliko tujskega prometa. Planinci, ki hodijo v 9ore kot kulturni ljudje, esteti in pri- jatelji prvobitne narave najdejo tu ves '''egister gorske narave od hribovja in Sredogorja do strmih, tehnično zava- ''"'ovanih prehodov z znamenito našo in- , terno nacionalno tromejo, ki nas spo- ""^inja na fevdalno partikularizacijo na- šega narodnega ozemlja: Okrešelj je edinstvena točka, kjer se stikajo tri ^aše dežele. Kranjska, Štajerska in Ko- »joška — na Savinjskem sedlu (ali Vrh »Irzlega dola). Planinske vostoianke so vse obnovljene, možne so lepo vezane ture od Slovenj Gradca do Jezerskega, od Ljubnega in Luč do Krvavca. Kdor tega predela planinsko — turistično ne predela, mu lahko mirno rečemo, da o gorskem svetu matere Slovenije nima pojma. c) enake možnosti nudi to področje za planinsko-športno obliko: ne samo v svojem koncu, v okrešeljskem plezal- nem vrtcu, saj se od Grofičke (Kro- fičke?) vrste najreprezentativnejše ste- ne naših Alp7 ki nekatere prav nič ne zaostajajo za veličastnimi severnimi zi- dinami Julijcev. Severna stena Ojstrice je stopila v zgodovino slov. alpinizma z zgodovinsko Herletovo smerjo, Planjava ima na severu eno najvišjih sten v Al- pah (pa se po vojni sploh še ni plezala), dalje imamo bogato izbiro plezalnih problemov v masivu Rink, v Turški gori, popolnoma zapuščeni Mrzli gori in redko obiskovanem Robanovem kotu. Poleg tega ima to -področje sijajne te- rene za visokogorsko smučanje od Golt do Raduhe, (ki ima tudi alpinistično za- nimivo ostenje na severu in severoza- padu) in Olševe, od Podvežaka do Pet- kovih njiv, od Planjave do Poljske in Belske planine, ter vse severno po- bočje od Škarij do Klemenškove pla- nine. Alpinistični šport je tu šele v povojih, mladi rodovi alpinistov imajo pred seboj še celo vrsto neizvršenih na- log v vseh treh standardnih alpskih do- linah, ki se cepijo iz Zg. Savinjske do- line. č) Turistično-klimoterapijska oblika turizma z izrabo planinske klime se po vojni sploh ne upošteva. Leta 1945 smo celjski planinci predlagali zgraditev ob- širnega senatorija pri Sv. Duhu pod Ol- ševo. Zamisel ni slaba. Takrat je bila pri roki tudi masa denarja ESZDNJ. Klima je v Savinjskem sredogorju iz- redno mila. Sv. Duh ima ves dan, po- leti in pozimi sonce. Izpeljati vzpen- jačo na Klemenčjo ali Strelčevo peč bi ne predstavljalo posebno velikih stro- škov. Višinska planinska klima je tu popolnoma drugačna kakor na gorenjski strani, z njo se ne more meriti niti Soška dolina. Res je tudi, da je Zg. Savinjska dolina zarezana mnogo glob- lje med gorske gmote kakor savska. Sol- čava ima komaj 600 m nadm. višine, medtem ko ima Kranjska gora čez 800 metrov. d) oblika počitniškega in reaktivnega turizma se je tu po vojni samo toliko obdržala, da je »za seme«. Tam, kjer se je pred vojno trlo letoviščarjev, jih, je danes peščica. V Ljubnem in Lučah skoraj nič, v Solčavi nič, v Logarski dolini v vsej sezoni nekaj stotin, med- tem ko jih je pred vojno bilo na ti- soče. Mir, idilika, gorsko podnebje, množina izletov in še to in ono bi bilo tu letoviščarjem na razpolago. Zg. Savinjska dolina vsem tem obli- kam turizma odlično ustreza. Spada po površini med največje slovenske alpske doline in gotovo med najlepše. Zna- meniti evropski raziskovalci naravnih lepot jo poznajo že nad 100 let, Fran- coz Ami Boue, je pred več kot 100 leti prištet Logarsko dolino med svetovne posebnosti, ki jih najdemo podobne sa- mo v Pirenejskem Cirque de Gavarnie. Ima pa spričo ustaljene narave našega prometa, ki sega 100 let nazaj, smolo, da je teže dosegljiva kakor Soška, obe Kokrska in Bistriška — po njej ni stekla železna kača, čeprav bi imela svoj pomen. Nekaj je krivo temu, da je prelaz v Kokrsko in Belsko dolino višji in težji, kakor so razvodni reliefi Urejevanja hudournikov v Logarski dolini Gotovo ni človeka v Slcveniji, ki bi ne poznal lepot te doline, katero pa kvari hudournik, ki pridrvi izpod Sa- vinjskih planin. Ce se ustaivimo ob iz- vira Savinje, imamo priliko videti že ta^koj par metrov vizije, kako hudournik imičuje lepoto in gozdove te doline (sli- ka 1). Ce gremo še naprej mimo Ples- nika po parceli 661/13, se nam pokaže še večji^ huitouniiiik, ki sjprodiom zasi- Slika 1. Slika 2. pava mlado smrekovo kulturo (si. 2). Tu ogroža hudournik okoli 10 ha po- vršine. Nevamoist je^em večja, ker se ■ob vsakem neurju struga hudournika stpremeni in tako vedno na novo zasipa- va gozd in odnaša humus. Zato pripo- ročamo, da uprava za "urejevanje hudo- urnikov Savinje že v letošnjem letu pristopii k urejevanju hudournika na tem vredelu Logarske doline. (c). Kje so vzroki za majlino število prijav za strokovne, izpite že precej časa je minulo od izida na- vodil za polaganje iStnokovnih izpitov za industrijiske delavce in vendar je do sedaj poislalo prošnjo za strokovni izpit le nekaj delavcev. Na tajništvu za go- spodarstvo ;pri OLO Celje-okolica ra- čunaljo, da znaša število ^delavcev, ki bi imeli pravico do izpita 1000 delavcev, (pa kljub temu prošnje ne prihajajo. Osebe, ki so v podjetjih zadolžene za personalne zadeve, sindika:lne organi- zacije, upravni odbori in zlasti sami de- lavci, so prav gotovo zainteresirani, da sie v pogledu strokovnega usposabljanja že enkrat premaknemo z mesta. Kje ležijo vzroki za tak odnos? Mor- da delavci še ne poiznajo novih navodil, mogoče je tarifna politika v pioidjetju taka, da ne upošteva strokovne uslno- sobljenosti in s tem tudi ne pospešuje potrebe za večjo stroko^vnjo iziobrazbo, morda so celo delavci z manjšo stro- kovno izobrazbo enako plačani kot oni z višjo? Uslužbenci, ki 'SO na tajništvu za' go- !spodarstvo odgovorni za reševanje teh zadev, ne boido miogli izvršiti vseh pred- priprav za izpite vse dotlej, dokler ne bo prišlo ipiotrebno število prošenj. Po- trebno je izdelati izpitne programe in določiti številne komisje zp posamezne stroke in poklice in na podlagi prijav dokončno začeti z izpiti. Tako je stanje sedaj. Ce !SO sindikail- ne organizacije, ispričo letnih občnih ,zborlov in drugih nalog, pozabile na to vaižno vprašanje, ipotem naj bi nekaj svojega časa poirabile tudi za delavce, ki že dolgo čakajio, da bi dosegli večjo sitrokovnost in si s tem izboljšali .polo- žaj. Potrebna bo pomoč z organizira- njem tečajev, seminarjev in piri štiudiju vsakega posameznika. Kdo je boljj pokli- can za izvršitev take nalbge, kaikar rav- no sindikalna organizacija. Nekaj smo. že zamudili in. čim dalj bomo čakali, tem težje bomo nadome- stili vse tisto, kar bi že lahko storili. Se vedno velja pregovor: »Kdor več zna, več velja.« Pomagajmo torej vsem ti- stim, ki težijo k temu cilju. I ■ Odbor za delo pri Svetu za zdravstvo in socialno poli.iko OLO Celje okolica je zasedal Člani odbora so na svoji seji pvred- vsem razpiravljali o statističnih poidat- kih za leto 1952, zilasi o tistih številkah, ki iprikaizujejio nezgode in obolenja. Slika ni nič kaij lepa. 3181 neizgod pri delu v pretejklem letu ali povprečno 265 v enem mesecu povedo, da v poidijetjih ni bilo prave skrbi za zaposlene delav- ce. Tudi nezgod izven dela, ki jih je bi- lo 822 ni ravno malo, zlasti če pogleda- mo izgiubio 16.827 delovnih dni ali po- vpirečno 20 delovnih dni na eno nezgo- do. Tudi ostala obolenia, katerih je bilo 10.149 primerov z 205.257 izgubljenimi delovnimi dnevi zaslužijo največjo skrb in ploizornost. Goimije številPrce nam po- vedo, da smo zaradi nezgod in obolenj samo v našem okraju v preteklem le'u dnevno izgubili na delu 870 delavcev ali 5% vseh zaposlenih delavcev. S tem smo našemu gospodarstvu povzročili ne samo veliko materialno izgubo, temveč smio izplačali iz blagajne socialnega za- varovanja ogromne vsote. Odbor je sprejel sklep, da bo te svoje ugotovitve iprenesel na prvo sejo okraj- nega sveta proizvajalcev in preko nje- ga na odgovorne organe in delavce s ciljem, da se to stanije v tetkočem letu na vsak način izboljša. Odbor je obravnaval tudi tarifne pra- vilnike in tarifna vprašanja sploh, ob- delal vajensko vprašanje, zaposlitev že- na, ki se je v primerjavi z lanskim le- tom zmanjšala, nadurno delo in stro- ko^vno vzgojo delavcev ter sprejel sklep, 'da bo po svojih članih in preko sveta za zdravstvo in socialno poilitiko reševal te težave v delovnih kolektivih samih. Ptotrebno bo stcuiti prav vise, da bodo delovni kolektivi ta vprašanja reševali z iisto resnostjo, kaltor rešujejo plačni fond, komercialne težave in druge go- spodarske zaideve. Ti prablemi se ne smejo in ne morejo reševati ločeno od celotne naše gospodarske dejavnositi. Odbor je na svoji seji zajel osnovni problem svoje dejavnosti. Z nadai:jn,jim delom bo lahko uspešno vplival na te tpirobleme v podjetjih, ki so to popol- noma prezrli. ' .a IZŠEL JE TURISTIČNI VESTNIK Turistična zveza Slovenije je te dni izdala že tretjo številko Turističnega vestnika, ki naj bi pomagal turistič- nim krajem, ustanovam, podjetjem itd. Bilten, tako obliko namreč ima, je za- enkrat po opremi res še skromen, ven- dar je vsebinsko že dokaj bogat. Mor- da bodo temu listu kdaj zasijali boljši časi, da bo lahko izhajal v pravem ti- sku, saj je vendar Slovenija izrazito turistična dežela. Bilten priporočamo vsem, ki imajo s turizmom in gostinstvom opravka, prav tako pa ljudskim odborom, kjer so le- tovišča in turistične točke. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 7. marca 1953 Štev. t Po šoštanjskem okraju V Velenju so razpisali notranje posodilo Preko štiri sto ljudi je v nedeljo, dne 1. marca napolnilo kino dvorano Vele- nje. Šlo je za važen pomenek-gradnjo popolne gimnazije in osnovne šole. V desetletnem načrtu, ki ga je sestavila velenjska občina, je predvidena poleg gradnje že omenjenih poslopij še grad- nja prosvetnega doma, zdravstvenega doma in še marsikaj. Vse to terja veli- ka finančna sredstva. »Z lastnimi sred- stvi bomo začeli graditi«, je bilo mne- nje naprednega prebivalstva. Občina je razpisala notranje posojilo v višini 11,600.000 dinarjev. Svečan je bil trenutek, ko je sam- ski delavec prvi daroval pet sto dinar- jev. Toda ni ostal osamljen: ZB je po- klonila 250.000.—, KZ 250.000.—, Sindi- kat elektrarne 100.000.— Sindikat obrt- nikov 100.000.—, Kolektiv nameščencev rudnika se je obvezal za 400.000.—, Te- lovadno društvo Partizan 20.000.—, no- gometaši 15.000.—, Kolektiv učiteljstva 40.000.— itd. Od posameznikov so daro- vali: direktor rudnika 8.000.—, inž. Pipuš 6.000.—, inž. Jurman 5.000.—, tov. Grčar 5.000.— dinarjev itd. Vsak je pri- speval po svojih močeh. Vsega je bilo zbranega na sestanku samem nad en milijon in nad en tisoč prostovoljnih ur. Poleg tega je pripravljenega za gradnjo 80 prm. lesa, ki so ga darovali okoliški kmetje. Na sestanku so bili formirani odbori za gradnjo, propagando, ljudsko poso- jilo itd. Želimo, da akcija sama naj ne zaja- me samo Velenja. Popolna gimnazija bo služila Šaleški in Mislinjski dolini. V. S. 2ICNICO ALI CESTO? Med prebivalci mozirske občine že dalj časa krožijo razprave o tem, da namerava PD Celje speljati žičnico od koče na Golteh na Medvedjak. Ne od- rekamo važnosti tujskega prometa . in privlačnosti, ki jo taka žičnica za tu- riste lahko doseže. Vendar so ljudje tu- di tega mnenja, da bi bilo treba Aii- sliti tudi na cesto, ki bi vezala Smi- hel z Mozirjem. Ta cesta bi imela tuj- sko-prometni, turistični in gospodarski pomen. O tem naj bi volivci in mero- dajni tudi razpravljali in se morda ce- lo odločili, kaj bi bilo trenutno važneje — žičnica ali cesta. Tudi o vprašanju ureditve Mozirja kot letoviščarskega kraja, bi morali več govoriti, pa ne samo govoriti, temveč tudi nekaj napraviti, če hočemo, da bo Mozirje vsaj malenkostno nalikovalo letoviščarskemu naselju. CESTA POLNA BLATA IN VODE... To je cesta, ki so jo lani nasuli z nekako suho zemljo, letos pa se bridko maščuje vsem prebivalcem Pesjega, ki morajo »čofotati« po brozgi in vodi od železniškega prehoda do glavne ceste. Te moče ne zdrže nobeni čevlji. Sicer pa prebivalci Pesjega dvomijo v uspeh teh vrstic, kajti tudi velenjski DES se kaj malo zmeni za kritike o cestni raz- svetljavi, ki ima . tudi svoje posebne muhe. ELEKTRIKA JE ZASVETILA V ŠENTJANŽU IN POLJANAH V prvih septembrskih dneh lanskega leta je v Št. Janžu in Poljanah zasve- tila električna luč in zabrneli so mo- torji. Danes so tega veseli tudi oni, ki so.se v začetku držali ob strani in ki nočejo misliti na to, da so kdaj imeli pomisleke. Elektrifikacija višjih predelov v ob- čini je šla dokaj trdo naprej. Treba je bilo napeljati nad 3 km dolg vod in postaviti nov transformator v Št. Jan- žu. Celotni predračun je znašal 3 mili- jone 200.000 din, kar je bilo preveč za gospodarsko zmogljivost interesentov. Potem pa, ko so dobili 2 milijona in- vesticijske pomoči, so krepko zagrabili za delo, tako da je bil končni račun za 850.000 din nižji od predračuna, kar je uspeh prostovoljnega dela. Nesmiselno bi bilo zamolčati to, da so tisti kmetje, ki so imeli že pred voj- no napeljano elektriko, obljubili pomoč pri gradnji transformatorja. Ko pa se je bilo treba res izkazati, so le-ti na- mesto pomoči celo ovirali delo, čeprav je bil novi transfo^rmator zanje tudi dobrodošel, saj je razbremenil onega v Rečici, na katerega je vezano 84 mo- torjev in dve manjši tovarni. Za celoten uspeh gre največ zaslug tov. ing. Zupancu in obratovodji tova- rišu Babiču, dalje vsem, ki so prosto- voljno delali, občinskemu odboru ter KZ Rečica za njihovo pomoč in nasve- te pri gradnji. V septembru lani so za- svetile prve žarnice, konec januar- ja letos pa so bila končana vsa mon- tažna dela. Uspeh, dosežen z združenimi močmi v Št. Janžu in Poljanah pa ni samo nji- hov gospodarski uspeh, temveč vpliva tudi na okolico, kajti pri sosedih v va- si Suhi Dol se že resno pripravljajo, da bodo svetlo luč speljali tudi pod svoje strehe in zvišali standard hribov- skih kmetov, ki so bili v preteklosti tako zelo zapostavljeni. N. F. FRIEDRICH FORSTER Robinzon ne sme umreti (Ob premieri 25. II. 1953) Res, Robinzon ne sme umreti! Člove- kovemu prizadevanju za boljšim in lep- šim živloenjem, njegovemu hrepenenju po dobroiti in pravici ne sme biti konec. Prazna pena, ki se razblinia in suši, bi bilo vse naše pehanje in nehanje, če bi ne zaupali več v tiisite dobre lastnosti, ki iS!o nekoč v mladih letih s takim ča- rom in žarom cMale Robinzona in nje- gove prigode, da 'se nam zdi kot kos našega osebnega duševnega sveta. Ne morem si misliti otroka našega časa in kraja, ki bi tega preprosteiga, a prav zato veličastnega in očarljivega delca ne poz,nail, prečutil in osvojil. Ne morem si mislijti tudi odraslega človeka, iki bi si od časa do časa prav iz srca ne zaželel vsaj maijhne rotoinzonade, kakor koli že zasukane in zrežirane. Zelja po poitiova- n!ju, po samoti in ponovnem spoju' z družbo, (CIO oisveščanjju v zadregah in za- gai*^ah, ipio preizkušnjah in po uspehu ka-' kršne koli narave — alii ne živi v sle- hernem od nas, ali ni to kos našega ne- mimaga srca?^ Fotrsiterjeve igre se živo spominjam iz- pred vcijne. Imela je mnogo hvaležnega lObčinstva, stareiga in mladega. In ker tudi danes Robinzon ne sme umreti, ie prav, da je celjsko gledališče prvo po vojni poseglo po tej piriisrčni igri, ki jo pozna ves svet. Bila je doikaijšnjai pre- izikušnja za režiserja Gombača in za kombinirani ansamibel pa lahko reče- mo, da je dobro prebita. Občinstvo je igro simpatično sprejelo. Režiser ie s pirimeirniim poudarkom (osvetlil etične ideje, ki jih je avtor neprisiljeno položil v osebe in dramatski konflikt, >prijeino ožaril globoko, večno ustvarjajočo raz- liko med mladin in starim bregom ter^ poisikrtoel v glavnem za primerni tempo, razen v drugi in tretji sliki. Njegovi za- misli se je lepo prilegala inscenacija inž. arh. MiLoša Hohnjeca, doslej ena najfbolj smotrnih in umetniško isikladnih inscenacij, kar smo jih doslej v Celju videli. Kakor za režijio tako za inscena- cijo je značilen kompromis med realiz- miom in teatraliko, za mog okius namer- jm s pravo mero, ne ipreveč in ne pre- malo. Igralci so naredili vitis enotnega, dldbro zlitega zibora, kar je menda ena velikih prednosti zadnjih dveh Gcmba- čevih režij. Avgust Sedej je občuteno podal osta- relega Daniela Defoea in ga prepo';il s skoro pretirano čustvenositjo. Janez Škof je s Tomom svojo nalogo izvrstno re- šil, za spoznanje bcilje v volčji koži ka- kor pa v spokorniški. S primemo do- stojanstvenostjo, dobroto in visoikosi'no prizanesljiv ostjo je (prijetno iznenadil Božič, ki je igral »tega nič prida kralja«. Njegovi dvorjani so bili vsi posrečeni. Mimik bi bil svcijega Puma lahko še bolj karikiral, prav pič mu ne bi ško- dilo. Cesarjev Drinkwater je bil pra- vilno zamišljen, a v nekaterih potezah slabše izveden, vendar ne toliko, da bi ne bil prikazal poniglavega lakaj stva, ki je čez iin čez zaraslo njegovo člove- ško srce. Dobra karikatura je bila tudi gdč. Hadkitova, lahko pa bi bila posegla še po kakem rekvizitu tovrstne šarže. Skladno sta rešili svoji vlogi tudi Ma- rinčičeva kot Drinkwaiterjeva žena in Sadarjeva koit Mrs.' Chautley ter igralci ositalih manjših vloig v krčmi in na dvo' ru. Posebej je treba ^pohvaliti mladi an- sambel, ki ga Gombač vztrajno in po- trpežljivo uči in drami. Celjska šolska mladina se za dramatiko zanima, a ven- dar ne toliko, kot bi bilo treba in kat bi se lahko. So sicer nelka opravičila pri roki, toda vrag z njimi! Mlada lota poteko in priložiniosti ni več! To pcit smo gledali zasitopnike dijaštva iz vseh treh srednješolskih zavodo^v. ki na njih di- hajo dramatski kro.žki. Vsi so lepo re- šili svcii'o nailcigio: Silva Cvahteijeva, Jor- dan, Snedič, Stanič in Hrastenšeik. Na pomoč jim je priskočil še Janez Drozg. Največ sta z iigro ipokazala Cvahteieva ■ in Jordan, ki ima izrazit nasitavelk za karakternega igrallda. Talko je sredi sezone naše gledališče v svoja jadra zajelo dih nekdanjih stio- letij, danes še prav tako učinkovit in ui^ten kakor nekdaj. S prihodnjo pre- miero boimo zapluli še za eno stoletje globlje v preteklost, v stotetje Moliera. čas teče, dcbe se rušijio, v prahu ru-^ šečih se dcb pa vstaja vedno znova ista piodioba človeka, ki se bori z zlom in s sovrašitvcm za. duhovno sproščenost, za dobrot o, za košček raja na zemlji. T. O. Potek priprav za popis prebivalstva v okrajih Šoštanj in Slovenj Gradec Okraijna komisija za popis preibival- sitva v Šoštanju je v zadnjih 10 dneh zelo pospešila svoje delo. Pri risanju občinskih Skic se občinske popisne ko- misije niso znašle, :zaito jie stavila okraj- na popisna komisiija občinskim komisi- jam na razpolaigo 'Stirok-ovnjalka — geo- metra, ki je ob strokovnem soidelova- njiu tajnika okrajne popisne komisije m občinskih popisnih komisij risal skice za vse oibčine. V Velenju, kjer je občin- ska popisna komisija s pripravami ne- koliko zaiositaHa. je prišla na pomoč pri risanju občinske skice rudniška uiprava s isvojim strokovnim osebjem. Pri risa- nju teh skic, zlasti pri določevanju po- piisnih okolišev so po'leg itajnilkov ob- činskih popisnih komisij sodelovali tudi učitelji in pismonoše. Te skice bodo zelo dober pripomoček pri polpiisovanju na terenu. Okrajna popisna komisija je •delnio tudi že izbrala grupo inštruktor- jev, sedaj pa izbira še kontrolorje. Pri izbiri popisovalcev so občinske komisije zelo delavne in se dobro zavedajio važ- nositii te izibire. »Ni vsak, ki zna lepo (pisati že isposotoen za popisovalca,« so dejali v I^juibnem, kjer izgled isikic, se- sitava popisnih okolišev in izlbor popiso- valcev potrjuje diober izbor občinske popisne komisije. Precej so bili v za- dregi za popisovalce tudi v občini Sol- čava, ki je po številu prebivalcev naj- manjša, ipio obse^gu pa največja v okra- ju in potrebuje glede na hriboviti teren in raztresenost hiš kar 11 dobrih popi- sovalcev. Tmkaij m že misilili, da bi za čas popisa prekinili šolski pouk in upo- rabili vse učitelje za popisoivalce, ven- dar bodo našlli tudi tukaj ugoidno re- šitev, tiako 'da šoilski ipioiuk zaradi teiga ne bo tripiel. Tudi v okraju Slovenj Gradec je okr. popisna komisija s svojim delom precej pohitela, tako da je v izipolnjeva- nju rokov ceTjo nekolilko pred šiošitanj- sko. Tako so poleg že izvršenih priprav izbrali šest sposobnih instruktorijev in kader dobrih konitrolorjev. Skice so iz- delale občinsike pctpisne komisije olb so- delovanju sposobnih ictočanov ter ne- katere ne zaiostajaljo za dkicami, ki jih je izdelal sitrofcovnjak. Šibkim Občin- skim popisnim komisijam pa je pomagal še itehnični kader okrajne popisne ko- misije. Pri sestavi seznama popisloval- cev so imele občinske polpisne komisije v item okraju nekoliko lažje delo ka- kor v Šoštanju. Kljulb temu bo treba te sezname še ^enkrat pregledati ter za- menjati popisiovalce, ki ne ustrezajo zahtevam doibrega popisovalca. Dasi je do popisa še 1 mesec časa, bi bilio vendar želeti, da bi okrajne komi- sije za popis prebivalsitva že sedaj malo bolj popularizirale popis, o katerem del preibiivalstva ne ve še sploh nič ali pa le zelo malo. J. M. Občni zbor Kmetijske zadruge v Rečici ob Savinii Dne 24. februarja je bil občni zbor KZ Rečica ob Savinji. Iz poročil uprav- nega odbora o delu KZ v preteklem letu je bilo razvidno, da sta obe poslo- valnici imeli 54 milijonov din prometa, čistega dobička pa 360.000 din. Vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov je bila 5 in'pol milijonov. Lesni odsek je ustvaril 2,170.000 din dobička, žaga 1,191.000 din in zadružno posestvo 331.000 din dobička. Javno so bili pohvaljeni nekateri čla- ni upravnega odbora in tudi uslužbenci KZ. Za uslužbence pa so povedali tudi to, da neredno prihajajo v službo in iz- ostajajo od dela. Kritizirali so tudi ne- snago v trgovinah in skladiščih, kjer je razmetana embalaža okoli skladišč. Imena teh nerednežev niso navedli, za- to so zadružniki lahko mislili, da se upravni odbor boji zamere uslužbencev in nadzornega odbora, ki je za tako stanje soodgovcven. Najbolje med vsemi je bilo v pre- teklem letu zadružno posestvo. Lepi donosi, kot pri pšenici 1.388 kg, krom- pirju 22.000 kg, dalje lep pridelek ze- lja, so ustvarili tudi dobiček. Istočasno je bilo posestvo v pomoč okoliškim kmetom s semenskimi žiti, zlasti tistim, ki so bili s točo oškodovani. Osnovna sredstva zadruge so se po- večala za milijon 800.000 din. Nabavili so traktor s prikolico in razne druge stroje. Cisti dobiček so razdelili v skla- de, in sicer: v investicijskega 2 mili- jona, v obratnega milijon in pol, v ži- vinorejskega 300.000 din ih v sadjar- skega 200.000 din. Med člane KZ so razdelili 10% čistega dobička. Tako bo prejel vsak po 100 din na vsak kubič- ni meter prodanega lesa v preteklem letu in 3% od celokupne vrednosti pro- danih poljskih pridelkov. Tisti pa, ki niso prodali ne lesa ne pridelkov, bodo dobili po 700 din. V KZ je iz bivše Jugoslavije še okoli milijon din hranilnih vlog, katere bi- morali prizadeti še v tem mesecu pre- nesti na nove hranilne knjižice. V razpravi so predlagali, naj bi v tem letu razkuževali vsa semena, naba- vili čim .več plemenjakov in na zadruž- nem posestvu zgradili silos, da bi se kmetje sami prepričali o koristi takih silosov za živinorejce. Premalo pa je bilo govora o kmetij- stvu in živinoreji. Udeležba je bila ze- lo dobra, kar izpričuje zavest zadruž- nikov. Članstvo pa je z ozirom na mož- nosti prenizko, saj je komaj 131 članov, lahko pa bi jih bilo tudi 800. Nov upravni odbor čakajo v tem le- tu še velike naloge za dvig kmetijstva v tem delu Šoštanjskega okraja. N. F, Gradnja šolskega poslopja v Šmartnem ob Paki Stara šolska zgradba ne ustreza več vzgojnim, učnim in zdravstvenim za- htevam današnjega časa. Zadeva o no- vogradnji se vleče že nad 20 let, na zadnjem zboru volivcev je bil izvoljen o članski odbor za gradnjo nove šole. Izbran je lep, sončen in zdrav prostor. Ker so se potrebrue priprave izvršile, je sklical predsednik občine občinsko se- jo, katere so se poleg odbornikov ude- ležili vsi odborniki gradbenega odbora in člani gospodarskega sveta. Skupna razprava je bila prav živahna. Akcija za nabiranje prostovoljnih prispevkov prav dobro poteka. Doslej so nabrali že nad 100 m^ lesa, obljubljene so pro- stovoljne vožnje in mnogo ur prosto- voljnega dela. 2e prihodnji' teden bo- do začeli. Najprej bo urejena cesta do gradbišča, v drugi polovici marca bodo že pričeli z izkopom in z zidavo teme- ljev. Da pa bodo ljudje o gradnji podrob- neje seznanjeni bodo načrti razstav- ljeni. Darovalci izjavljajo, da bodo še več prispevali, ko se bo delo začelo. Okraj je prispeval 400.000 din za prva pripravljalna dela in izdelavo načrtov. Podjetje »Material« pa je obljubilo še nekaj več. Upamo, da bodo priskočila na pomoč še druga podjetja, ki tudi razpolagajo z gotovimi fondi, iz katerih lahko podpro to koristno akcijo. Kljub vsemu pa bo treba za to leto najeti posojilo v višini 10,000.000 din. Prepri- čani so, da bo priskočil na pomoč tu- cfi okraj, ki bo imel na razpolago večje vsote iz sredstev za prosto razpolaga- nje. OTVORITEV KEGLJIŠČA V LJUBNEM Dne 1. marca 1951 so marljivi fizkulturni de- lavci v Ljubnem slavili že drugi uspeh v le- tošnjem letu. Z otvoritvijo smučarske skakal- nice v mesecu februarju je sledila v nedeljo, dne 1. marca 1953 že otvoritev novejfa, vsem predpisom odffovarjajočega, enosteznega keglji- šča. Ob priliki otvoritve kegljišča je predsed- nik KC Celje tov. Zorko čestital marljivim ljubenskim kegljačem k temu uspehu, ki bo na podeželju pripomogel k nadaljnjemu razvoju tega priljubljenega športa. Nato je domačine pozdravil še predsednik KK Kladivarja iz Ce- lila tov. Presinger. na kar sta domači klub Splavar in kombinirana ekipa Kladivar iz Ce- lja odigrala dve propagandni tekmi, kateri sta se končali 248:283 ter 242:296 obe v korist KK Kladivarja Celje. Ekipa KK Splavarja iz Ljub- nega ima nekaj zelo dobrih kegljačev, ki bodo z vztrajnim treningom svoje znanje še izbolj- šali ter resno posegli v tekmovanje z ostalimi klubi KC Ceiie. Občni zbor sindikalne podružnice pošte Šoštanj V mesecu februarju 1953 je sindikal- na podružnica okrajne pošte v Šošta- nju podajala obračun dela na rednem letnem občnem zboru. Potek občnega zbora je pokazal, da je bilo delo sindi- kalne podružnice v preteklem letu pra- vilno usmerjeno. To ji je uspelo na ta način, da so vse leto prirejali razna politična in strokovna predavanja na terenu od Ljubnega, Mozirja, Velenja do Šoštanja. Predvsem so bili živahni masovni se- stanki. Na teh je prišla do izraza živa zainteresiranost za delavsko upravlja- nje v našem podjetju poleg drugih problemov, ki pa so tudi tesno pove- zani z delavskim upravljanjem. Skrbno pripravljena poročila so otvo- rila živahno in obširno razpravo. Med mnogimi diskutanti, ki so iznašali tudi konkretne probleme posameznih pošt ali osebne probleme članov na tereriu, je predvsem omembe vredna diskusija tov. Tovšakove iz Šoštanja, dalje tov. Majcena iz Šmartnega ob Paki, tova- riša Dobnika, upravnika okrajne pošte in tov. Blagotinška iz Velenja. Ome- njeni diskutanti so se dotaknili gospo- darskega upravljanja pri našem pod- jetju ter kritizirali slabo povezavo de- lavskega sveta direkcije z ostalimi po- štami, dalje nejasne pojme ali smo podjetje ali ustanova, nesorazmerje plač uslužbencev usfanov in uslužben- cev gospodarskih podjetij. Zastopali so potrebo o uvedbi ?!lač po tarifnem pra- vilniku. Umesten je bil predlog, da bi bilo za uspešno delo v naši stroki nujno po- trebno izvoliti delavski svet pri Glavni direkciji pošte v Beogradu, ker bi na ta način bilo delo delavskih svetov pri PTT direkcijah in upravnih odborih okrajnih pošt uspešneje. Na ta način bi odpadli razni administrativni ukre- pi, kateri zavirajo samoiniciativnost, ki se s političnim delom vse bolj kaže. Poleg raznih uspehov je omeniti tu- di napake v delu članstva sindikalne podružnice. Nekateri primeri nerazu- mevanja ali pasivnosti so slabili dvig 'našega sindikalnega življenja. To je znak, da mora sindikat v bodoče usme- riti vse v politično vzgojo članstva. Razveseljivo je dejstvo, da je prav članstvo s terena sprožilo vprašanje delovanja delavskega sveta. Članstvo je ob zaključku občnega zbora sprejelo sklepe, ki bodo smer- nica bodočega dela in ki bodo ob boljši podpori članstva pogoj za še boljše uspehe v tem letu. P. S. Občni zbor sindikalne podružnice v Rudnilcu Velenje Pr&d dnevi so velenjski rudarji imeli sindikalni redni letni občni zbor. Iz po- ročila je razvidno, da je imela podruž- nica 21 rednih, 2 izredni seji, 2 kon- ferenci in 3 množične sestanke. Podruž- nica šteje pet pododborov, stanje član- stva pa znaša 76% celokupnega staleža. Podružnica je imela velik uspeh pri strokovni in ideološki vzgoji. »Svobo- da« je močan vzgojni center rudarjev. Prirejali so izlete v planine in obisko- vali partizanske proslave. Skrb do bolnih so pokazali z obiskom in obdaritvijo bolnikov v celjski bol- nici, skrbijo pa tudi za ureditev soc. zavarovanja, ureditev pokojnin vdo- vam, ki po moževi smrti še nimajo 45 let, nadalje se borijo za ureditev m- darske delovne dobe 30 let ne glede na starost, _itd. Pri odpustih so pazili predvsem, da so bili odpuščeni izostankarji in kmet- je. V poročilu so bili pohvaljeni naj- boljši člani sindikata, med temi Blanka Pucelj, Rudolf Mavzar, Miha Sovine in Martin Hajzinger. Razpravljali so tudi o napakah, o po- manjkanju ideološke vzgoje, o pre- majhnem zanimanju za tarifno politiko itd. Na koncu so izvolili 'nov upravni od- bor, v katerega sta bila zopet izvoljena dosedanji predsednik in tajnik, kar iz- pričuje njuno delavnost v preteklem letu. ^ PRVA SEJA NOVEGA UPRAVNEGA ODBORA SINDIKALNE p6dRU2NICE RUDNIKA VELENJE Pretekli četrtek je novoizvoljeni od- bor sindikalne podružnice imel prvo se- jo. Razpravljali so o važnih problemih kot so nezdravi odnosi med nadzornim osebjem in delavstvom v novem jašku, o tem, da naj bi bile sindikalne konfe- rence četrtletno in o ustanovitvi poseb- ne komisije za F>omoč pododborom, ki več ali manj dobro delajo, pa so p>o- moči potrebni. Razpravljali so tudi o bližnjih volitvah v delavske svete, o ne- pravilnem odnosu nekaterih uslužbencev do rudarjev in o vstopu celotne podruž- nice v podporno članstvo Prešernove družbe. Sklendi so tudi predlagati ko- lektivu, da bi za poplavljence v Nizo- zemski darovali en režijski delavnik. 2ENSKI ZBOR „SVOBODE" Laško pred svojim prvim samostojnim Iconcertom v pripravah za 8. marec si je AF2 odbor v Laškem zadal nalogo, da poži- vi' delovanje ženskega zbora v okviru »Svobode« Laško. Požrtvovalni pevovodja Julij Goric goji žens}y zbor že od leta 1949, to je od takrat, ko je prišel v Laško in pre- vzel mešani zbor, vendar je doslej na- stopal ženski zbor samo'z nekaterimi skladbami poleg mešanega zbora. Vid- nejši uspeh je dosegel ženski zbor na medokrajnem tekmovanju leta 1951 v počastitev desete obletnice OF, kjer je dosegel v A kategoriji 78,4% točk. Zbor smo imeli priliko slišati tudi 16. febru- arja tega leta, ko je na magnetofon- skem posnetku samostojno izv)ajal pet skladb. Vsa ta dejstva so dovedla AF2 od- J)or, da je s širšo agitacijo zbor poživel,. in naprosil pevovodjo, da naštudira za 8. marec samostojni koncert. Za kon- cert je izbral pevovodja 15 pesmi: 4 umetne in 11 narodnih v priredbi Da- nila Bučarja, solistke pa nam bodo iz- vajale: Šturm, Materi padlega parti- zana, Dragotin Cvetko, Partizansko ro- manco in Lajovic, Mesec v izbi. Zbor je pred kratkim obiskal tudi skladatelj Danilo Bučar sam in je bil z izvajanjem skladb zadovoljen. Vse to- nas uverja, da lahko pričakujemo, da bo sobotni koncert'uspel, vse AF2 od- bore pa opozarjamo na ta prvi samo- stojni koncert ženskega zbora v okraju Celje-okolica z željo, da tudi one prič- ne dvigati pevsko kulturo med ženami. Koncert bo v soboto, 7. marca ob 8. uri zvečer v obnovljeni dvorani gostin- skega podjetja MLO v Laškem,______ stev. 9 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 7. marca 1953 Stran 5 Iz Celja... AD KLADIV AR IN PREŠERNOVA DRUZBA Ko se je pred približno enim mese- cem začela akcija prijavljanja podpor- nih in ustanovnih članov novoustanov- ljenega založniškega podjetja »Prešor- (iiova družba« so se tudi celjski atleti člani AD Kladivarja odločili, da po- stanejo ustanovni član družbe, in sicer 2 zneskom 25.000 din. Ta odločitev čia- jiov AD Kladivarja pa je naletela pri nekaterih članih celjskih delovnih ko- lektivov na nerazumevanje in na ne- godovamje, češ pri delu vas tu in tam finančno piodpremo, vi pa ta den^r tro- bite v druge namene! Res je, da so celjski atleti deležni v primeru z osta- limi športnimi društvi v Celju največ podpor. Atleti Klaidivarja so bili in so še za vse takšne podpore zelo hvaležni; to dokazujejo tudi na ta način, da do- ma in na vseh tekmovanjih zunaj čast- no zastopajo ne samo svode društvo, marveč tudi mesto Celje. Ko pa so se pred časom odločili, da postanejo usTa- nio\'ni član Prešernove družbe, so se dobro zavedali, da bodo zaradi ustanov- nine (25.000) v sezoni nastopov morda v enem ali drugem tekmovanju priki-aj- šani. Toda siklenili so, da bodo to težavo rade volje prenesli ob misli in dejstvu, da so po svojih nepopolnih podatkih edi- na športna organizacija ne samo v Ce- lju, ampak tudi v vsej Sloveniji, ki se je odločila podpreti založbo, ki bo od- igrala v prosvetljevanju naših množic teliko vlogo. Podpreti takšno družbo pa je dolžnost slehernega državljana in tudi športnega kolektiva celjskih atletov. -ič. CESTA NA SELCE JE PRAVA »UKRAJINSKA BLATNA POT« Ko je bilo rečeno, da bodo poprav- ljali cesto od podvoza v Zavedni do od- cepa na Selce, se za ta ubogi odcep nihče več ne zmeni. Selčani so prisi- ljeni broditi ali po 10 centimetrskem blatu, ali še višjem prahu. Selčani mi- shjo, da jim asfaltirana cesta od odce- pa v mesto ne bo nič koristila, če bodo morali do kolen blatni korakati po njej. Zakaj cestna uprava ne pogramozi to obupno »prometno žilo«. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU V GABERJU bo v dvorani »Svobode« (bivši Jugoslovan) v petek, dne 6. marca ob 19. uri predavanje: Vreme in vremenske napovedi. Predaval bo profesor Jakhel Fran. Skioptične slike. NA SPODNJI HUDINJI bo v dvorani pri »Ameriki« predaval primarij dr. Stane Vrho- vec o temi: Vplivi zobovja na človekovo zdrav- je. Predavanje bo v sredo, dne 11. marca ob 19. uri. Skioptične slike. K udeležbi vsi vljudno vabljeni! PRISPEVKI PODJETIJ ZA POMOČ POPL\V- LJENCEM PRI OF CELJE-MESTO Tehnometal 50.000 din. Trgovina tovarne po- hištva 100.000 din, Tovarna pohištva 20.000 din, Koloniale-živila 50.000 din, Terenski odbor OF Dolgo polje 5.000 din, Slikarstvo »Dobrave Slavko "2.551 din, MLO Celje-mesto 100.000 din. Čevljarstvo 5000 din. Sindikalna podružnica Avtoobnove 5000 din, Sindikalna podružnica NB Celje-mesto 10.620 din. Delavski odbor Čev- ljarstvo MLO 1100 din, Špacapan Fedor, Košni- ca, 500 din, »Usnje«, trgov. podj. na drobno in debelo, 20.000 din. Zveza delavcev in name- ščencev prehranbene industr. podr. i 5000 din. Mestni odbor OF Celje-mesto 50.000 din, Teren- ski odbor OF III. četrt 19.065 din; Krajevni odbor OF Dolgo polje 16.726 din. Sindikalna podr. gosp. ust. »Snaga« 2450 din, Krajevni od- bor OF Dolgo polje 9.555 din. Sindikalna po- družnica Celeia 5000 din, RK Terenski odbor Spod. Hudinja 5690 din, Prostovoljno gasilsko društvo Gaberje 1000 din. Mestna gospodarska »stanova »Snaga« Celje 5000 din. Krajevni od- bor OF Dolgo polje 5100 din, Delovni kolektiv »Etol« 1200 din, Kristalija Celje 6200 din, OLO Proračun Celje 25.050 din, OF Medlog Celje 1"62 din, OF Medlog Celje 5701 din, Sindikalna podružnica NB Celje-okolica 6814 din, Oficir- ski odbor OF Štore 22.875 din, OF I. četrt 1?.841 din, OF Sp. Trnovlje 5252 din, Terenski odbor OF Ostrožno 8.100 din," Terenski odbor OF Breg 2224 din. Krajevni odbor OF Dolgo polje 1188 din, OF III. četrt 8.166 din, OF No- J'a vas 4878 din, Terenski odbor OF Gaberje 14.225 din, Sindikalna podružnica Javni nasadi 'n naprave 1960 din. Sindikalna podružnica Javni nasadi in napr. 5000 din. Terenski odbor oF Sp. Hudinja 1264 din. Javni nasadi in javne naprave 12.000 din, Prostovoljno gasilsko dru- štvo Babno 1000 din. Sindikalna podružnica Pravosod. ustanov 20.896 din, Terenski odbor OF Polule 1100 din. Tekstilna tovarna Celje jO.OOO din, Sind. podružnica Tehnometal Ce- lje 10.000 din, Krajevni odbor RK Sp. Trnovlje *90 din. Kemična tovarna Cslje 5790 din, Sin- dikalna podruž. Splošne bolnice Celje 22.928 flin, Terenski odbor Cret 9000 din, Zveza kmet. del. in nam. Veterin, bolnice Celje 1850 din, Terenski odbor OF II. četrt 5851 din, Mlinsko podjetje Celje 5746 din, Potrošnik, trg. podjetje *"100 din. Zobna poliklinika Celje 1000 din, lerenski odbor Zg. Hudinja 2900 din, Plinarna- Vodovod 57.100 din. Terenski odbor OF I. če- y.t 5000 din, Terenski odbor OF IV. četrt 6711 Cementnine Celje 11.298 din. — Skupaj so ' Celju zbrali 951.690 din. ^o 5. marca pa so v Tovarni emajlirane po- "*de za poplavljence izdelali 2 vagona posode. Odbor za poplavljence pri Mestnem OF od- •""u poziva vsa podjetja, ki še niso nakaz.tla Pi^ostovoljnih prispevkov, naj jih nakažejo naj- pozneje do 9. marca Odboru za pomoč poplav- 'J«ncem pri MO OF (bančna štev. 620-T421). ALI USTANOVA »SNAGAc RES SKRBI ZA SNAGO? članek v štev. 7 »Savinjskega vestnika« "Ogovarjamo: . osnovi Odloka MLO Celje o odvozu smeti ^ strogega centra mesta Celje, člen 2, je nsta- o^a »Sanga« zadolžena, da smeti odvaža v za- r 'Cm vozu. Voz je grajen po načrtu in odo- ren od Projektivnega urada MLO Celje ter ga •I« nstanova »Snaga« prejela od Sveta za ko- "unalne zadeve MLO Celje v uporabo. Cl. 3 už"^^*i "'''o''" P» pravi: »Hišni lastniki oziroma osk^h • '"'^ ^» vsako gospodinjstvo J ,'.f*! ustrezajoč, po načrtu »Snage« izdolan aoojček ali istega nabaviti pri »Snagi«. Toli- xm ^. pojasnilo Odloka MLO Celje o odvozu ""»p«.*' na novi način. nik'**^" flanka v 7 številki »Savinjskega vest- da *K odgovarjamo, da njegovo naziranje, sto • ""^""ova »Snaga« čistila privatne pro- vo"^ pri njemu morda posebej z ličnejšim ^ '"'^^ priprave za manjše zabojč- p,- "dvažala smeti, pa ni povsem normalno. 'Poročamo mu. naj si prebere odloke MLO odv^* " vzdrževanju čistoče v stanovanjih in »•aiaf" • Potem mu ne bo treba za tisk ' izjave, »da smo vsi prizadeti prisiljeni odlagati smeti pač na zato neprimerna mesta!«, ker je tak izgovor precej »siv in staromoden«. 5 tem pa, ko pravi, da ve za ljudi, ki odla- gajo smeti v stranišča, na dvorišča in nasipe preko ceste itd. in tega ne prijavi na mero- dajno mesto, soglaša z nemarneži, ki to de- lajo. ' V cilju pospešitve odvoza smeti po novem si- stemu, ker se je mnogo koristnikov hiš in sta- novanj izgovarjalo, da nimajo kje dobiti za- bojev, smo sami dali delati zaboje ter jim jih nudili po najnižji ceni. Nikomur jih pa nismo vsiljevali, kot to navaja pisec. Njegov izgo- vor, da nima smeti za tako velik zaboj in da naj vozniki presipavajo smeti, pa zopet šepa, ker če se bodo smeti presipavale iz zaboja v zaboj, se na javnem mestu dviga prah. Ce pa pisec nima dovolj smeti za zaboj predpisane velikosti, naj stopi v »kompanijo« s svojim sosedom. V nobenem primeru se »Snaga« iie bo vmešavala v piščeve privatne zadeve, ker za to nima pravice. Upravni odbor ustanove »Snaga« je prepri- čan, da so napadi v tem članku na »Snago« neutemeljeni, ker razen tega, da je morda upravičeno izpovedal, da voz moti njegov estet- ski čut, vse druge obtožbe motijo estetski čut vseh Celjanov, ki pozdravljajo nov način od- voza smeti. Na dopis M. C. v 6. številki »Sav. vestnika« pripominjamo, da so organi ustanove »Snaga« slučaj v Jetniški ulici že prej obravnavali ter ga skušali urediti pri UDSZ, ki pa je odgovo- rila, da oni tam gradijo in bodo po končanem delu prostor dčistili. v pojasnilo nepoučenim, je upravni odbor mnenja, da citira na tem mestu 2. točko Od- ločbe MLO Celje o ustanovitvi ustanove »Sna- ga«, ki pravi: »Delovno področje ustanove je čiščenje in škropljenje ulic in trgov, odvoz fe- kalij in smeti, vzdrževanje čistoče javnih stra- nišč, desinfekcija in deratizacija, prijavljanje prekrškov odloka MLO o vzdrževanju čistoče in reda na javnih ulicah, cestah in trgih ter nasadih ter prodaja in predelava vseh predme- tov, ki so potrebni za vzdrževanje čistoče.« Upravni odbor ustanove »Snaga« Celje Iz sodne dvorane KAZNOVANI DOLGOPRSTNEZI Anderlič Ivan iz Gaberja je bil zaradi tatvi- ne že dvakrat kaznovan. V neki gostilni v Ga- berju je zopet skušal ukrasti dva namizna prta, kar pa se mu ni posrečilo. Srečo pu je imel v gostilni Kmetijske zadruge v Gaberjn kjer je ukradel aktovko. Obsojen je bil na eno leto in dva meseca strogega zapora. — Se- lič Rudolf iz Slivnice je v Bukovemžlaku svoje- mu sodelavcu ukradel razno .obleko. Kazen 6 mesecev zapora. — Lesjak Franc je zapeljal Ivana Ilarmino, da je vzel kmetu Zadlu v Lev- cu nekaj kabla, da bi ga prodala. Lesjak sam pa je kmetu Repinšku v Levcu vzel tri plo- šče stare pločevine. Lesjak je bil obsojen na 4 mesece in 14 dni zapora, Harmina pa na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. OKRAJNO SODIŠČE Ježovnik Avgust je pretepel Flere Marijo, Vedlina Ludvika in Ježovnik Justo v Pokopali- ški ulici v Celju in vse tri lahko telesno po- škodoval. Kazen 40 dni zapora. — 15 dni bo sedel Srebot Ivan, ki je 50. 11. 1952 v bližini gostilne »Livada« v Celju lažje telesno po- škodoval IVkirjana Jelena. — Hojnik Otmar iz Aškerčeve ulice v Celju je uporabil predru- gačeno vozniško knjižico kot pravo pri od- delku za notranje zadeve v Celju, da bi mu jo zamenjali za novo. Zaradi ponarejanja li- stin je bil obsojen na 15 dni zapora. — S jiu- ško je grozil 1. 6. 1952 v Zaplanini pri Vran- skem Brvar Dominik Brvar Mariji mL, Brvar Valentinu in Brvar Mariji st. Kazen 20 dni za- pora — Klančnik Ignac je v Bezenici pri Slov. Konjicah 5. 10. 1952 na zboru volivcev žaljivo govoril o ljudski oblasti. Obsojen je bil na 4. mesece zapora. — Na 3 mesece zapora je bil obsojen Jelenko Ignac, ker je 28. 12. 1952 na veselici v Zrečah vzel Crešnarju Francu iz žepa denarnico z dokumenti ter 4500 din goto- vine in 200 denarnih bonov. — Zaradi nedovo- ljenega trgovanja z lesom je bil obsojen na 1 mesec in 15 dni zapora Iršič Franc iz Prose- škega pri Vitanju. — Belina Anton in Belina Marija sta 20. 4. 1952 hotela ukrasti Ivanu in Neži Pajmon v Klokočovniku pri Ločah več ko- sov svinjskega mesa. Obsojena sta bila prvi na 2 meseca, druga na 1 mesec in 15 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. — Brence Ivan je pred gostilno Grobelnik na Sp. Hudinji lahko telesno poškodoval Klokočovnik Franca,' na cesti proti Trnovljam pa je v prekoračenju si- lobrana lahko telesno poškodoval Skale Fran- ca. Obsojen je bil na 5500 din. — Iz malomar- nosti z vožnjo proti predpisom je zakrivil ogrožanje javnega prometa voznik Dimec Jože iz Griž. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, pogojno za dobo enega leta. — Kostevc Jožica je na Mariborski cesti lahko telesno poškodo- vala Zorzini Dragico. Obsojena je bila na en mesec zapra, pogojno za dobo enega leta. — Možnik Ivan je 16. 4. 1952 udaril na svojem domu v Škofiji pri Zibiki svojega tasta Mar- tina Založnika s stolom in ga hudo telesno poškodoval. Kazen.6 mesecev zapora. — Marguč Anton je v juniju 1952 v gozdu Ličnica pri Slov. Konjicah vzel 250 kg smrekovega lubja. Obsojen je bil na 21 dni zapora, pogojno za dobo od enega leta. — Samovoljno se je vse- lil v stanovanje Žerjav Avgust v Pankracn pri Grižah. Plačal bo 4000 din. — V pretepu je 25. 3. 1952 grozil z nožem Romih Henrik v Dežnem pri Jurkloštru. Obsojen je bil na en mesec zapora, pogojno za dobo dveh let. — Na 14 dni zapora je bila obsojena Goričan Ma- rija iz Celja. Dne 5. 4. 1951 je spravila urad- nika oddelka za notranje zadeve MLO Celje v zmoto in dosegla, da ji je izdal osebno izkaz- nico na ime Jakše Marija, namesto na ime Goričan Marija in da je samska, nanvesto po- ročena. To izkaznico je tudi uporabljala. — Za svoje štiri zakonske otroke ni skrbel in ničesar prispeval za njih vzdrževanje Zupaiičič Maks iz Celja, čeprav je bil k temu že ob- sojen pri sodišču v Brežicah. Kazen dva me- seca zapora, pogojno za dobo dveh let. — Stanko Štemberger je 15. 12. 1951 v Levcu v prepiru udaril Zupane Mihaela in ga odrinil tako neprevidno od sebe, da je Zupane padel in si pri padcu zlomil levo nadlahtnico. Ob- sojen je bil na 4 mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. — Videnšek Andrej st., Vi- denšek Andrej ml. in Videnšek Jože so 28. 4. 1952 na travniku Arčnik Franca v Ločah med prepirom napadli Antona Gorenjaka in mu prizadejali hude telesne poškodbe. Obsojeni so bili Videnšek Andrej st. na 6 mesecev za- pora, Videnšek Andrej ml. in Videnšek Jože vsak na 2 meseca zapora. Zadnjima dvema so kazen odložili za dobo dveh let. — Druškovič Henrik je v januarju 1952 namerno razbil na hiši Andreja Koritnika v Sopotah več oken; na Koritnikovem travniku pa je s cepinom namerno razbil 5 komadov betonskih cevi. Ko- ritniku je s tem povzročil 6000 din škode. Ob- sojen je bil na 4 mesece zapora in povrniter povzročene škode. — Rotar Franc, Drča Franc in Malovšek Franc so si v avgustu 1952 ob republiški cesti na odseku Vransko—Latkova vas iz podrtega obcestnega sadnega drevja, last uprave, cest LRS. skupaj prisvojili 900 kg ja- bolk. Plačali bodo vsak 5000 din. — 5000 din bo plačal Harše Gašpar, ker je v Cinkarni v Celju vzel staro železo v vrednosti 2500 din. Prodati ga je hotel podjetju »Odpad«. — Špo- Ijar Terezija iz Brišlina, občina Hum na Sntli, LR Hrvatska, je v začetku marca 1952 s po- močjo soobtoženih Kampuš Karla. Kampuš Šte- fana in Koje Srečka v Celju razpečavala meso zasilno zaklane, bolane krave. Vsi štirje so bili obsojeni. in sicer Špolar Terezija na lO.OOA din. Kampuš Kari na 2 meseca, Kampuš Štefan na 8 mesecev in Koje Srečko na dva meseca zapora. ... in zaledja iivinoreiska šola v Senlfurju - središče kmetiisko-gospodarskih izobraževalnih tečajev Te dni bosta v Živinorejski šoli v Šentjurju pri Celju — domačini jo bolj poznajo pod imenom Kmetijska šola — končala z delom dva kmetijsko-gospo- darska izobraževalna tečaja. Med obe- ma tečajema je vsekakor najznačilnejša tako imenovana zimska šola za kmečka dekleta, ki je pričela z delom že v za- četku decembra lanskega leta. V to šo- lo je prišlo 22 deklet, povečini so vse pred omožitvijo, iz najrazličnejših kra- jev severovzhodnega predela naše ožje domovine. Po zelo strnjenem učnem na- črtu se dekleta učijo vseh del, ki bi jih naj obvladala dobra gospodinja na kmetiji. Poleg predavanj iz računstva, slovenščine, organizacije socialističnega gospodarstva, higiene za žene in nege dojenčka, hranoslovja, teorije kuhanja, svinjereje, vrtnarstva, mlekarstva itd., je njihovo delo urejeno v treh skupi- nah. Tečajnice iz gospodinjske skupi- ne pospravljajo hišne prostore, perejo, likajo in šivajo perilo učencem stalne dvoletne živinorejske šole. Druga sku- pina je v kuhinji, ki vodi vso inter- natsko kuhinjo. Dekleta iz tretje — go- spodarske skupine — pa opravljajo vsa dela v hlevih, svinjakih, na vrtu, v mlekarni itd. V treh mesecih šole so se dekleta učila tudi šivanja na roko in s strojem, nadalje krojenja, predelova- nja starih oblek, pletenja, vezenja, kvačkanja itd. Izdelovale so še otro- ške igračke ter najrazličnejše predmete iz koruznega ličkanja. Za učenje in delo so dekleta poka- zala zelo veliko zanimanje in veselje. Tudi strogo internatsko življenje jim ni delalo preglavic. V razgovoru nam je voditeljica zim- ske šole tov. Medvedova dejala, da bo- do enak zimski tečaj za starejša de- kleta organizirali tudi-v prihodnji zimi. Drugi tečaj, ki bo končan te dni pa je kmetijsko-gospodarski tečaj za kmeč- ke fante in gospodarje. To šolo je dva- krat na teden vso zimo obiskovalo 29 tečajnikov starih od 19 do 55 let, pred-, vsem iz okolice Šentjurja. Velik uspehj tega tečaja se je pokazal zlasti v tes-j ni povezanosti med teorijo in prakso.j Kljub uspešnemu delu tečaja je vod-^ stvo živinorejske šole mnenja, da bo^ bolje prihodnje leto organizirati dva ločena tečaja, in sicer ob nedeljah za kmečke gospodarje, za kmečke fante pa naj bi začeli z dvoletno nadaljeval-" no šolo. Poleg teh dveh tečajev, ki sta skozi vso zimo močno zaposlila ves predava- teljski kader na Živinorejski šoli v Šentjurju in ki je s tem tudi dokazal, da je njegova naloga ne samo v vzgoji kmetijskih strokovnjakov v redni šoli, ampak tudi skrbeti za zimske izobra- ževalne tečaje, pa je bil konec januarja še en tečaj za mlečne kontrolorje. Ta tečaj, ki je zelo dobro uspel, je obisko- valo 22 mlečnih kontrolorjev pri živi- norejskih selekcijskih organizacijah ter nekaj novincev iz Celja-okolice, Slovenj Gradca ter Krškega. Za vse tri tečaje je dala pobudo in jih je tudi gmotno podprla Okrajna za- družna zveza za Celje-okolico. -ič Občni zbor organizacije Zveze borcev v Braslovcah je bil sfabo obiskan Zveza borcev ima širok in dalekose- žen program. Predvsem veže stike med hrabrimi borci NOB in utrjuje nepre- cenljive pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Kaže nam pot, po kateri morajo naši narodi hoditi še dalje, če hočemo ohraniti najvišje kar so nam dali — svobodo. V tem je njena naloga. Zveza borcev se udejstvuje tudi kulturno: da- je najlepši vzgled mlajšim rodovom, kako je treba ljubiti in ceniti svojo do- movino. Ima tudi globok cut za social- no stran našega ljudstva in pomaga, kjer koli se pojavi potreba. Napačno je torej mnenje tistih članov, ki pra- vijo: bodo že brez mene opravili. Ob taki ugotovitvi spremljamo občni zbor krajevne organizacije ZB v Bra- slovcah, ki je bil dne 1. marca t. 1. Od 120 članov se je občnega zbora udele- žilo samo 29. Žalostno, a resnično! Ko je odbor predlagal obračun svo- jega dela v preteklem letu svojemu pič- lemu občnemu zboru, je vendarle ugo- tovil nekatere uspehe svojega dela. Or- ganiziral je partizanski pohod skozi borbene Dobrovi je, ob partizanskih po- hodih je vodil obrambo Braslovč pred napadom partizanske kolone iz Žalca in končno sodeloval pri zgodovinskem prekopu herojev Borisa Kraigherja in Vere Slandrove. In sicer? Spanje pra- vičnega! Pod vodstvom predsednika Savineka Poldeta je zastopnik okrajnega odbora tov. Slavko Verdel v svojem nagovoru poudaril dejstvo, da sta v širši oko- lici Braslovč v NOB največ žrtvovala prav Dobrovi je in Podvrh. Zveza bor- cev v tem kraju ima najlepše vzore požrtvovalnosti za domovinske ter ljudske interese v smeri socializma in lahko postane najodličnejša organiza- cija našega delovnega in borbenega ljudstva. Uspešen napredek se že kaže! v industriji in deloma v kmetijstvu, kjer je viden znatni vzpon. Kako si je občni zbor zamislil svoje nadaljnje organizacijsko delavnost, vi- dimo iz sledečih sprejetih sklepov. Predvsem mora ugotoviti imena in število padlih žrtev. Postaviti jim mora dostojen spomenik, ki bo opozarjal se- danji in bodoči rod na velike žrtve. Pomagati hoče staršem, ki. so izgubili sinove v minuli vojni. Mnogim invali- dom in poškodovancem omiliti posle- dice hude borbe, upravičenim pa pre- skrbeti pravično invalidnino. Kronika o partizanskem gibanju v teh krajih bo najlepši doprinos k naši zgodovini. Zve- za borcev bo pri tej nalogi našla v učiteljstvu najhvaležnejšo pomoč, ki je tudi tokrat ne bo odreklo. Socialna stran prizadevanja naše or- ganizacije se kaže tudi v podpori za kuhinjo, ki je bila na braslovški šoli ustanovljena za oddaljene učence, kar je vsekakor človekoljubno delo. Ne samo to. Zveza borcev misli tudi na gospodarski razvoj teh krajev. V borbene Dobro vi je bo v kratkem spe- ljana Partizanska cesta, ena izmed naj- pomembnejših pridobitev, v priznanje našim hrabrim borcem, ki bo odprla bogate zaklade lesa, turistom in smu- čarjem pa odkrila nove postojanke za šport in razvedrilo. Za to cesto, ki jo že trasirajo, se ne zanima samo Sa- vinjska dolina, marveč vsa partizan- ska Slovenija. Naj bi ne bilo borca, ki bi se ne zanimal za to zgodovinsko in gospodarsko važno prometno žilo, ki bo pritegnila ljubitelje narave in obo- gatila naše gospodarstvo, zavedne Do- broveljčane pa povezala s kulturnim svetom. Da bo ta idealen načrt čimprej iz- polnjen, nam jamči novi odbor s pred- sednikom tovarišem Vinkom Brinov- cem iz Podvrha na čelu. gMARTNO V ROŽNI DOLINI SVETLA LUC BO POSVETILA TUDI V NAJTEMNEJŠI KOT Ze nekaj let se Smarčani trudijo, da bi končno prišli do električne napelja- ve, ki naj bi zamenjala simbole za- ostanka, petrolejko in karbidovke. Eno leto se že trudijo in delajo z velikim veseljem, saj jim je uspeh vsak dan bližji. Najdejo pa se vedno ljudje, ki mečejo pod noge polena vsem, ki si že- lijo napredka. Ker ne morejo drugega, govorijo, da se pri nas elektrifikacija iz- vaja nasilno. Sicer je to smešno. To je tako, kot bi rekli, da je nekdo silil lačnega jesti klobaso. Čeprav taki »po- lenarji« ne bodo mogli videti žetve za- sejane ljuljke, je vendar treba poka- zati nanje s prstom. Torej, to sta gospa Dimec Cecilija in njen zvesti sotrudnik Stožir Kari. Ni niti treba seči v njuno preteklost, pre- več zamudno bi bilo. Dovolj je, če se ozremo na njuno sedanje delovanje. Obema se je posrečilo vriniti se v upravni odbor KZ. Stožir je bil silno pedanten, kar se sebe tiče seveda. Vsa- ko vožnjo, vsak prevoz je zasolil, pa če je imel izdatke ali ne. Izkazal se je tu- di pri odkupu sadja v predlanskem le- tu. Pri tem mu je bUa Dimčeva v iz- datno pomoč. Pritožbe na KZ takrat niso bile zaman, čeprav je bila KZ kaj malo kriva. Svojo »medaljo« sta si za- služila tudi takrat, ko sta vodila za- družno veselico. Navidezna nedosled- nost je pripomogla k precejšnji izgubi. Vse pa znata spretno prikrivati s svo- jim treznim besedičenjem in z navi- dezno zavednostjo s svojih funkcionar- skih stolčkov. Toliko torej v vednost, da se ne bo kdo spodbijal ob njunih »E>olenih«. Cez taka polena bomo varno prestopali. K. S. IZ STRMCA Poleg tečaja RK, ki ima značaj iz- venarmadne vzgoje in ga obiskuje 32 tečajnic, je na šoli tudi gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 25 tečajnic. Poleg praktičnega gospodinjstva in perutni- narstva se vadijo še v slovenščini, ra- čunstvu in širijo politično obzorje. Na dan žena, ko bo zaključek tečaja, bodo priredUe razstavo. Veliko zaslugo za uspeh tečaja ima tov. Krolova. Zelo uspešen je tudi tečaj PLZ. * * * Člani OF v Novakah so na lastno po- budo postavili elektrifikacijski odbor, ki je zbral že 150 drogov in organiziral delo, pri čemer je z vožnjami vred opravljeno nad 1.200 prostovoljnih ur. Čakajo samo še skupino, ki bo trasirala vod. Trudijo se tudi, da bi cesta Fran- kolovo—Strmec peljala skozi njihovo vas. Elektrifikacijski odbor imajo tu- di v Lembergu, ki pa ne dela tako uspešno kot v Novakah. * * * Kultumo-umetniško društvo je pri- redilo dvakrat Kranjčevo igro: »Pot do zločina«. Z izkupičkom so plačali nove kiilise. Pripravljajo pa Goldonijevo igro »Sluga dveh gospodov«. Strelska družina je zbrala 15 kubič- nih metrov lesa. 30 aktivnih članov bo gradilo strelske okope in barako. * * * Za popljavljence v Holandiji je ob- činski odbor OF zbral že okrog 15.000 dinarjev. IZ SLOV. KONJIC T SloT. Konjicah je bila te dni prva seja no- voizvoljenega lO KSS, v katerem je poleg šti- rih starih tudi pet novih odbornikov. Na seji so med drugim razpravljali tudi o pripravak na volitve v nove delavske svete, ki boomagali pri gradnji dveh igrišč, obe pa dRnes služita drugim namenom.' Zato bodo v prvi polovici letošnjega leta zgradili v sklopu športnih naprav pri Skalni kleti svoje lastno igrišče. Kaj pa vprašanje kadra? V Celju je danes že preko 100 košarkašev, sekcija ima organiziranih že kar 6 moštev obeh sp>olov in je za množično vključevanje mladine prejela tudi priznaje republi- ške zveze. Kvaliteta je zadnja leta res padla, vendar ne bo težko od tolikšnega števila mladine vzgojiti tudi vrhunske košarkaše, zlasti iz vrst delavske mla- dine ki se zadnje čase že tudi navdu- šuje za to športno igro. Sekciji in ko- šarkašem želimo pri nadaljnjem delu obilo uspehov. Smučanje: MLADINEC BRAZ — ZMAGOVALEC ' V VOJNIKU V nedeljo je TVD Partizan v Vojniku izvedel na 40 m skakalnici meddrušt- vene skakalne tekme, ki so se je ude- ležili številni smučarji društev Partizan celjskega okrožja in pa močni ekipi Go- renjcev ter Ljubljančanov. Vsega je na- stopilo preko 40 skakalcev. Prireditev je bila vzorno pripravljena, le sneg je bil izredno južen in ni dovoljeval dalj- ših skokov. Prva mesta so odnesli ljub- ljanski in gorenjski skakači, ki se jim' je poznala solidna skakalna šola in pa dolgoletne izkušnje. Od domačinov sta zadovoljila Klančnik in Vauda, gradi- telja skakalnice, boljša pa sta bila Ce- ljan Debeljak Ciril (26, 26,5 m) in Ze- leznik iz Šoštanja (25 m, 25 m). Rezul- tati: člani — 1. Stanonik (Ločan — Skofja Loka) — 192,4 točk (31,30 m); 2. Borstner Vinko (Železničar L j.) — 187.8 (29, 31 m) in 3. Saksida (Krim, Lj.) 184,5 (27,30 m). Mladinci: 1. Braz — 195, 7 (29,30 m)— Enotnost Lj., 2. Korenčan — 194,8 (30, 30 m) — Škofja Loka in 3. Skerjanc — 186.9 (28, 28 m) — Železničar Lj.). Od vseh je najbolj ugajal mladinec Braz, ki je s svojim lepim slogom na- vdušil preko 800 gledalcev in zasluženo prejel najvišje ocene. Celo Korenčan je dosegel večje število točk kot zmago- valec pri članih. Predsednik OLO Ce- lje-okolica je zmagovalcu v kategoriji članov podaril okusni pokal, prireditelj pa vsem boljšim skakačem preko 20 praktičnih nagrad. Partizanovcem v Vojniku lahko če- stitamo vzorni prireditvi! ZMAGA IN PORAZ V TRBOVLJAH Vnedeljo je mladinsko in ligino mo- štvo Kladivarja gostovalo v Trbovljah, kjer so odigrali dve prijateljski tekmi. Čeprav je mladinsko moštvo nastopilo nekoliko oslabljeno, ker so istega dne štirje mladinci igrali v reprezentanci Slovenije v Zagrebu, so pred 1200 gle- dalci predvedli sijajno tehnično igro, V kateri je mladina Rudarja podlegla kar z 8:0! Pri Kladivarju je bil izredno raz- položen Piki, ki je sam dal 5 golov, od vseh pa je izredno ugajal po uspešnih preigravanjih in obvladanju žog mladi Hrabernik »Hanza«. Ligino moštvo je doživelo težak po- raz s 5:0. Očividci pravijo, da si Ce- ljani niso zaslužili takšnega poraza. Igro so imeli Celjani v svojih rokah, gole so pa streljali igralci Rudarja. Zla- sti v drugem polčasu so Celjani dobe- sedno oblegali vrata Rudarja, žoga pa ni našla poti v mrežo. Gibanje prebivalstva v Celju • • . . Od 23. do 28. februarja se je v Celju rodilo 18 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Zupane Anton, mizarski pomočnik iz Vel. Pi- rešice in Karnovšek Ladislava, nameščenka iz Žalca; Vodušek Stanislav, steklobrusilec iz Ve- like Rodne in Zajec Amalija, bolničarka iz Celja ter Fanin Rudolf, nameščenec iz Mari- bora in Šinkovec Vida, nameščenka iz Celja. Umrli so: Primožič Valentin, star 75 let, rudar iz Celja; Koradelj Julij, rudar, star 19 let iz Šoštanja; Bizjak Ivan, krojač, star 71 let iz Celja; La- zarov Zvonko, dojenček iz Celja; Leskovšek Franc, star 64 let, upokojenec iz Celja; Raz- potnik, Franc, dojenček iz Zagorja; Smaričuik Hedvika, gospodinja, stara 25 let iz Slovenj Gradca ter Mlakar Ivan, študent, star 24 let iz Slov. Konjic. ... V celjski okolici v času od 23. do 28. februarja se je rodilo 10 dečkov in 8 deklic. Poročili so se: Guček Celestin, rudar iz Liboj in Belej Na- da, tov. delavka, stanujoča istotam; Zibert Ivan, rudar iz Kasaz, obč. Petrovče in Ribič Terezija, stanujoča istotam; Studenčnik Anton, kmečki sin iz Koroške vasi, obč. Zreče in Jakob Ka- rolina, kmečka hči, stanujoča v Stenici, obč. Vitanje; Korošec Janez, kovač iz Stranic in Se- negačnik Helena, i.'olj»kn delavka, stanujoča istotam; Pospeh Ivan. kmečki sin iz Zabukovce in Vidmajer Zofija, kmečka hči iz Sv. Pankra- ra, obč. Griže; Vidmaier Stanislav, rudar iz Sv. Pankraca, obč. Griže in Pospeh Frančiška, kmečka hči iz Zabukovce: Stepišnik Martin, delavec iz Trnovelj in Starivasnik Ivana, de- lavka, stanujoča istotam; Jesenek Jernej, kmečVi sin iz Bovš. obč. Škofja vas in Ko- stanjšek Ivana, tov. delavka iz Vojnika-okolice, Dobrotinšek Alojz-Erail, delavec iz Globoč in Pikelj Veronika, delavka iz Višnje vasi; Bin- cel Stanislav, mizar iz Škofje vasi in Žgajner Zofija, gospodinjska pomočnica iz Vojnika-oko- lice; Jurak Franc, strojni ključavničar iz Smarjete. obč. Škofja vas in Komerički Zden- ka, šivilja, stanujoča istotam; Bukovšek Šte- fan iz Strunjana in Pušnik Štefanija, polje- delka iz Sv. Jakoba, obč. Šentjur; Steinberger Branko, električar iz Pesja, obč. Velenje in Novak Štefanija, vzgojiteljica, stanujoča isto- tam; Krivec Anton iz Jeronima, obč. Vransko, gozdni delavec in Pikelj Ivana, posestniška hči, stanujoča istotam. Umrli so: Jamnikar Ana iz Gorice, obč. Dobrna, atara 83 let; Gril Jožefa iz Sela, obč Dobrna, stara 8 let; Jeseničnik Amalija, gospodinja iz Vita- nja, stara 65 let; Kovše Marija, otrok, stara 5 let iz Pake, obč. Vitanje; Kušar Karel, šolar iz Hudinjc, obč. Vitanje, star 9 let; Klinar Ve- ronika, gospodinja iz Gaberna, obč. Laško, sta- ra 84 let; Sajko Janez, delavec v pok. v Do- mu onemoglih, star 87 let; Prah Terezija, po- Ijedelka iz Brezovca, obč. Rogatec, stara 43 let; Polanc Ferdinand, vrfalec iz Tezna pri Mariboru, star 25 let; Plavčak Antonija iz Trlična, obč. Rogatec, gospodinja, stara 60 let; Suster Marija, preužitkarica iz Vrenske goree, občina Kozje; Sternad Kristina, gospodinja iz Kozjega; Kunst Franc, posetnik iz Zeč, obč. Kozje. Za kai vse je šola uporabna V AMERIŠKIH LABORATORIJIH ZA ZNANSTVENA RAZISKOVANJA PRO- UČUJEJO MOŽNOSTI RAZŠIRITVE UPORABE SOJE, KI JE POSTALA NAJBOLJ RAZŠIRJENA POLJSKA KULTURA V AMERIKI Državni laboratorij v Peoriji (država lUinois) neprestano raziskuje, za kaj bi- soja še lahko služila. Nedavno so v tem mestu sedli za mi- zo in so bili postreženi s takimle je- dilnim obrokom: Najprej sojina juha, iP>otem mesto mesa kotleti iz soje, kruh in slaščice so bile iz sojine moke. Servirali so jim še sojino omako, potem še majonezo iz soje in sojin sir. Bilo je še nekaj po- sebnih jedi, katerim je tudi botrovala soja. Za pijačo so na koncu dobili še mleko iz soje. Po večerji so v družbi grizli pečeno sojino zrnje in pili sojino pivo. Ta večerja naj nam služi za primer, koliko vrst hrane lahko soja nadomesti. Vendar je to samo ena plat njene do- bre strani, ki navaja ameriške farmar- je, da jo iz leta v leto več posejejo. So- ja je poleg tega uporabljiva tudi v in- dustriji in kot hrana za živino. TAJNOST SOJINEGA USPEHA Interesantna je zgodovina, kako je soja postala tako znamenita. Ni še ta- ko dolgo, ko je bila v Ameriki gledana kot novost, samo kot zanimivo sočivje, ki je bilo preneseno iz Daljnega Vzho- da. Potem je površina s sojo posejanih polj naglo rasla in obenem večala do- bičke tisočev kmetijskih delavcev. Po- stala je osnovna surovina ene izmed ogromnih industrij. Soja se s kuruzo, žitom in bombažem uvršča v najbolj razširjene kmetijske proizvode v Ame- riki. Tajnost uspeha je namreč ravno v tem, da je vsestransko uporabljiva. Njeno olje je boljše od vseh drugih rastlinskih olj. Uporabljivo je od ku- hinje,- preko margarine, do mastnih barv, mila in celo za bonbone. Soja je potem, ko je olje že iztisnjeno, upo- rabljiva za živinsko krmo visoke vred- nosti, medtem ko ameriški peki doda- jajo pšenični moki male količine so- jine moke, kar poveča hranljivost. Soja je vedno iskano blago na trgu. Kar ne vzamejo tovarne barv, razvza- mejo tovarne margarine in lepil. V kri- zah in vojnah je soja pokazala svojo vrednost, da ji celo pripisujejo gotove zasluge za dobljeno vojno. je. Začel je leta 1907. Pa ne samo, da je sojo širil, temveč jo je križal in ta- ko vzgojil zelo donosne sorte. Najboljše med temi sortami so »mandžu« in »mandarin«, ki imata največji odstotek olja. Leta 1929 je dr. Mors odpotoval v Azijo. Dve leti je prebil na Japonskem, Kitajskem, Koreji in Mandžuriji. Ugo- tovil je, da ima skoraj vsaka vas svoj- stveno vrsto soje, ki je bila s posebnim obdelovanjem vzgojena skozi stoletja. Ko se je leta 1931 vrnil v Ameriko, je imel 5.000 vrst soje v svoji zbirki. Vrste namenjene za prehrano dozo- revajo prej kot poljske vrste. Le-te je treba vzgojiti v vrtovih kot grah. Ta vrsta je laže prebavljiva, a vendar je v njej 12 krat več masti kot v običaj- nem grahu. * * * Kljub razširjenosti, pa se ameriški farmarji ne morejo zediniti, če je soja škodljiva za površinsko plast zemlje aU ne. Zemlja namreč rada razp>oka in se težje upira vetru in dežju. Vendar pa strokovnjaki pravijo, da je ta ško- da lahko mnogo manjša, če stebla ne izrujejo, temveč oberejo, ker pod stebli in listjem je zemlja zaščitena. V zadnjem času so našli še eno upo- rabno vrednost soje. Izvlekli so protein in sestavili snov, ki raztopljena v vodi izgleda kot jajčni beljak, pa tudi po okusu je slična beljaku. Pri tem pa je mnogo cenejša in obeta neomejeno upo- rabo v prehranbeni industriji. Vsem tem prednostim se ima soja zahvaliti, da danes ni več novost v Ameriki, marveč glavna poljedelska kultura, ki daje farmarjem vedno pol- ne roke dela, dovolj zaslužka, kajti so- ja je konjunkturna rastlina. Tale pridelovalec soje v Ameriki je videti zadovoljen nad uspehom svojega dela kot tisoči drugih ameriških kmetovalcev, katerim soja prinaša lepe dohodke DELO ENEGA ČLOVEKA... Za tako razširjenost soje, gre prven- stvena zasluga enemu človeku. To je dr. Viljem Mors v ameriškem ministr- stvu za kmetijstvo, ki je največji del svojega življenja posvetil razširitvi so- OSJIVE IN OGLASI Oddelek za notranje zadeve OLO Celje-oko- lica obvešča vse lastnike in upravitelje motor- nih vozil iz območja OLO Celje-okolica. da se bo vršil redni letni tehnični pregled in re- gistracija motornih vozil za 1. 1953 od 10. ^nar- ca 1953 do vključno 31. marca 1953 po razpo- redu objavljenem na vseh občinskih ljudskih odborih. Iz pisarne ONZ Celje-okolica OBČINSKA DREVESNICA VRANSKO ima na zalogi za prodajo: Cepljene jablane I. vrste po 160 din, cepljene jablane II. vrste po 110 din, cepljene jablane IIII. vrste po 80 din. Divjake hrušk in jablan enoletne za presa- ditev v drevesnice po 6, 4, 2 din. Interesenti naj se oglasijo pri Obč. LO Vran- sko. OSKRBNIKA (OSKRBNICO) ZA DOM NA " URŠLJI GORI za sezono maj—oktober iščemo. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o sposob- nosti poslati po možnosti s sliko Planinskemu društvu Prevalje. POZIV Ponovno pozivamo vse zavezance zasebnega sektorja, ki so v letu 1952 opravljali kakršno koli pridobitno delo ali izvrševali samostojne poklirc. ali so imeli dohodke od zgradb in od drugih imovinskih predmetov in pravic, da naj- pozneje v roku 8 dni vložijo davčne prijave. Davčne prijave dobijo na Upravi za dohod- ke MLO. soba št. 9. Opozarjamo vse davčne zavezance, ki še ni- so vložili davčnih prijav, da to store v zgoraj določenem roku, ker bo zoper tiste, ki pri- jav niso vložili nveden upravni pstpek po ob- stoječih predpisih. MLO Celje, oddelek za gospodarstvo Uprava za dohodke RIBIŠKA ZADRUGA CELJE bo imela v nedeljo, dne 15. marca 1953 ob 8. uri zjutraj v vrtni dvorani hotela Evropa svojo redno letno skupščino ter nato svojo ustanovni občni zbor Ribiškega društva Celje s v pravi- lih predvidenim dnevnim redom. VRTNARJA KVALIFICIRANEGA iščemo. Naslov na upravi Savinjskega vestnika. V nedeljo 15. marca ob 17. uri bo v dvorani Narodnega doma KONCERT gojencev prof. Marchtrenkerja. Klavir in kla- virska harmonika. — Koncert zaključi prof. Marchtrenker z lastnim izvajanjem. Vstopnice so v predprodaji pri Drž založbi, Stanetova ulica. — Cisti dobiček koncerta je namenjen KUD Miloš Zidanšek. VPISOVANJE za gospodinjski tečaj, ki bo v aprilu, maju in juniju v popoldanskih in večernih urah, se bo vršilo od 21. do 26. marca od 10. do 12. in od 14. do 18. ure na I. osnovni šoli v Drapši- novi ulici 3, pritličje. Upraviteljstvo gospodinjskega tečaja KUPUJEMO vse vrste jeklenk za Butan-Propan plin (Liqui- ga). Jugopetrol Ljubljana. OKROŽNA DRZ. ARBITRAŽA V CELJU se je preselila v nove prostore v Celjn, Ljub- ljanska cesta l-II, telefon 26-96. AF2 odbor Medlog, Babno. Ložnica obvešča, da bo v nedeljo, dne 8. marca 1953 v Zadruž- nm domu na Babnem PROSLAVA 8. MARCA Ob tej priliki bo v zadružnem domu otvo- ritev posvetovalnice matere in otroka. Vabljeni! OBJAVA Primarij dr. V. Tominšek, specialist za očesne bolezni se je iz Celja preselil v Maribor ter ordinira od 1. marca 1953 v Cankarjevi ul. 16, I. nadstopje. OBVESTILO Zaradi napeljave vodovoda na Lavi bo vezna cesta od križišča na Lavi (Gaberšek) mimo Veterinarske bolnice do Ljubljanske ceste za- prta za ves promet za dobo enega tedna, t. j. od 7. do 14. marca. Plinarna-Vodovod Celje PRODAM široko medeninasto posteljo (mesing) in močno omarico z dvema marmornatima ploščama. A. H. Žalec št. 49, I. nadstr. PRODAM stavbno parcelo v Novi vasi pri Ce- lju. Rems Anton, Laško, Rečica 138. PRODAM 1 leto starega psa, čistokrvni lem- ški ovčar. (Odličen čuvaj.) Naslov v upi-avi lista. PRODAM kratek klavir. (Delno tudi na obro-'! ke.) Naslov v upravi lista. PRODAM dve mali njivi. Kunim dvosobno kom- fortno stanovanje. Naslov ■> upravi lista. PRODAM dvostanovanjsko hišo. Celje, Ostrož- no 102. PRODAM seno. Naslov v upravi lista. KUPIM parcelo, travnik, njivo, gozd ali pose- stvo in dvostanovanjsko hišo. Ponudbe po- slati na naslov Ivanka Mravljak, Gaberke, Velenje, pošta Šoštanj. ZAMENJAM 2 in pol sobno stanovanje za tno- sobno kompletno. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM 'sobo in kuhinjo z vrtom sredi me- sta za dvosobno stanovanje tudi v okolici. Naslov v upravi lista. • OPREMLJENO sobo v Celju ali ob savinjski progi išče moški (ves dan odsoten), z lastno posteljnino. Informacije v upravi lista. MIRNA NAMEŠČENKA, ves dan odsotna, išče prazno sobo v mestu. Naslov v upravi lista. IŠCEM gospodinjsko pomočnico, samostojno z znanjem kuhanja in stalnimi gospodinjskimi deli, za gostilno v Šmartnem ob Paki. Na- slov v upravi lista. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 8. marca 1953 ob 14.: Janez Zmavc; Izven družbe. Gostovanje v Topolšici. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Dne 8. III. 1953: tov. dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do po- nedeljka do 8. ure zjutraj. Kl]¥ O__ KINO UNION CELJE Od 3. do 9. 5. 1955: »Pekel je razprodan«, an- gleški film Od 10. do 16. 3. 1953: »Viva Zapata«, ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 6. do 12. 3. 1953: »V viharju«, jugosl. film* Od 13. do 19. 5. 1953: »Panika«, franc. film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.13 uri. KINO 2ALEC Od 7. do 8. 3. 1955; »Sneguljčica«, ameriški barvni film Od U. do 12. 3. 1953: »Parada izgubljenega ča- sa«, francoski film Umrl je naš ljubljeni mož, oče. tast in stari oče COKAN JAKOB, upok. poštni uslužbenec. Pogreb bo v soboto, 7. marca ob 16. uri n» mestnem pokopališču. Žalujoča žena. otroci in ostalo soro