IZ VSEBINE PREDKONGRESNIH RAZPRAV
Kakšno krajevno skupnost hočemo
Problemska konferenca o krajevni samoupra-vi, na kateri je uvodno besedo podala Nuša Kerševan, je opozorila, da bomo morali odgovor-no in odločno krajevne skupnosti prilagoditi inte-resom delovnega človeka in občana.
Nuša Kerševan je v svoji iz-črpni in temeljiti analizi stanja in možnosti razvoja krajevnih skupnosti v občini Center opozorila na vrsto vprašanj, na katera bo treba odgovoriti.
Čeprav je občir^a Center izrazita mestna občina, ima vsaka krajevna skupnost svo-je značilnosti, ki porajajo po-sebne probleme. Zato tudi na-daljnjega razvoja krajevnih skupnosti v naši občini ne mo-remo obravnavati za vse ena-ko. Skupne značilnosti mora-mo določneje opredeliti in te bomo razreševali enako, po-sebnih pa ne.
Dediščina
Sedanja prostorska razdeli-tev krajevnih skupnosti v ob-čini izvira iz pogojev prejšnjih časov, ko še ni bilo na primer ne delegatskega sistema ne povezovanja v samoupravnih interesnih skupnostih družbe-nih, stanovanjskih in komu-nalnih dejavnosti, prav tako je bilo še slabo razvito povezova-nje interesov občanov kot tudi povezovanje krajevne skup-nosti z organizacijami združe-nega dela na njenem območju. Tudi še nismo upoštevali plu-ralizma samoupravnih intere-sov kot naprednega gibalca družbenega razvoja. V vsem obdobju uveljavljanja samou-pravnih delegatskih odnosov se je marsikje, torej tudi v naši občini, večkrat pokazalo, da tako organizirane krajevne skupnosti ne omogočajo po-polne uveljavitve osnovnega določila ustave, ki pravi, da imajo delovni Ijudje in občani v naselju, delu naselja ali več povezanih naseljih, pravico in dolžnost, da se za uresničeva-nje določenih skupnih intere-sov in potreb samoupravno organizirajo v krajevno skup-nost.
dovoljivi meri uveljavile kot humane skupnosti in temelj-na sestavina enotnosti združe-nega dela, kot to predvideva predlog resolucije za osmi kongres ZKS, je opozorila Nu-ša Kerševan.
Ne bo odveč spomniti, da ima v naši občini najmanjša krajevna skupnost 3800, naj-večja pa 7 tisoč prebivalcev. Skupno je v Centru nekaj manj kot 40 tisoč občanov, med njimi je 18 tisoč aktivnih delavcev v združenem delu v naši oziroma drugih občinah. V Centru je zaposlenih 63 tisoč ljudi, če pa upoštevamo delav-ce, ki združujejo delo v tozdih s sedežem v Centru in posa-meznimi enotami zunaj njega, potem se število zaposlenih povzpne na blizu 70 tisoč. Po številu zaposlenih v posamez-ni krajevni skupnosti so spet precejšnje razlike. V nekate-rih je število zaposlenih celo dvakrat večje od števila obča-nov. V nekaterih krajevnih skupnostih so strnjene pretež-no organizacije združenega dela s področja družbene de-javnosti in upravnih organov, bank... Tudi to vpliva na ma-terialno podlago samouprav-ljanja v krajevnih skupnostih, saj imajo nekatere le malo možnosti za združevanje sred-stev za izvajanje temeljnih ra-zvojnih načrtov. Zaradi različ-,ne strukture aktivnega prebi-valstva je bilo tudi združeva-nje sredstev za izvajanje teh programov dokaj različno. Opredeljevanje delavcev za pristop k samoupravnim spo-razumom o združevanju sred-stev je ne malo pogojevala me-ra pripravljenosti krajevne skupnosti za iskanje skupnih interesov z združenim delom. Delavci in občani so bili pri pripravi temeljev srednjeroč-nih planov premalo udeleženi.
Velikost - zavora uspešnosti        0 načrtovanju
Zaradi različnega razvoja posameznih krajevnih skup-nosti, tako zaradi izgradnje novih stanovanjskih naselij, poslovnih objektov, objektov družbenega standarda, predv-sem pa zaradi drugačnega sa-moupravnega povezovanja dela in sredstev in tudi intere-sov delovnih ljudi in občanov, nekatere krajevne skupnosti v naši občini postajajo preveli-ke za uspešno uresničevanje svoje vloge. Zato se takšne krajevne skupnosti niso v za-
Ti načrti prostorskega, eko-nomskega in razvoja družbe-nih dejavnosti v posamezni krajevni skupnosti bodo mo-rali postati izhodišče za obli-kovanje načrtov na višjih rav-neh in ne obratno. Pomanjklji-vosti načrtov je treba analizi-rati prav zato, da se bomo pra-vočasno pripravili na izdelavo smernic in opredelitev za planske dokumente za nasled-nje srednjeročno obdobje. Ob analizi sprejetih načrtov na posvetu v krajevni skupnosti
Poljane so povsem nedvou-mno ugotovili, da v načrtih krajevnih skupnosti niso do-bili svojega prostora načrti tozdov v zadostni meri, kot tu-di interesi delovnih ljudi in občanov niso dobili zadostne-ga upoštevanja v samouprav-nih sporazumih kot temeljih planov SIS družbenih dejav-nosti. Krajevne skupnosti so tudi premalo dosledno analizi-ralč izvajanje sprejetih plan-skih usmeritev. Pomanjklji-vost je bila tudi ta, da o siste-mu družbenega planiranja v krajevni skupnosti niso raz-pravljali široko, marveč so raz-pravo najčešče omejili na svet krajevne skupnosti.
Prav na področju načrtova-nja bo treba podati jasne opre-delitve, ki ne bodo možne brez prejšnje temeljite analize sta-nja in programske usmeritve posameznega naselja, dela na-selja ali celotne krajevne skupnosti.
Delegatstvo
Zbor krajevnih skupnosti je že v dosedanjem mandatu s svojo aktivnostjo bistveno pri-speval k uveljavitvi delegat-skega sistema v občini. Lahko mu zamerimo le slabo poveza-nost z bazo in z drugimi dele-gacijami. Delegacijamoranuj-no dobiti širši vpogled v celot-no dogajanje na svojem ob-močju. V novem mandatnem obdobju moramo uveljaviti konference delegacij kot obli-ko družbenega posvetovanja delegacije.
Posebne delegacije so po-memben korak naprej k uve-ljavljanju in razvijanju dele-gatskega sistema. Preseči mo-ramo stanje iz preteklega ob-dobja, ko člani sekcij družbe-nopolitičnih organizacij, ki so sicer dobro delale, niso pozna-li delegatov za SIS in zaradi tega ni moglo priti do soočanja interesov in možnosti za razre-ševanje problemov. Izvolitev posebnih delegacij takšno so-delovanje ne samo omogoča, ampak ga veleva! Po drugi strani pa posebne delegacije omogočajo oblikovanje te-meljnih enot samoupravnih interesnih skupnosti v kraiev-ni skupnosti, bodisi posebej ali skupaj z enakimi delegaci-jami iz združenega dela.
Mladivsredišču
Nadvse pomembno je uve-ljavljati samoupravne odnose v hišah kot temeljnih porah krajevne samouprave. Krajev-na skupnost bo morala postati dejavnejša pri prostorskem načrtovanju, kar nai bi zagoto-vilo večji delež aktivnih prebi-valcev in prenovo stanovanj v starem mestnem jedru. To naj bi spet postalo zanimivo tudi za mlade ljudi. Potrošniški sveti naj bi aktivno vplivali na organizacijo preskrbe, pogoje dela v trgovini in storitvenih dejavnostih, cene — s tem bi vsaj delno vplivali, da Ljublja-na ne bi ostala najdražje mesto v Jugoslaviji.
Zavarnostgre
Nuša Kerševan je v nadalje-vanju poudarila, naj statut krajevne skupnosti postane njen temeljni dokument ob srednjeročnem načrtu druž-benoekonomskega razvoja. Iz ustave izvedena določila o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti dobivajo v krajev-nih   skupnostih   konkretnim
razmeram ustrezajoče oblike. V podružbljanje obrambnih priprav naj se v krajevni skup-nosti vključijo tozdi, SIS in druge samoupravne organiza-cije in skupnosti ter družbeno-politične organizacije. Delov-ni ljudje in občani naj vsako-dnevno neposredno izvršujejo naloge^ družbene samozaščite in ljudske obrambe.
Odraz samoupravne volje?
Ivo Bernard je opozoril na več vprašanj, med katerimi bi omenili tisto, ali so krajevne skupnosti, takšne kot so sedaj, dejansko odraz samoupravne volje in samoupravnega inte-resa delovnih ljudi in obča-nov. Natančneje bi bilo treba opredeliti tudi načine in meto-de dela v ljubljanskih krajev-nih skupnostih.
SZDL je bila zadnja leta go-nilna sila v usmerjanju skup-nih naporov za razreševanje problemov. Komunisti so bili pobudniki in nosilci družbe-nega življenja, premalo pa je bilo v krajevni skupnosti čuti-ti komuniste iz združenega de-la.
Družbenoekonomski odnos
Dr. Viktor Damjan je pouda-ril, da je treba krajevno skup-nost obravnavati kot družbe-noekonomski odnos. Združi-tev dela in sredstev za repro-dukcijo ni le podlaga družbe-nega položaja delavcev v toz-dih, ampak tudi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupno-sti. Samoupravna družbenoe-konomska razmerja morajo postati podlaga za oblikovanje novih razmerij v krajevni skupnosti.
Razredno bistvo samou-pravnega pluralizma ni le v izražanju potreb in interesov, ampak tudi v tem, da njihovo izražanje in usklajevanje vodi k samoupravni demokratični odločitvi krajevne skupnosti, ko je postal interes vseh sub-jektov samoupravnega spora-zumevanja. Samoupravno or-ganizirani ljudje ne izražajo svoje interese le na zborih ob-čanov, ampak tudi drugje: v hišni in ulični samoupravi, pa tudi v športnem klubu, zdrav-stvenem domu, šoli itd.
Vseh potreb, interesov in že-Ija ni mogoče realizirati v sami krajevni skupnosti, zato mora ta biti odprta navznoter in navzven. Navznoter do šol-stva, vzgoje in izobraževanja, svetov, vrtcev itd. Navzven pa do občine, republike...
Počitkanebo
Vojko Novak je omenil sicer ne prevladujoče intence, da se krajevna skupnost oziroma njen svet obnaša, kot bi bil majhna občina.  Tudi  se ne
smemo zadovoljiti že s samim dejstvom, da imamo široko delegatsko bazo, ampak skr-beti, da bo njena povezava z delegati širša in bolj samou-pravha, kot je bila doslej. Ce imamo evidentiranih 16 tisoč ljudi, jih ne smemo izgubiti z obzorja, ampak jih moramo vključiti v bogato paleto mož-nosti samoupravnega delova-nja.
V preoblikovanje krajevnih skupnosti moramo iti, ob tem pa se zavedati zahtevnosti in zapletenosti takšne akcije. Pristop mora biti politično od-govoren. O tem morajo raz-pravljati ne le komunisti v kra-jevni skupnosti, ampak tudi v združenem delu, pa ne le ko-munisti, ampak vsi delovni ljudje in občani. Pbudariti je treba, da ne gre za golo pro-storsko preoblikovanje, am-pak za preoblikovanje vrste s tem povezanih nalog. Občina je lahko samo kraj dogovarja-nja in sporazumevanja politi-ke, ki se je oblikovala v krajev-nih skupnostih. Preoblikova-njakrajevnih skupnosti seve-da ne more biti brez boljše organiziranosti in boljših me-tod dela socialistične zveze in družbenopolitičnih organiza-cij nasploh. Prisotne morajo biti v vsaki ulici, v vsakem hišnem svetu.
Oj ti sklepčnost, skrb presneta!
Vida Markič je menila, da bo treba natančneje opredeliti, katere naloge naj bodo v sredi-šču pozornosti posamezne družbenopolitične skupnosti, predvsem z vidika nevarnosti pretiranega sestankovanja.
Podobno je razmišljal tudi Milan Naprudnik in pri tem izhajal iz ugotovitve, da smo se doslej ne tako redko otepali s sklepčnostjo delegacij. Zara-di tega so le-te hočeš nočeš včasih delovale bolj poslan-sko kot delegatsko. Problem-ske konference SZDL naj bi dobile stalnejšo obliko.
Nuša Kerševan je poudarila, da morajo odločitve za posa-mezne rešitve izhajati iz stro-kovnih analiz, kaj nam te pri-našajo — to velja tudi za preo-blikovanje krajevnih skupno-sti in novo organiziranje druž-benopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih.
Preveč imamo sestankov, na katerih načelno razpravlja-mo, premalo pa delovnih se-stankov. Dogaja se tudi, da speljemo pomembne akcije, denimo samoprispevek II, za-takne pa se nam pri malenko-stih, denimo da otroci ne mo-rejo v že opremljeni vrtec na Poljanah zato, ker se je zaplet-lo okrog tega, ali bo dvorišče priključeno k vrtcu ali ne. Me-nim, da bi ob takšnih primerih sestanek vseh zainteresiranih in odgovornih pospešil reši-tev, je dejala Nuša Kerševan.
Andrej Mlinar je omenil, da so tudi majhni problemi za ob-čana lahko velikega pomena, zato jih ne smemo zanemarja-ti. Za razvito krajevno skup-nost je dobra strokovna služba v veliko pomoč. Nič, kar je pomembno za občana, ne sme mimo njega.