223 Politične stvari. Ali je Avstrija še Habsburška monarhija ali že Bismarkova in Magjarska domena? ,,Ob mejah Avstrije ne smejo se snovati nove slovanske države!"— tako kriče privrženci sedanje sisteme, samopridni „ustavoverni" Nemci in Magjari; tako kriči za njimi brez premislika Magjarska in judovska plebs po časnikih tem na čelu nova „Pr." Ce vprašaš: zakaj se ne smejo slovanske države snovati ob Avstrijskih mejah, dobiš odgovor: zato ne. ker so Avstriji nevarne/' Da tak odgovor je le puhla fraza, očitno vsacemu, ki se ni se skregal s pametjo. Kaj neki bil bi namen novih samostojnih slovanskih držav ob južno-vzhodnih mejah Avstrije? Je li mar ta namen sovražen Avstriji in jej nevaren? Prizadevanje Turških Slovanov meri edino le na to, da si napravijo države s pravičnimi, človeka vrednimi naredbami. Oni si hočejo priboriti tako osodo, tako svobodo, kakoršno imajo vsi drugi narodi Evropski. Pod Turčijo — tega so ne le Slovani, ampak dandanes že vsi drugi narodi prepričani — pa je taka osoda, taka svoboda zanje nemogoča, zato morajo otresti najprej Turški jarem. Ko bi to dosegli, ko bi prišli pod vlado — katero koli, pod katero bi mogli živeti človeški, zadovoljni bi bili, lotili bi se mirnega dela, obdelovanja zemlje, živinoreje, trgovstva, pa tudi skrbeli bi za duševno omiko, in tako bi materijelno in duševno napredovali in dohajali druge srečnejše narode. — Ali bilo bi to Avstriji, bi bilo sploh komu nevarno? Ali ne bi marveč bilo ravno Avstriji , ki je najbiižnja sosednja, koristno? Bi li a tem, da bi se v Bosni, Hercegovini in Bulgariji vpeljale postavne, pravične razmere in s tem dale se te rodovitne dežele kulturi, Avstriji ne bila odprta nova pot posebno za kupčijo, ki I je zdaj zaprta ravno zavoljo tega, ker pod Turkom ni pravice, ni varnosti za blago in življenje? Mislimo, da vsak, kdor ni vdarjen s Turško slepoto, bo v tem z nami enakih misli. Iz tega ozira tedaj slovanske države Avstriji niso nevarne, marveč jej koristne. Iščimo si zdaj druzega vzroka. Nasprotniki Slovanov trdijo dalje: ,,s tem bi zadobili Slovani v Evropi preveliko moč." Dobro! Po takem morate, ki tako govorite, poklati Slovane, ker jih je Bog največ dal svetu! Slovani so krotek narod, bolj za mirna dela, poljedelstvo itd., nego za orožje rojeni. Zgo dovina njihova uči, da niso nikdar nikoli preganjali drugih narodov iz njihovih dežel, ampak se držali svo jega doma — veseli, če so jih le drugi pri miru pustili. Ali so pač Slovani že toliko nemških dežel pogoltnili kakor Nemci slovanskih? Pogledite Rusijo! Ona je kolos, velikan, ki bi, ako bi bila boja željna, lahko razprostrla se že po Evropi. Ali ona ne steza svojih rok po tujih deželah, kakor, na priliko, Prusija, in tudi zdaj ne namerava na jugu prisvojiti si kaj, ampak le tlačeni „raji" pomagati do Človeških pravic. Iz tega sledi dalje, da je strah Nemcev in Magjarov pred Slovani prazen; bolj bi se oni imeli bati Turka. Taje sovražnik vsega napredstva, vseh drugovercev, on nima o pravici nobenega pojma in bi bil ne le Avstriji, ampak tudi Evropi nevaren, če bi si ne bil svest svoje slabosti, če bi Turčija ne bila skozi in skozi troh-ljiva in gnjila. Dokler je Turek imel moč, bil je res nevaren in strašen vsi Evropi, in da ne bi bilo Slovanov, morda bi bilo glavno mesto Turčije v sredi Evrope kje, morda ce!6 Dunaj. Nad Slovani pa si je skrhal zobe; tedaj so ravno oni stavili Turku sedanje meje. Kje bi dandanes bili Magjari, kje cel6 ravno tisti Dunajski ustavoverci, ki zdaj najbolj za Turka gorijo, ako ne bi bilo Sobieskega, ki je s svojimi Poljaki Dunaj otel gotove pogube! Ali ni toraj grozna nehva ležnost, če ti ljudje zdaj zmiraj zatirajo Slovane? Idimo dalje in stavimo vprašanje: katera država je Avstriji bolj nevarna, Turška ali Slovanska? Poglejmo Srbijo in Turčijo. Kar ima Srbija sa- mostojno svojo vlado — in to še ni dolgo — kako se je duševno in materijelno povzdignila! Se je li to zgodilo Avstriji na kvar? Gotovo ne l temu bo pritrdil vsak, ki nima turških možganov v glavi. Razmere med Avstrijo in Srbijo bile so zmiraj prijazne, kupčijske zveze gotovo Avstrijskim podložnim na korist. Kaj pa je s Turškimi deželami: Bosnijo, Hercegovino in Bulgarijo? Kaj je imela Avstrija od njih? Nič! — a nekaj vendar, kar je prav dobro čutila, kar jo je stalo že mnogo milijonov — namreč Turško živinsko kugo, katera je vedno in vedno vkljub skrbi in velikih stroškov vhajala na Ogersko in Hrvaško in od tod zatrosila se skoro po polovici Avstrije ter pokončala brez števila živine. Tudi človeška kuga je večkrat v naše dežele priromala iz Turškega, ker Turčija je zalega vse gnjusobe in nesnage, iz katere izvirajo vsakovrstne kužne bolezni. Mislimo pa, da ima vsak za soseda rajši čednega moža, kakor nesnažnega, če bi prav nikakoršnega druzega razločka med njima ne bilo. Po vsem tem je zadosti dokazano, da je fraza o nevarnosti slovanskih držav ob mejah Avstrijskih popolnoma puhla in da za drugim grmom tiči zajec. S a-mopašni nemčurji in ravno taki Magjari tresejo se za svoje gospodstvo, za svojo omnipotencijo; zato A v s t rij o identificirajo s svojo stranko. „Mi smo mi!" — kričijo — in „hočemo ostati mi", to je ošabna misel njihova. Prav zato pravijo, da bi utegnilo to, kar se zdaj na jugu godi, Avstrijo zaplesti v nevarno vojsko. Al če bi bila taka vojska nevarna njim, nevarna še ni za Avstrij o, da! — še manj nevarna bila bi od tacega mini, kakoršnega Avstrija zdaj že več let vživa. Povsod je prodrlo spoznanje, da je Avstrija v slabem stanji, ker so glavni stebri njenega blagostanja — kmetijstvo, obrtnijstvo in kupčijstvo — že skoro ob tla. Pogledite na Dunaj, kakošnega straha trepetd ondašnja bor sa in kako stoje kursi! Je li pa tega propada kriva kaka vojska? Avstrija je imela že več nesrečnih vojsk, a po teh ni nikdar država tako na nič prišla, kakor po sedanjem „miru", katerega si Magjari in nemčurski ustavoverci z vso silo ohraniti prizadevajo. Ta „mir" se nam zdi za Avstrijo, kakor tihota na morji za ladijo, ki ne more iz mesta in^se v vročini pari, popotniki pa žeje in bolezni mrj6. Ce bi Avstrija murala še dolgo vživati takega „miru", utegnilo bi ž njo tako daleč priti, da bi ji nobena reč, tedaj tudi slovanske države ob mejah ne mogle nevarne biti, ker bi je — več ne bilo. 224 •'¦'T Zaseženo.