se ,pri inventariza~iji lesnih -'zalog in izračuna:vi .prirastka ,poslužujejo i21ključno 
sodobnih matematično-statističnih metod. Ni dvoma, da s·e bo tudi pri nas začela 
preučevati možno,st upo'rabe -teh -metod za n~še -posebne, razmere. Toda treba je prej 
uS1pešno ,prebroditi vsaj .prvo fazo pri organizacijski .ustali1:vi admi,nistrativne sta-
.ti-sti.ke, za katero' so dani vsi potr,ebni pogoji. 
PRIRODOSLOVNI MUZEJ' V LJUBLJANI 
(Za p:rv.i »Mednarodni -teden muzejev« v J ugoslaviji)* 
Dr. Maks W rab e r (Ljubljana) 
Muzeji so pro,svetno-znanstvene ustanove, ki stoje po· svoj'em značaju in svojih 
nafogah nekako sredi .med raznimi $Iplo-šno-izobr.a,ževalnimi učilišči ~n strogo 
inans-tveno-razi·sko,valnimi inštitucijami. Njihova naloga je v glavnem dvojna, da 
namreč po eni ,strani z ra2lstGllvljenimi ,predmeti in 'ponazorjenimi razvojnimi pro-
cesi do,polnj-ujejo šolsko izohrazbo, in prosvetijujejo .ljudske rnn'o.žice, po drugi 
strami pa (po.spešujejo ZnaJ1JStveno razilSko,yalno dejavnost. Za 'ohojni namen zbirajo, 
urejajo, ra,zstavljajo in proučujejo raznovr;stno gr.ad'ivo. Po značaju .grac1iva raz-
likujemo zgodo-vinske, naro,dopisne, 'prirodoslo-vne, tehniške, ,industrij·ske. lovske, 
vojne, umetnostne in ,druge muzeje. 
V meni časo.v so tudi muzej-i do neke .mere dobivali nove naloge ln O'bJike, 
v glavnem pa lahko ,rečemo, da so s precejšnjo .mero konser·vativnosti vztrajali 
pni .svojih prvo'tnih .nalogah ,kopičenja Igrad1va in njegovega sistema1ičnega 'raz-
vrščanja v razstavne ~birke. V ta'ktšne okove starokopitnosti je bil do nedavnega 
vklenjen tudi naš lj'ubljanski Prir'odoslo-vni muzej. Spr,i'čo ·pomanjkanja prostora, 
neu.streznih razstavnih omar in drugih . težav se vklj.ub dobri voJji muzej'skega 
vodstva ne more v pravi .meDi prilagoditi potrebam novega časa, ,kii mu nalag,a 
velike in važne naloge. ' 
Zgodovinski razvoj in položaj Prirodoslovnega muzeja 
LjiUbljanski miUzej je bil ustano'vlj~n 1. t821 s skle-pom kranjskih deželnih 
stanov, nameščen v starem gimna,zijskem poslopju na Vodnikovem trgu in tam 
odprt pa 1. 1831. Njegovo glavnico, je ' tvorila bogata zbi,!'ka rudnin in kamenin 
barona Ž1ge Zoisa, znane.ga slo,venskega .mecena. Tedaj se je./pri,družila .zbirka 
konhilij (.polžjih hišic in školjčjih lupin) in fo,silij (okamenin) grofa Franca 
Hoh enw,a·r ta. Tudi ·nadalj-e se je -izpopolnjeval ,kranjlSk-i deželni muzej predvsem 
" Mnenja smo, da objava sestavka o našem Prirodo.slovnem muzeju kot ustanovi s 
prosvetn<>-vzgojnim .in gospodar,Siko-praktičnim namenom ne ho brez ktoristi za naše 
go-zdar.ske .kroge. Prinaša namreč so-dobna gledanja -o narav,i, vama tudi z'a gozdarje, ki 
upravljajo naše največje prirodno bogastvro - gozd, in torej ne more biti vseeno, kako 
gledajo nanj kot prirodno tv,onbo in gos-podarski objekt. Clanek na i vzpo.dbuja bralce k 
ra'zmišlja.nju :in k zanimanju za naš Prirodoslovni muzej, ki se iz krize tradici'onalne 
zastarel-osti skuša prebiti v novi .svet s-odo'bnega gledanja na naravo, da bi mo.gel zado-
sti,ti velikim nalogam novega časa in postati najširše ljudsko i,zobraževališče. Gozdarske 
šole, tečajniki in strokovne organizacije naj bi v večji meri obiskovali Prirodoslov,ni muzej 
ter se izobraževali ,oh njegovih zbir,kah, ki se polagoma preurejajo v duhu so·dobnosti. 
Naprednejši .~n biološko usmerjeni gozdarji ,bodo lahko dali tudi kako dobrodošlo pobudo 
za ureditev zbirk za potrebe gozdars-ke .stroke. mansikd<> pa bo lahko tudi kaj prispe'nl 
za ,obogatitev -muzejskih ~biT·k . 
Ure ,d niš t v o 
234 
z -naravoslovnimi predmeti. Sele sčasoma so se za-čele množiti tudi zgodovinsko-
:nar.odopisne zbirke, vendar je naravos}-ovje 'Po bogastvu an zanimivosti 2Jbirk vselej 
p-revladovalo-. L. 1888 je -dobil muzej nwe 'prosto-re v sedanji stavbi na Prešernovi / 
-cesti. Sele 1. 1944 se je 1Z .prvotnega Dež-e1nega in poznejišega Narodnega muzeja 
izločil Priro-cio5Io-vnl--muzej kot samostojna ustanova. Po 'rojstnem listu sicer mlad, 
.ima Priro.doslovni muzej -že kar česti1tljivo starost več kaJko1r - 120 let, saj je bil 
Planinska favna in flora z Jalovcem v ozadju. (Dvorana IX. - ekološka zbirka) 
ta .muzej po svoji začetni. o-snovi, sv-ojem bistvu in 'svojem pomenu v glavnem 
sko-zi vso- dobo nararvoslovna ustanova. 
Z.godovins-ki razvoj in sedanje <stanje našega muzeja razodevata v pravi luči 
·usodo .priifodoslovnih ved na Slo·venskem, kjer so humanistične vede (zgodovina, 
zemljepis, leposlovj e, jezikoslovje, umetnost) od narodnega preporoda dalj e pa 
vse do našega časa ulŽivale ugled ,jn pod'poro, medtem ko naravoslovje ni veljalo 
za pravo ali vsaj ne enakovred.no -znanost in se je v vsa-kem oziru zapo-stavljalo, 
235 
posob-no' pa. še v gmotnem. Dejstvo pa je, da ,so napravile naravoslo.vne vede, 
všteVši tudi' fiziko' in kemijo, v zadr:jih desetletjih nesluten razvoj, . preobrazile-
duho·vni svet ter postavile trdne temelje razvoju ,go'spodarstva in fehnike. Pni 
večjih kulturnih .narodih so že. davno prelomili .g tradicijo prdiranega veličanja. 
humanistične kulture in dajejo ustrozno mesto tudi naTavoslovJ1o-!t:ehničnim vedam. 
Po osvohoditvi se je v tem pogledu ' tudi pri nas O'brnilo na bolje, vendar naravo~ 
sloIVje še vedno nima tistega mesta, ki mu pripada po' njegovem pomenu za 
g os'po-dans ki napredek ter posebej še za pravilno oblikovanj.e in ,usmerjanje člo­
veškega duha. To nezadovolj.ivo stanje prihaja .do izraza zlasti v Priroooslovnem 
muzeju, ki je naša največja in o-srednja naravo,slovna ·ustanova. 
Sedanje stanje Prirodoslovnega muzeja 
To ' stanje je slabše ·kakor 1. 1888, ko se je vselil muzej v sedanje prostore_ 
Prirodoslovne zbirke so odtlej precej narasle z nab~ranjem, nakupi in . da.rovi, 
pro\S,tora pa je sedaj manj kakor tedaj. ker je' moral Priroaoslovni muzej del 
svojih prostorov odstopiti novoustanovljenemu Etnografskemu muzeju. Sedanji 
razstavni prostori merijo 67.3 mZ. Zoisova 7lh-irka rudnin in kamenin --:- (4660 ko-
sov) - je nameš·čena na hodniku, pet ·dvoran 'pa napolnjujejo s·uhi in mokri 
ž>ivalski preparati ter okam-enine. Med živalmi prevladujejo vretenčarji (1013 
ko,sov), .ki 'so p-recej popo.tni , razen nekaterih sku-pin -(glo·daki .in prhutarji), zbirke-
nevretenčarjev pa so zelo nepa,polne (212), ne vštevši žuželke, med .k~terimi so 
zlasti , -zbirke hro-~čev ' in mctuljev zelo· bogate, največ seveda nerazs,tavljene v 
shrambah, Gozdarje in lovce bodo, seveda zanimale predvsem -gozdne in lo'vne 
živali . . Posebnost ·naše zbirke je srnji par helinov iz idrijskih gozdov, - Med 
o:kameninami· (ak. 500) 'sta omembe vredni okostji praslona mamuta iz Nevljice-
pri Ka.mni·ku in jamskega medveda z Mokrice. '----o Zoološki in paleonto.}o-ški pred-
meti so .,izvečine z nahaja:lišč na slbvensk,jh tleh, ka:r jim daje ·posebno vrednost. .-
Botaničn~ga gradi,va v '~azstavi sp.]oh .ni" hOlgato herbarijsko gradivo p-a je strp<ino 
v -pretesne omare. 
Dvoj·no slabo .stran -imajo razstavljeni pred.meti . Prvič so zaradi neprikladnih 
omar in preveEke natrpan osti . ncpJ'egleci-rui., arugič 'pa so razvrščeni po· trad,icio-
nalnem sistematskem ·principu: Oboje obiskovalca močno utruja.. _posamezni raz-
stavljeni objekti, iki bi sicer pritegnili .na·se pozo-rnost, se izgublJaj q v ·množici 
drug-ih in izgufbljajo na svoji vrf;;dnosti. Biološki prindp razs.tavljanja '.se vkljub 
prilzade'vanju s'ko-raj ne more uveljaviti zar~di premajhnega pros4:o,ra ·in nepr'imernih 
omar.' Delno se je dal uresničiti pri pticah, kjer so sedaj gnezda in jajca združena 
s 'pripadajočimi pticami. Naravno okolje (bi.oto,p) je" uresn1čeno le ' za diyjo kozo. 
divjega' petelina (gI. sliki) in ndkatere 'barske živali, in to v treh velikih steklenih 
omarah. Zoisova mineraJoška in Hohenwart-o,va konhiliJsk.a ~birka sta; ohranili v 
bistvu svoj prvalni ; az'pored, ki že zdavnaj ne ulstreza več . 
Od zgodovinskih. etnografskih in prirodoslovnih zbirk, :lci 'so vse razstavljene' 
pod lsto streho , obisko.valce .najbolj privlač.ujejo prirodo·slovne, v teh pa se zadržu-
jejo največ v dvorani z vretenčarji, kjer je bogata posebno zbirka ptičev. Zveza 
med človekom in prirod o je prabitna in žilVljenj5ka. Naloga rnnzeja je, da ohra;fija~ 
poživlja in utrjuje to pra.a;vez-o· človeka z naravo, ki jo življenje po Imostih in indu-
s'trijskih sredi<ščih vedno bolj ra.hlja . . Ljudem je trCJba naravo čimbolj približati z. 
znanstyenc, es tetske, ,goopodarske ter zlasti še s strani pravilnega pojmovanja edin:-
stva -'in celovitosti narave, ki je neusahljiv vi.r zdravja za duha in telo, pa tudi trdna. 
podlaga za duševno ravnotežje. . 
236 
· še. , manj ugodne od z.birk in razstavišč so rallmer,e glede delovnih prostorov, 
,delovnih Ipripomočtl<ov in shra.mb za nera~tavljene ~redmete oziroma študij\9~o gra-
divo. Znanstveno in tehnično osebje nima ustreznih delovnih 'prostorov in labo-
ratorijev za mirno in nemoteno delo; ,znanstveno-tehnični .pripomoč·ki so skrajno 
pomanjkljivi oziroma zaslare1i, novejšlh sploh .ni; študij'sko gradivo je natrpano 
P.o , o-marah, zabojih in vseh ko·t!ih ter domala nedostopno. Bo'gato in. dragoceno 
.' Divji petelin in d~l zbinke pti'čjih jajc ter gnezd. (Dvorana IX . . - ekološka zbi.rka) 
herbarijsko gradivo pridnih domačih in tujih zbiralcev-botanikov je 'v največji 
meri spravljeno v zavitke ali nepr.aktič:ne kartonske ovitke, prevezano z vrvcami 
in natrpano v pretesnih omarah, da je za ~tudijske ,potrebe komaj dostopno. 
Podobno je z lepimi in bo'gatimi zbirkami žuželk. - Zastarelost, utesnjenost,. 
237 
nepreglednost in težka dost-oopnost razstavnih in študiJskih zbirk hr'omijo muzeisko 
dej'!-vno.st in ovirajo razvoj muzeja v smislu sodobnih nalog, o katel'ih bomo g~vo­
.riE v .naslednjem. 
No,ve naloge Prir(),doslovnega muzeJa 
Novi čas je 'prinesel muzejem nove nalo~e in nove smeri, ki jih mOfajt> 
sprejeti in izvrševati, da ne zgrešijo· svojega namena in ne izgubijo eksistenčne 
upravič~.n,o-~ti:· Prav ta je v novem ča'su .ra.zširjena tn poglohljena ter narekuje-
Prirodoslovnemu muzej-u o,bstoj -.in razvoj .po .nov1h vidikih in P9trebah. L~..,te se 
ra?:odevajo tudi ' v ustanovitVIi Tehniškega muzeja Slovenije '(1951) in njegovega 
oddelka, ,ki ga 'predoouje Gozdarski, :lesnoindustriJski in lovski muzej -(ureje.n in 
odprt 1. 1953 V gradu Bistri pri Vrhniki). To je tudi za .slovensko prirodoslovje 
r.azveseljiv dogodek, ker .po·meni okrepitev gospodarsko-tehniške smeri in posr~dno · 
tudi 'Uveljavljanje ,naravoznanstvenih. vidiikov v sodobnem življenju nasproti pre-
tiranemu tradicionalnemu poudarjanju enostra'nske humanistične kulture. 
, V ,smislu novih idej, ki jih prina,ša naš oČas, ,prirodoslovnj muzeji niso več' 
zgolj razs.tavišča živalskega, rastlinskega in geol.o-ško-minera:loš·kega sv.eta, .zbra-
nega in ra·zvrščenega .po zastare.1em, .togem in neživljenjskem sistemu, marveč imajQ... 
širše prosvetne iIl! znanstvene 'naloge. ZnanstvenO'-f.aziskovalne· naloge .zahtevajo, 
da gre večji del .Zlbranega grad~va v študijske zbir,ke, ki naj se -stalno izpopolnju-· 
jejo., urejajo po najnovejših znanstvenih vidi;Jcih ter razvrščajo tako, da so p.redmeti 
čim laže do.sto:pni za znanstveno ohdelavo .. V ta namen 'so seveda potrebni velikj,. 
ustrezno urejerii in opremljeni pro~'tori za shranjeva·nje in proučevanje ip'riro:d.nin. 
Kot ' »zemlja sItikov, IkTižiŠč· in razpo.tij« v 'Vsakem in tudi v geoJoškem ,in klima-o 
tolOškem -pogled'u je Sloven-.ija prava naravoslovna zakladnica, odEkujoč se pO_o 
sebno s florističIl!im in favni'stičnim bogastvom. Prav to bogastvo je vzpodbujalo-
1n .priva.bljalo. naravo,z.nanst\lene strokovnjake 'k pra:učevamju. Zato je Slov'enija. 
dežela naravollnanstvenih ·tradicij. Takšen ·polo·ža.j narekuje kulturno do1žno-st in 
gospo.dars~o potrebo, ·da se naravoslo;v.ne trr~d.-.icije dostojno nadaljujejo ~n i·zpo.-
polnjujejo. Prirodo·slovni mu.zej naj .bo s svojimi ~tudijskimi in razstavnimi 
zbi~ka.mi · živa in verna podoba .našega prirodnega bogastva v malem .ter žarišče· 
·prirodoslovne dejavnosti, .povezano z domačimi 1Th tujimi naravoznanstvenimi usta-
n~vami. Njegova poglavitna 'znanstvena naloga je v tem, da proučuje prirodne · 
p-osebno~ti slovenskega ozemlja ter seznanja z njimi domači in tuji svet. 
Delo' sistematično-analitičnega proučevanja naše prirode je vsaj v glavnih 
.potezah že oPJ"avljeno·. Prihaja ,čas ·s·intetične obdelave prirode v smislu .biološko-
ekol0·ških celot, njihove opredeli.tve nasproti sosednim pokrajinam ter njihovega 
pomena za življenje .slovenskega člo ;veka. To je do.segljivo, predvsem s fitos<?cio-
lookim . načinom proučevanja vegetacije, s katerim naj ,se ug·o-tavljajo prirodne · 
enote :na~e tako pisane vegetacijske odeje z I1ljihovo fJoristi čno-ekolo,šk o' SanlIO-
stojnostjo-, zgodovinskim razv,ojem, zemljopisno razširjeno.stjo, razvojno dinamiko, . 
gospodarsko· vredno·stjo. Tako PJ"O'Učevane in vsestran~ko do,kumentirane rastlinske· 
združbe (fitocen{)·ze) so ·najboljša podlaga rla ~iudij živalskega sveta in njegovih 
življenjskih enot (.z o o-cen oz). Rastlinske in živalske združbe skupaj pa ustvarjajo 
t,iste prirodne, organska povezane in biološko uravnotežene življenjske enote (bio-
ceno·ze), ki naj bi bile končni cilj našega biološkega raziskovalnega prizadev.anja, 
po,vezanega ·s študijem vseh činite1jev mrtve narave (geološko-pedološke podlage 
in klimatičnih pogojev). 
Ta geobiocenotična smer proučevanja narave naj ne bo, samo' vodilo za 
muzejske znanstvene delavce pri njihovem '.faviskovalnem ddu, -marveč naj prihaja 
do- ,izraza tudi v muzejskih raz-stavnih ·lIbirkah. Le-te naj predočujejo organske~ 
238 
priro-dne enote '(fi.toceno·z~, zoocen,oze in ·-geobiocenoze) v nJihovem reS01cnem ZIV-
ljenjskem. okolju .(~i~'~opu), seveda v poe~osta~ljeni ()bl.i~i, ki pa ·bo .vendar dO'Volj 
~azorno ·m 'prepfllcljlvo predo'č,evala pnrodn'1ne v nJIhovem' okolju iu njihovi 
v.zajemni odvisnQsti, ·ne paiztrgane .iz celote iri b.rez nara'vne me·dsebojne po·vezave. 
Istočasno naj 'prihaja v razstavnih :ubir-kah do izr~a razvojna ideja, prep-ričujoč 
ljudi o razvoju vsega organskega ·sveta. Nauk o' razvoju življenja na zemlji in 
ideja celovitosti vse narave sta najdragocenej.ši pridohitvi naravoslovja, ki v 
največji meri oblikujeta člo,veško misel;nost, u~tvarjajoč 'p.ravilen .življenjski nazor 
in racionalno podlago za člo,veško· gospodars.ko,-tehnično 'p.rizadevanj-e. 
Razvoj naravoslovnih ved ter njihov vse večj.i pomen. v :intelektualnem in 
ekonoms!kem ·živUenju narodov narekujeta potrebo po· razš1.rjtvi in preur.editvi ·tudi 
nQ.Jšoga Piirodoslovnega muzeja. V ta namen pa je potrebno, živo idejno hu k~n­
kretno sodelovanje najširših strokovnih kro'gov, Jei· 'iinajo nepo-sreden ali· vsaj 
po.sreden :interes, da 'se naš muzej razvlja po Z;ačrtan.ih načelih. Med temi strokami 
ni na zadnjt!m mestu. )gozdarstvo kot ena naj,zajetnejoŠih in najpomembnej~ih pri-
rodnogos'podarskih dejavno1s.ti slovenske zemlje. Napredek iil popularizacija priro-
doslovj-a z namenom, da se O!blikuje pravilno pojmovanje narave kot organsk~ 
cdote z ·določenimi .razvojnimi smermi in določenim razvojnim procesom ter da 
se ustvarjajo čvrsti temelj1 prirodnogos.po-darskim .strokam, kakr~na je .zl ast i 
gozdarska, je vehka ·in neposredna naloga Prirodoslovnega muzeja in do'žnost, 
ki obvezuje VoSO našO' -kulturno ln gospodarsko javno·st. 
Le tako se bo· mogel PriTodo·slovni muz·ej rešiti okovov svoje nesodobno-sti, 
ko' p-redočuje razvojno. stopnjo prirodoslovja i~pred sto let, in se z velikim skokom 
postaviti v današnjo stvamost, ki stoj~ v znamenju si.Inega ra·zmaha naravoslovnih 
ved ter njihove sinteze v smislu znanstvene teorije o v.zročni po·vezanosti vsega 
pri.f(~.dnega dogajanja in gospodarskega nauka 'o materialni p'0go,jeno~ti ljudskega 
življenja. Na ta način <urejeni Prirodoslovni muzej bo, živo ponazoJnIo· naše lepe 
in bogate narave ter verno ogled'alo, našega prizadevanja na tem področju, torej 
prava ljudska univerza, ki naj jo oblikujejo najširše ljudske množice, da se v 
njej duševno · obogatijo ter navzamejo ,pravega smisla za važnost in napredek p:ri-
rodo·slovja kot vede, k1 je ,človeku v ·njegovi življenj.ski dejavnosti najhJjžja ln 
naj potrebne jlŠa. 
MUSEE D'HISTOIRE NATURELLE DE LJUBLJANA 
L'auteur trace cl'aborcl le caracthe et les ta-ches des musecs. Ensuite. il donne un 
aper~1\l du ,develo'PPOOlent et de l'etat ac.tuel du Musee cl'Historie na.turel1e de Ljubljana. 
D'une maniere plus detaiW:e, il s·occ.upe .des nouvelles taches q'lle la nouvelle epoque impose 
all musee. Eta.nt une creation historique, le musee a !pourta.nt .des importants devoirs clans 
le temps actuel; c'est d'une part qu'il pr.opage les lumieres ,dans la popu-lat jon et qu'il 
accompIit les iustructions scolaires et d'autre part qu'il f,o"rme et oriente la pe.l1JSee humaine 
au sens de l' evolution naturelle et de l'ensemb1e naturel. Le musee doit surtout avancer 
et affirmer les .sciences naturelles en i.nterp.retant d'une maniere tre.s express-ive les rapp'orts 
mutuels entre la nature vivan-te et morte. Ainsi, le musee aidera les sciences naturelles, 
techniques et economiques a se faire valoir contre la favori.sation exageree des sciences 
c1assiques quelquefois tr.op abstractes et idealistes . 
239