mmm bhh § fp t ¡m bv ' ■ K? WW J 93 flp&L «A Jga ® Leto XIX. 1979 jSyg jsli H MM jg|| Hm jk «Sr H «k ah AVGUST ŠT. 16 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Poslovanje delovne organizacije v prvem polletju 1979 - Pred 'kratkim smo v vseh naših delovnih sredinah obravnavali rezultate dela prvega polletja in na osnovi podatkov o doseženi proizvodnji; izrabi delovnega časa in kapacitet ter ostalih podatkov, skušali oceniti tudi finančno-računovodske podatke, ki so množico pozitivnih ih negativnih dogodkov tega Obdobja, ovrednotili v dinarjih. Ugotovitve o vzrokih slabših rezultatov od načrtovanih in potrebnih bodo morale biti vse prihodnje obdobje predmet resnično temeljitih -razprav in ukrepov za izboljšanje našega dela. Poročila o rezultatih poslovanja prvega polletja ne ¡bodo smela v predale in ne smemo se prepustiti čakanju rezultatov naslednjih Obračunov in upanju, da se bodo do takrat stvari uredile Same po sebi. Delovna organizacija je v preučevanem obdobju dosegla naslednje rezultate: Glavne značilnosti, ki jih lahko povzemamo iz teh številk, lahko opišemo takole: 1. Planskih ciljev tega obdobja na področju prodaje nismo dosegli. Za planom zaostajamo za celih 7 %. Od lanskega istega obdobja pa smo sicer boljši za 19%. Če vemo, da je plan sestavljen na osnovi planskih cen in da smo za vrsto izdelkov že v prvem polletju uspeli doseči cene višje od planiranih, potem z rezultati prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, saj to pomeni, do količinska proizvodnja ne sledi planu. Edina pozitivna stvar je, da smo uspeli povečati izvoz za 92 % glede na lansko obdobje in s tem ustvariti prepotrebna devizna sredstva za naše nadaljnje delo. 2. Za dosego celotnega prihodka smo porabili 10 % manj sredstev kot smo načrtovali in samo 12% več kot lani v istem obdobju. Predvsem primerjava z lanskim istim obdobjem bi kazala na izboljšano poslovanje, vendar temu ni povsem tako. V zalogah ¡gotovih iz delkov, ki so zelo velike in o čemer h orno spregovorili kasneje, je skladno s predpisi vračunanih še veliko porabljenih sredstev, ki še niso prikazana kot stroški, dokler izdelkov ne prodamo. Z njihovim upoštevanjem bi se slika ¡gibanja stroškov izenačila s sliko celotnega prihodka. To bi pomenilo, da še vedno drago proizvajamo in da je področje stroškov in pravilne porabe materialov drugo veliko področje, na katerem maramo dogajanja obrniti v naš prid. IOb 25-letnici obratovanja TH-peči i delavcem TOZD elektroplavž S iskrene čestitke $ 3. Kot razlika med prodanimi proizvodi in storitvami ter porabljenimi, sredstvi se ugotavlja novoustvarjena vrednost, dohodek. Ta je od lani porastel za 51 %, pa tudi glede na plan je večji za 3 %. Pri tem ugotavljamo že izgubo na osnovi v TOZD tovarna traktor jev, kjer v prvem poletju pričakovani ukrepi za izboljšanje poslovanja še niso dah ustreznih rezultatov, tako da so porabljena sredstva večja od prodajnih vrednosti za prek 16 milijonov din, Prek 40 % ustvarjenega dohodka smo izplačali udeležencem v dohodku izven TOZD, pri čemer so naše ¡DSSS udeležene z okoli 14 % in povprečna amortizacija, ki ostane na razpolago TOZD, z dobrimi 6%. Razporeditev dohodka drugim udeležencem je tako absolutno kot jprocentualno višja, tako od lanskega leta kot od planiranih postavk. V primerjavi s porastom celotnega prihodka od lani na letos za 19 % ¡so porasle naše obveznosti -do SIS za 78 %, drugi prispevki in davki za 38 %, prispevek za varstvo okolja, članarine ipd. za 60%, zavarovalne premije in'končne storitve za 29 % ter druga plačila za 52 %, kar nedvomno ni vzpodbudno in kaže na povečano obremenjenost gospodarstva. Na ravni DO smo v tem obdobju ustvarili za 28% več čistega dohodka kot lani, vendar zaostajamo za planom za 14 %. Pretežni del smo izplačali za osebne dohodke in sklad skupne porabe, -tako da je praktično ostalo na razpolago ¡SO samo 11 milijonov din, ki jih tudi ne bi -mogli uporabiti samo za naše potrebe,, temveč smo REZULTATI 3 OSLOVANJAc ia.-30-ie,-. 1978: 1.1.430,6 1979 Indeks 1/3 plana Tndekc 3ESSDILO' • 2 ' '2; ... 2:1 3 2:3 1. CELOTNI. TRIHOIiliK "." g 274.92 3>6W 1.521¿332.11 1 .119 L.642.066.0 )0m9’ - PRIH.-, DOSEŽ. 6 PRODAJO DOM.TRG * 831.9521918 979.287i0'6 5'115 1.265.135.3 •- PRIH.,* DOSEŽ. NA TUJEM'TRGU 70.819.071 ■ 136.031,47 5 192 - PRIH. OD PRODAJE V OKVIRU OZD 331.392.376 37bi695,65 1 112 376.930.6 LO 9f - OSTALI PRIHODKI 20.759i309 35,317.91 3 170 2, PORABLJENA SREDSTVA: 991.393.560 l-.109.i09,14 3. 112 1,226.170.0 )0 9C - 'SPREMEMBA ZALOG ' 32.702.107 -.'>32 ¿253.51 D - MATERIAINI STROŠKI’ * 901.190.211 1.072.195.25 i 119 1.157.003.5 po 9: - AMORTIZACIJA - MINIMALNA '57.501.242 V 64/167.40 7 120. . .. 69.166.5 00 100 5, DOHOD E K-f 263.530.114 429,028,91 5 i*?i „415.896.0 30 10: l A, IZGUBA : NEKRITA PORAB.SRED. 16.805.95 5.' RAZPOREDITEV DOHODKA' ■MaateaaaaaaaaaBBBaaaaBaairaifHaaf n*««»» » DRUGIM OZD ,m.;a^30, 620.796' T^4il2i9i46 “'”3;781:32 sim, D 609 __ 1W.148.2 90.12; - PRISPEVKI SIS f,... 17.745.74 5 178 • 45.133.5 90 - DRUGI PRISPEVKI IN DAVKI ' 8.438 .-556' S 11:629.78 1 138 - ZA DELOVNE SKUPNOSTI ,37.1141575 .'63.04-3 .01 ) 170 60.327.0 30 10' - ZA OKOLJE,ČLANARINE,SLO '3.156.-185 s.c>60.09 ?' 160 - AMORTIZACIJA NAD MINIMALNO 90.000.00 )• 10 .000 .C DO 300 - DEL DOHODKA ZA OBRESTI 26.325.-999 • 24.687,50 ) 94* 24-.687.5 00 100 - ZAVAR.PREMIJE, BANČNI•STROŠKI ’ V 4.042-.023 '5.197.59 L 129 - DHUGA PLAČILA IZ DOHODKA '...U.598". 912 ' 13.074.47 L 192 6« ČISTI DOHODEK -’PREDLOG RAZPOfi. ■»(»•■•■■■NaiiaaUlHaiMMIMIIM - OSEBNI DOHODKI* 185.276,784 I59I98I.422’ 23.8-.003 .'47 ”:*203’l95r55 ;• 128 — 275.747.7 *”*204*22070 10 8(1 bo““"!« -.STANOVANJSKA IZGRADNJA 10,842,282 14.169.61 5 131 14.294,2 10 9<; 100, pri čemer pomeni: % p — odstotek fluktuacije O .== število odhodov 2S = začetno stanje (1. 1.) P == število prihodov Tabela I 1978 I — Vir 3979 Delovne skupine' TOZD — DS št. odhodov 1 % komplet. ; flukt. I e/o čiste ’. flukt. . Št. odhodov Sjjjg d: j % čiste i flukt. Elektrdpiavž 13 ' 10,5 •' 8,1 4 ; 3,5 1 - 3,5 1 Jeklarne in valjarne 140 M,6 10,5 ’ 73 . 8,5 5,9 . Livarna 1 39 14,6 10,4 ' 26 ’ 10,9 % 7,9 Livarna H 75 17,4 ¡12,3 '59 14,6 11,4 -■ Mehanska obdelava 51 20,2 13,5 26 11,6 8,9 Tovarna traktorjev 62 17,8 11,5 - 36 14,3 I 5,2 I Vzdrževanje 79 • 15,7 - • 7,5 -48 ■ ‘ 10,6 6,3 ’ Energetika 8 6,5 ■ 3,3 5 ‘ 4,4 3,5 - Transport 16 9,8 5,5 7 4,5 2,5 - Kontrola kakovosti - .. 7 5,8 5,8 2 1,4 0,7 ' GKŠG 19 ¡12,8 12,1 11 8,0 5,8 DPG 9 10,7 9,5 3 3,7 2,5 Priprava proizvodnje ; m 1,9 1,9 3 4,6 - — Ekonomik^ in organizacij a 8 19,5 ¡17 ji . .3 7,9 1 7,9 Investicije in razvoj 8 10,0 1 7,5 ■ 6 7,8 5,2 Komerciala lf 9,6 6,9 - 7 4,1 ; 3,5 Finance 1 1,6 — ■ % - —; — Kadri in splošne zadeve 5 3,7 2,9 5 3,9 2,4 SKUPAJ DO 5.52 13,8 10,1 324 ■ .8,7 i 5,8 Kako na Rabu... V V letošnjem letu je bilo. veliko polemičnih razprav, ugibanj in pripomb, kakšni bodo pogoji za oddih v našem' počitniškem domu na Rabu. V prejšnjih .letih: (izjema v letu 1978) so se naši delavci vračali iz Raba deljenih mišljenj, tako da je' bilo težko tistemu, ki ni letoval na Rabu, oceniti, kakšno je dejansko stanje v našem počitniškem domu ia samo letovanje. . Sani sem se letos prvič odločil, da bomo z. družino preživeli dopust v našem počitniškem' domu. Odločil sem se za organiziran avtobusni- prevoz,- -ki je sicer - iz- redno udoben, vendar je avtobus ob napovedanem času . odhoda kasnil čelo 'uro. Hladno ’Vreme v Štorah■ in dež, ki nas je sprejel tudi -na Rabu,' sta skazila naše dobro - razpoloženje. Leho pa se je hitro spremenilo, saj so nas sprejeli nasmejani obrazi gostiteljev in odlično kosilo, ki smo se ga z veseljem lotili; Nasploh moram reči', da ni bilo dobro samo prvo kosilo -(čemur naj bi botrovala naša lakota po prevoženi poti),".ampak so>' bili vsi ;obroki -obilni ter izredno o-kusno in skrbno pripravljeni. Pii : (Nadalj evan j e- na tretji.- 's trani) Podatki kažejo, da nam fluktuacija narašča (polletne.: rezultate lahko jemljemo le kot približno polovične v primerjavi s ’celoletnimi, kajti gibanja v zadnjih letih kažejo približno enako število odhodov v prvem in drugem polletju z odstopanji za ± 5%). Precej delovnih enot presega 10-^11 še sprejemljivih odstotkov kompletne fluktuacije. Ker smo že omenili, da na nekatere vzroke odhodov ne moremo vplivati, so bolj zanimivi podatki o čisti fluktuaciji. V lanskem letu so imeli najvišjo čisto fluktuacijo DS za ekonomiko in organizacijo, TOZD MO, TOZD Livarna 1, TOZD GKSG, letos pa imajo največ težav Livarna II, MO, Livarna I, DS za ekonomiko in organizacija jn vzdrževanje. Iz tabele II je razvidno,kako se gibljejo vzroki odhodov v zadnjih treh letih. Tabela II. Vzrok odhoda 1977 . °/o. - 1978 % L—VI. 1979 o/o Odhod v JLA' 26,2 ’ 23,2 24,7 Prenizki OD 5,7 14,1 16,0 Težko delo 6,4 11,6 4,9 Upokojitve 9,6 6,5 6,5 Vrnitev v domači kraj 5,7 . 4,0 9,9 . Preusmeritev poklica 0,5 3,3 0,6 Neprimerni odnosi nadrejenih ¡H¡ ■- 2,9 2,8 ! Smrt 3,2 22 1,9 Izključitev' 0,9 2,0 ■ 1,5 Delo v izmenah 1,1 1,8 22 i Napredovanje v drugi DO - 6,6 1,8 2,8 * Neurejene družinske, razmere . 0,7 iB 0,9 Neurejene stanovanjske razmere: — 1,4 m 1 Negativna ocena — .poskusno delo .. 1,1 1,6 2,5 ! Odhod’ po sili zakona ' 1,1 0,5 0,6 Odhod na redno šolanje 0,7 0,4 0,3 Poklicna rehabilitacija 0,2 0,2 —■ Neprimerni odnosi s sodelavci - —- 0,2 — Odhod v tujino ' 02 . 02 0,3 DelaVec se ni osebno odjavil 15,3 15,4 14,8 Delavec ni navedel vzroka ’ 13,2 5,1 3,8 Odhod po izteku pogodbe 0,7 — 1,2 SKUPAJ: % ■ 100 • 100 100 Delavci 439 ' 552 324 Iz tabele II je razvidno, da ¡se očitno povečuje število odhodov-zaradi nizkih OD, vračanje v domače kraje, zaradi težkega dela (predvsem lani), izmenskega dela, neurejenih stanovanjskih razmer, odnosov z nadrejenimi, zaradi negativne ocene pri poskusnem delu itd. " V prihodnje - homo vlagali več vizboljšanje defovnih pogojev, manj home. lahko računali na zaposlovanje delavcev iz drugih republik, ker se vračajo, večjo skrb bomo morali posvetiti stanovanjski problematiki in medsebojnim odnosom. V zvezi z osebnimi dohodki pa nekateri rečejo-isamu: »EiemZki so«-, drugi pravijo: »Prenizki so za težko delo in v takšnih pogojih«, tretji pa: '»Nepravilne so razlike«, ker se primerjajo med seboj z ozirom na pogoje, v katerih delajo, glade na izpoJnjevanjetzahtev in z'ozirom na. prizadevnost pri delu. Podatki so zalo različni za posamezne TOZD-ih DS, povezani so s specifičnimi pogoji, ki.se pri njih pojavljajo. Poglejmo še, kakšna je kvalifikacijska. struktura delavcev,, ki odhajajo: Tabela III struktura Kvalifikacijska 1977 % 1978 % . I.—VI.-1979 % Ozek profil (NK, PK) ■ 60,4 ' 57,6 " 54,3 ? Širok profil" (KV) 32,6 H 35,7 ' . 38,2: - Srednja- šola - (SS): 5,0 4,0 3,1 Višja šola' (VŠ) " 1,1 - 2,2 ' 2,5 - Visoka šolai(VS) 1 0,9 0,5 1,9 SKUPAJ 1 100 '100 1 100 Iz tabele ¡¡¡H je razvidno, da je z ozirom ha kvaiffiikafcijško strukturo ;delavcev, ki odhajajo, vedno večji - delež, kvalificiranih kadrov, višješolcev in visokošblčev,-vedno manjši pa je delež -srednješolcev in' delavcev ozkega profila. Zanimive bi bile še različne druge primerjave (npr. med vzroki odhodov, ih•' različnimi praMl, staž fluktuaritdv, starost ipd.), ki pa nam jih računalniška obdelava ha sedanjem nivoju še. ne omogoča. Tudi to bomo morali 'izboljšati, saj nam le detajlne analize nakazujejo pot: k reševanju tega" perečega problema. ’ J. Cokan MESTO IN VLOGA INTERNIH BANK V PROCESU FINANCIRANJA OZD Družbenogospodarska reforma se je začela s spremembo monetarne reforme in reforme bančnega sistema. Banke, ki so do tedaj bile sredstvo administrativ-no-bperativinega |vodenja, so se začele-obnašati kot lastnik nad gospodarstvom. V sedemdesetih letih so prerasle v centre gospodarske in finančne moči. Sledili so ukrepi za preobrazbo bančnega sistema v smislu novih družbenoekonomskih odnosov. Začetki delovanja internih bank (v nadaljevanju IB) segajo že v leto 1966;. Ustavni amandmaji, ustava in 10. kongres ZKJ so podprli pobudo organiziranja IB. Oblikovanje IB je vsekakor ena od rešitev celega niza idejnopolitičnih vrednot, na katerih vztraja 12, seja CK ZKJ. Nosilec sistema družbene reprodukcije v samoupravni družbi so s delavci, združeni v OZD in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. IB, ki sc formirajo v okviru OZD, so direktno povezane s tokovi združevanja dela in sredstev, v skladu z neodvisnostjo v reprodukcijskem procesu. V njih in prek njih se odvija največji del procesa združevanja' sredstev družbene reprodukcije- med TOZD in v okviru sestavljenega organizacijskega sistema. Razvoj IB se začenja z zakonom o združenem delu, zakonom o denarnem sistemu, zakonom o NB Jugoslavije, z enkratnim denarnim poslovanjem NB SR in pokrajin, zakonom o osnovah kreditnega in bančnega sistema ter zakonom o službi družbenega knjigovodstva. MESTO IN VLOGA IB V OKVIRU DENARNEGA IN BANČNO-KREDITNEGA SISTEMA .(Proces, spreminjanja denarnega Sistema teče v. .smeri delovanja centralne ’ emisijske ustanove (Narodna banka Jugoslavije), v (Nadaljevanje z druge, strani) tenu M .želel pohvaliti dober, okus sestavljalcev . jedilnika in. raznovrstnost; hrane;, ter hitro, iasblid-lio. ¡postrežbo. - -Poleg vVtsaicodnevinega.in nekoliko' dolgočasnega »pečenja« na .soncu smo imeli organizirano, rekreacijo iza otroke in odrasle. Or-; ganizkan je bil turnir v. namaz- ■ nem tenisu, plavanju in streljanju za trten -značko, nogometna tekma ■ debeli- --- suhi, košarka, odbojka in<¡kegljanje, tako..da je bilo raznovrlstne rekreacije in športa za vsakogar dovolj. Izleti so še popestrili naš dopustniški .vsakdan. Zaključni večer, podelitev sim-betičnih nagrad najboljšim rekreativcem, nastopi otrok in odraslih .pa so billi- odraz našega prij etaegav počutja in zadovoljstva. Domov smo se vračali zadovoljni, ker smo preživeli lep dopust, . kakršnega si želimo • v našem počitniškem domu še vna-' prej. reguliranju 'denarnih tokov, ter v emisijski funkciji, ki počiva na rednih blagovno-denarnih tokovih združenega dela. Proces ustvarjanja in emisije denarja (izdaje denarja v obtok), njegove funkcije od prometnega do plačilnega sredstva, v sredstva akumulacij e regulira TOZD ih s tem v končni fazi oblikuje .potrebno količino denarja, obseg in pogoje medsebojnega kreditiranj a,,išče. oblike..in. načine združevanja sredstev ter organizacijske oblike,.svojega, .finančnega poslovanja. Skupna, .startna osnova vseh teoretičnih in. „praktičnih . predlogov je iz .predlogov, prerasla ..v. zaključku v zmanjšanje zadolženosti in odvisnosti OZD od kreditov. Sredstva, ki so na žiro računu OZD iz- osnov racionalne uporabe in. koriščenja celotnih družbenih ! sredstev, - se vključuje j o kot, vloga V bančno organizacij o ? irapred-stavljajo osnovo za oblikovanje določene denarne mase na osnovi kredita. Premeščanje kreditnega denarja i/. bančne ¡organizacije v smeri OZD se zasnuje: . — na odločitvah OZD, da združijo svoja sredstva;na žiro-računu s sredstvi na žiro računih drugih OZD; — na odločitvah' OZD, združenih. v bančno organizacijo. Tako zbrana združena sredstva naj se usmerijo na tiste točke procesa družbene reprodukcij e, „na katerih bodo . lahko;doseženi želeni dohodkovni učinki. Centralna ..emisijska ustanova , regulira obseg denarja iz nepo-. sredne emisije ,na. osnovi obsega realnih -transakcij (transakcija — finančni posel, kupčija," prenos I sredstev). OZD ;.ali_na„ osnovi udeležbe dohodka 'posamezne1 TOZD _glskupnem družbenem dohodku. Obseg denarja na; osnovi kreditnih, odnosov, med bančno organizacijo In OZD regulira centralna banka „ z denarnim, .količnikom kot kompleksnim , parametrom, Vendar se mi vsiljuje dvom in •vprašanje ali bo možno letovati •v našem počitniškem-domu tudi v naslednjih letih, Kuhinja je sta-ra in dotrajana. Že v letu 1980 nam grozi nevarnost, da ne bomo. smeli več uporabljati tega objekta. Sobe v, domu so sicer čista, in, dobro, (vzdrževane, toda pohištvo , je dotrajano oz. ga sploh ni (omare!). Poseben problem so šmitarije, M jihrje za dom takšne kapacitete verjetno premalo. Z.oziram na to,.da ima naš počitniški dom, eno najlapših leg na Rabu in verjetno tudi v ožji. ih širši ..okolici, hi .naredili veliko napako, če no bomo talkoj pristopili. k ¡reševanju obstoječih pr©-, blemov. Potrebno je iskati- tudi nove kapacitete in oblike za možnost,,„letovanja, saj so sedanje verjetno premajhne. Razmislimo!!! K reševanju problematike pa moramo pristopiti takoj po zaključeni sezoni 1979. Anton Franulič to je stopnja obvezne rezerve, ki jo poslovne banke morajo imeti na svojih, računih ipri (centralni banki. Če na kratko povzamemo, vidimo da zasnutak kreditnega sistema v- sistemu samoupravljanja tvorijo: — kreditni odnosi med OZD, . — .kreditni odnosi med bančnimi, organizacijami, in OZD, — (kreditni odnosi med bančno organizacijo in centralno emisijsko ustanovo. Ko govorimo o odnosu med bančno organizacijo in OZD, se nam vsiljuje vprašanje, katera bančna organizacija je to. Zasnu-lek samoupravnega socializma v izgradnji organizacijske zgradbe proizvodnje in prometa izhaja iz TOZD kot osnovne družbenoekonomske celice procesa reprodukcije, v- kateri -se samoupravno odloča glede ustvarjanja in delitve dohodka; Osnovna celica v bančnem sistemu pa je temeljna banka kot nosilec skupne kreditne možnosti. Nadaljnji razvoj bančnega sistema gre v smeri združenih bank, ki pa nimajo svojega lastnega potenciala kot OZD. Jedro novega ; sistema torej: tvori Odnos med-osnovno — temeljno banko in- OZD. Izključni nosilci finančnih sredstev na osnovi delitve dohodka so postale OZD. Ne Obstajajo več .razni skladi na nivoju SOZD, pravi tako .ta. ni več nosilec .finančnih obveznosti. Iz procesa ustvarjanja sestavljenih, samoupravnih in .integriranih si- m DiKN — KATALOG 1978. Ber-lin—Köln, 1978. S — 0554/b-78 2. DIN Taschenbuch 4., Berlin— Köln, 1977. S — 19?5/77.^č, d 3. DIN Taschenbuch. 19. Berlin —Köln, 1978. S — 1975/78-19 4. TASCHENBUCH FÜR DIE STAHLINDUSTRIE; 1979. 4x. 5. GIESSEREI KALENDER 1979. Düsseldorf, 1978. 3x. 6. Ernst TI.: -DIE HEBEZEUGE. Braunschwelg; ‘1973. S — 3742 7. ZAKON O STANOVANJSKIH RAZMERJIH S KOMENTARJEM IN SODNO PRAKSO. Gospodarski vestnik, Lj. 1978. S — 055.5/a, b 8. Brajša PaVaO: SPLOŠNA PSHIODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA. Delavska enotnost, Lj., 1978. S — 0556/a, b 9. Sočan Lojze: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST. Delavska enotnost, Lj.. 1978. S — 0557 ' "10 Ivanjko Šime: IZDELAVA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV. Center za samoupravno normativno dejavnost, Lj., 1978. S — 2922 11. POROČILO O DELU ZA LETO 1977 — III. Raziskovalna stemov je vzklila objektivna družbena potreba, da. se decentralizirana d-ružbena sredstva v OZD ponovno osredotočijo, vendar tako, da bodo družbena sredstva pod kontrolo OZD. Proces združevanja finančnih sredstev obsega sredstva, ¡ki predstavljajo denarno rezervo, na kateri slonijo (kreditni odnosi OZD. čeprav izvor vlog kreditnega denarja izhaja iz OZD, IB ne bi mogla oblikovati tega denarja po poti kreditne emisije. Zato to funkcijo opravlja '(temeljna, banka, ki je zaradi tega .v direktni zvezi s - contralho emisijsko ustanovo. To kar (IB lahko oblikuje kot (kreditni denar, so sredstva, združena na njenem funkcionalnem računu. To.so sredstva na žiro računih .tet internih,'računih „OZD. Funkcionalni. račun ima IB pri SDK in predstavlja račun za njeno poslovanje ter je vključen kot vloga v. eno od temeljnih bank. Tako je IB mehanizem, prek katerega in v katerem se opravlja združevanje sredstev akumulacije OZD. Glede.na. sedanjost, in na prihodnost ;se. bo IB-pojavila kot kraj, na katerem se;f>o zbiral dober del prihrankov elanov sestavljenega organizacijskega sistema (SOZD) in s- tem imela pomembno vlogo v procesu financiranja reprodukcije. Iz -revije:. KNJIGOVODSTVO, po avtorju mr. oec. FARUKU ARSLANAGIČU priredil Drago 2LOF skupnost (Slovenije, Lj. 1978. S — 0503/III-77 12. Bronštein J. -;N., Seineridja-jev K. A.: MATEMATIČNI PRIROČNIK. Tehn. zal. Slovenije,. Ljubljana, 1978. S — 13. TASCHENBUCH FÜR DIE STAHLINDUSTRIE 1978. Düsseldorf, 1978. .14. IZ PRAKSE ZA PRAKSO. Center za samoupravno normativno dejavnost, Lj,. 1979. 15. HANDBUCH DES c LÄRMSCHUTZES UND DER LUFTREINHALTUNG. Berlin—Bielefelds-München, 1919.. S — 0498/3 Dopisujte v SkAádM ŽELEZAR Kako:na Rabu... Nove knjige v strokovni literaturi železarne Štore Varnostni pas rešuje življenja V-naši zakonodaji velja zahteva, da iimajo osebni avtomobili vgrajene varnostne ipasove. Toda žal, samo vgrajene! Kot da'¡bi bila to le modna muha dodatne opreme železnega ¡konjička. Uporablja jih le majhen del osveščenih voznikov osebnih avtomobilov. Ne verjamete? Takoj vam postrežem s podatki. V akciji »Varnostni pas«, ki jo je celjski občinski svet za preventivo in'vzgojo v cestnem prometu s pomočjo AMD ŠLANDER in ZŠAM izvedel na celjskih bencinskih črpalkah, je bilo ugotovljeno, da je od 1.126 anketiranih voznikov osebnih avtomobilov imelo vgrajene varnostne pasove 871 avtomobilov, katerih lastniki varnostne pasove zelo različno u-porabljajo. Na bencinske črpalke je pripeljalo 99 z varnostnim pasom pripetih voznikov, kar je le nekaj več kot desetina. 138 anketiranih je izjavilo, da se sicer redno pripenjajo z varnostnimi pasovi, 525 le Občasno, 208 voznikov pa sploh ne. In zakaj jih potem-imajo? Saj res, -zahteva jili predpis in njemu se je potrebno podrediti, saj sicer hiti ne dobimo, tehničnega pregleda za naše vozilo. Ironija, ali ne?! Če bi vsaj vedeli, da So raziskave .pokazale, da je med neprivezanimi avtomobilisti za 50—70 % več ¡smrtnih primerov kot med privezanimi, bi bila .slika verjetno drugačna. Drugače, povedano bi. to pomenilo, da foi sanjo v Sloveniji lahko še živelo vsaj nekaj več kot sto ljudi, ki v enem letu izgubijo življenje samo zato, ker v kritičnem trenutku niso bili pripeti z varnostnim pasom. Mor- da bi med njimi bili še živi tudj kakšni vaši znanci ali sorodniki. Zato'nič čudnega, da (sicer ž zamudo) prihaja tudi zahteva, da se z varnostnim pasom privezujemo. Taka zahteva bo prav gotovo zajeta v novem zakonu o. temeljih varnosti v cestnem prometu,- tki je že v razpravi. In prav. je talko! Kajti ena izmed značilnosti, ki jih 'lahko opazimo pri prometnih nesrečah, je, da ‘se v hipu, ko še pripeti prometna nesreča ter neposredno pred njo in po njej, bistveno -in naglo spremeni smer vožnje in hitrost avtomobila. Človek v avtomobilu zaradi vpliva vztrajnostne sile ne sledi tem naglim spremembam. Posledica, so strahotni udarci v volan, armaturo,, vetrobransko steklo in še druge izpostavljene dele v avtomobilu. Vztrajnostna sila je izredno velika, saj je /npr. pri hitrásti 6Qfem/h enaka padcu iz šestega nadstropja. Varnostni pas ima to čudovito lastnost, da prepreči, da bi -vztrajnostna sila iztrgala iz sedežev voznika in sopotnika. Sile, s katerimi varnostni ipas deluje na telo, so približno 1 desetkrat šibkejše kot pri udarcu ob vozilo. Izsledki ¡znanstvenikov in praksa s ceste dokazujejo, da je trčenje avtomobila s hitrostjo 60 km/h v trdo oviro usodno za voznika in sopotnika na prvem sedežu, če nista privezana z varnostnim pasom. Seveda varnostni -pas -ni .absolutni varovalni pripomoček. Njegova učinkovitost pada z naraščanjem hitrosti. Zato je zgrešeno mnenje, da je pas namenjen samo hitrim voznikom m na odprtih cestah. Varnostni pas mora biti enakomerno napet in primemo ohlapen, da omogoča normalno delovanje organizma in normalno vožnjo, ker -samo tako opravlja svoje poslanstvo uspešno. Preden zaonéte vožnjo, opozorite še sopotnika, naj se priveže, saj ¡boste talko lahko svojo pazljivost osre- V drugem trimesečju ¡letošnjega leta se je število začetnih požarov v primerjavi s prvim ¡trimesečjem povečalo kar za 18, saj je bilo v prvem trimesečju le 15, v drugem trimesečju pa 33 ¡primerov. Začetne požare v delovni organizaciji so v 20 primerih pogasili delavci sami, v 7 primerih gasilci s pomočjo delavcev, v 6 primerih Za uspešno intervencijo je poleg ostalega potrebna tudi brezhibna in vedno dosegljiva oprema. Kako ne bi smelo biti, -nas opozarja primer založenega hidranta ob Voglajni pri. -livarni I( dotočili na cesto in razmere ob njej. Varnostni pas -skupaj z opornikom za glavo pomeni naj-ucinko-vitejšo obrambo proti smrti na cesti. Pripnite se torej z varnostnim pasom takoj, ko sedete v avto. -Pa srečno! pa gasilci sami. Skupaj je pri intervencij ah ¡sodelovalo 60 -delavcev in 42 ¡gasilcev. Po obratih je razdelitev začetnih požarov naslednja: valjarna II — 10, livarna I — 8, plavž — 5, železniški transport — 5, jeklarna — 2, traktorji — ¡1, valjarna I — 1, livarna II — 1 požar. Pri opisu vzrokov za nastanek vžiga so navedene ' predvsem iskre, vroči valjahei, tekoče železo itd. Menimo pa, da. je -glavni povzročitelj človek, ki hi poskrbel za red Ih snago v delovnem okolju. Pri navedenih vžigih ni ¡nastala večja materialna ,šiko-da;- vendar-lahko predvidevamo, da nas bo enkrat ¡»SREČA ZAPUSTILA«. Nered, nesnaga, odlaganje raznih odpadnih vnetljivih materialov v delovnem okolju, razlite vnetljive tekočine ¡so. slab izkaz naše samoupravne zavesti in družbene ¡samozaščite. Temu vprašanju bi morali stalno, še. posebno pa v okviru akcije »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«, posvečati vse več pozornosti. K temu nas opozarjajo katastrofal-i(Nadaljevanje na šesti strani) Požarna (ne)varnost Pričevanje iz NOB 20 TRN V PETI Janež se je nekoliko zmedel, saj je -takoj vedel, koliko je ura. Vendar pa Nemec ni ¡takoj reagiral. Velel je Janezu sesti in mu je ponudil spet ¡Šilce, konjaka, da bi. se bolj sprostil — ¡vse kot prejšnji -dan. . Kot uvod v zaslišanje je moral Janez najprej-točno opisati vse dogajanje v zaporu, ko -so ženice prinesle jetnikom hrano — če so bili z njo -zadovoljni, kako so reagirali Nedičevci im podobno. Spra-ševala pa 'je bolj Celjanka, kot sam ¡nadporočnik in mu 'sproti prevajala vse Janezove odgovore. Ta se jima -je v imenu -vseh zapornikov toplo zahvalil in priporočil za ¡nadaljnjo pomoč, posebno še za zaščito ženic, tki so hrano prinašale v -zapor m so jih srbski stražarji nadlegovali im mučili. Celjanka je po kratkem pogovoru z nadporočnikom obljubila, da se bo ta zavzel neposredno pri. ¡komandantu Nedičevcev za nemoteno -prinašanje hrane v zapor. Nato pa se je ¡začelo -zares. Na Janeza so kar deževala' kočljiva vprašanja. Nadporočnik je hotel vedeti,tkalko so končali trije podoficirji, Iki ¡jih je Janez ujel -na Suhorju, kje so. njihovi grobovi, če ¡so bili ustreljeni,.kdo je še sodeloval pri tisti akciji in podob-, no. Nemec je ¡spraševal, kot da bi bil sam udeležen v ¡tistem -dogodku. Vsdkakor -mu ga je dobro opisal tisti podoficir, tki mu je uspelo pobegniti s Suhorja in je Janeza prepoznal že v zaporu. Potem 'je hotel vedeti, kako, kdaj in kje so partizani ujeli -lastnike tistih 26 vojaških.knjižic,Jsi- jih je imel pred' seboj -na- -mizi. — -kaj -se je zgodilo z njimiiih; kje -so ¡njihovi grobovi, če sojih partizani postrelili. Hotel je še vedeti; katera partizanska enota je sodelovala v tisti akciji. Potem je začel Janeza ¡spraševati, ¡komu je pripadalo ti-stih šest -nemških uniform', ¡ki so jih prav ta-ko našli Nedičevci v.bunkerju na Suhorju, in pa sedma, Iki jo je imel Janez -na sebi,.ko so ga ujeli. Potom je hotel vedeti, kdo vse in ¡kako je sodeloval pri miniranju železniških prog med Postojno im Trstom ter -med Postojno in Reko. Zatrdno je osumil, tudi ¡tega-dejanja Janeza in tovariše, ker so Nedičevci med drugim našli v bunkerju na Suhorj-u -tudi ostanke eksploziva — plastika. Končno je še hotel ¡vedeti od Janeza vse o -celotnem partizanskem gibanju na Primorskem, o vojaških enotah in politični organizaciji, pa spet vse o radiooddajniku v Brkinih, o aktivistih, pri katerih ¡ljudeh in v katerih vaseh dobivajo partizani hrano in zatočišče in še vrsto podobnih -vprašanj. Od vsega je Janez zasliševala! priznal samo to, da je sodeloval v akciji na podoficirje, -pri čemer je ubil policijskega psa, medtem, ko je za ujete podoficirje trdil, da so se. ¡prostovoljno predali im da iso ¡bili poslani na Dolenjsko v avstrijski bataljon v -sklopu NOVJ. Vse drugo pa je tajil in ponavljal dogovorjeni zagovor, da pač ne pozna nč krajev in ne ljudi, ker je pravkar prišel z Dolenjske po sel, Zaslišanje pri Nemcu je trajalo dobre štiri ure in Janez se je pri tem dobro spoti!. ’ Nadporočnik ga sicer ni pretepal, vendar ga je vztrajno lovil in mu skušal dokazati udeležbo v številnih akcijah partizanov proti nemški vojski im njenim pomagačem v Brkinih in drugod na Primorskem. Janezu seveda rii ostalo drugega, kakor1 da je ostajal. pri svojem prvotnem zagovoru: slučajno - ¡sé je znašel v bunkerju práv ob nar padu Nedičevcev, 'ko je s tovariši prišel po soT z Dolenjske. K sreči je Janezu pri zagovarjanju pomagala Celjanka in pri prevajanju nadporočniku in pri pisanju zapisnika sproti preskakovala njegove najhujše -zadrege- im nerod- ne -izjave. Ob koncu je moral podpisati -zapisnik, -nakar ga. je nemški ¡stražar ¡spet ¡spremil nazaj v Nedičevsfci zapor. Pot skozi Šempeter na Krasu' (Pivka) ije bila za Janez prava muka že sama 'po sebi zaradi krvavečih Stopal, saj je šepal- in hodil kot po jajcih, da so se domačini križali, ko so ga videli v takšnem stanju, medtem ko so ga številni vojaki,vseh vrst le Zasmehovali. Ko ¡se je končno le privlekel do zapora, ga je nemški vojak predal Nedičevcem, je naletel takoj prav na policaja v dežnem plašču, ki se je strahovito znašal nad več ¡kot 70 tlet ¡staro ženico, ki je zapornikom -prinesla tisti dan hrano. Klofutal jo je in silovito vpil nad njo, češ da je zapornikom hotela, vtihotapiti, kdove kakšno sporočilo na popisanem papirju, vkaterčga -so bife zavite žlice. Revica je zaman u-govarjala, da pač ni imela dragega papirja pri rokah, kot stare ¡zvezke svojih vnukov. Potem -se je policaj v dežnem plašču -s -svojimi opričnoiki -spravil še -nad zapornike in jih kar -med kosilom pretepal. S posebno ihto se je znova in -znova vračal nad Bliska -in ¡njegova ¡tovariša, 'ker -so s terena dobivali dietno hrano, v glavnem -močno juho s kakšnim, zdrobom im podobnimi jedmi, ker " spričo razbitih, oteklih. ali celo oginojenih -ust in izbitih zob niso mogli žvečiti- nobene -trde hrane. ŠPORT IN REKREACIJA I. del medsebojnih športnih iger je končan Tekmovanje je potekalo v devetih ¡panogah ¡neprekinjeno od januarja do junija 1979. V vsdh panogah so dosedaj nastopili 704 udeleženci, upoštevajoč, da je večje število tekmovalcev nastopilo v več panogah. Ta številka predstavlja svojevrstni rekord ¡glede ¡udeležbe, zabale- V okviru programa športnih srečanj med kolektivi Slovenskih železarn imamo na programu zimske, spomladanske ■ in jesenske igre. železarna štore 'je bila organizator spomladanskih iger in te so 'bile v mesecu juniju na vseh športnih objektih v Štorah. Tekmovanje ¡v ribolovu pa se je odvijalo - ob Slivniškem jezeru na Tratni. .Tekmovanja ¡so se razvrstila v sedmih Išporltnih panogah in na njih ije nastopilo nekaj iveč kot 200 ¡tekmovalcev'. Igre bodo ostale dolgo v prijetnem ¡spominu 'športnikom iz štor, ker so ¡dosegli od vseh najboljše rezultate. ¡Od sedmih pokalov za prvo ¡mesto jih je ostalo v Štorah kar šest in en pokal za ¡tretje mesto. Posamezniki iso osvojili osem Zlatih, štiri srebrne in štiri ¡bronaste. kolajne. ¡Na ¡te rezultate sita bila ponosna tudi predsednik KPO inig. Dušan Burnik ih .predsednik .Sindikata -¡tov. Ladi Kaluža, ki sta ob zaključku Iger podelila pokale in kolajne. KONČNI REZULTATI PO PANOGAH ATLETIKA 1. mesto Železarna Štore 2. mesto Veriga, ¡Lesce 3. mesto Železarna Ravne 4. mesto železarna Jesenice 5. ¡mesto Plamen, Kropa 6. mesto Tovil, Ljubljana . 7. mesto Žična, Celje žen pa je tudi rekord glede števila prireditev in posameznih medsebojnih srečanj. Ta tekmovanja so zanimiva tudi zaradi praktičnih nagrad (športni dresi) in lepa nagrada najboljši ekipi ob zaključku leta. Od vseh prireditev .je bila večina rezultatov že objavljena, KOŠARKA ■ il. mesto železarna Štore 2. mesto Železarna Ravne . 3. mesto Plamen, Kropa 4. mesto Železarna Jesenice 5.. mesto Veriga, Lesce KEGLJANJE ŽENSKE 1. mesto Železarna Štore 2. mesto Železarna. Ravne 3. mesto železarna Jesenice 4. mesto Veriga, Lesce STRELJANJE — ŽENSKE 1. mesto'železarna štore 2. ¡mesto železarna Ravne 3. mesto Veriga, Lesce ' STRELJANJE — MOŠKI 1 mesto železarna"' štore 2. mesto Veriga, Lesce 3. mesto Žična, Celje 4. ¡mesto železarna Ravne 5. ¡mesto Tovil, Ljubljana 6. .mesto Plamen, Kropa RIBOLOV ¡1. mesto železarna Štore 2. ¡mesto Železarna Ravne 3. ¡mesto Žična, Celje . 4. mesto Plamen, Kropa' BALINANJE 1. mesto' Tovil, Ljubljana 2.. ¡mesto Veriga, Lesce 3. mesto Železarna Štore' 4. mesto Železarna Jesenice zato objavljamo danes ¡rezultate zadnjih ¡tekmovanj in vrstni red trenutnega stanja v skupni uvrstitvi. Preden objavimo ¡rezultate, vas želimo seznaniti z orientacijskim programom za tekmovanje v jesenskem obdobju:. — 24. 8. plavanje (bazen v Celju) — 9. 9. ribolov (verjetno na Tratni) — 17. 9. pričetek tekmovanja v balinanju — 1'8. 9. pričetek tekmovanja v košarki ■ — 24. 9. pričetek tekmovanja v namiznem tenisu — 1. 10. pričetek tekmovanja v kegljanju — posamezno. Prvaki v ¡spomladanskem delu v posameznih panogah: — smučanje — Komerciala — odbojka — Valjarna — kegljanje v b. p. — Elektroenergetski — šah — Komerciala — atletika — Valjarna — mali nogomet — Valjarna — streljanje z zračno puško — Elektroenergetski ‘ — streljanje z MK puško — Livarna — vlečenje vrvi — Valjarna. MALI NOGOMET Tekmovanje je potekalo po točkovnem sistemu vsak z vsakim in .tako je bilo odigranih 55 tekem. Vse tekme je zelo dobro sodil tov. Edo Vranjek. Končna ¡lestvica malega nogometa: Točk 1. Valjarna 10 7 2 1 25:15 16 2. Komer- ciala 10 5 4 1 25:13 14 3. Elektro- energetski 10 5 3 2 18:10 13 4. KKO 10 6 1 3 14:10 13 5. Livarna 10 4 3 2 19:12 11 6. MO 10 5 0 5 19:15 10 7. Skupne službe 10 3 2 5 11:14 8 8. Jeklarna 10 3 2 5 10:14 8 9. TT ¡10 3 2 5 17:23 8 10. Mehanična 10 4 0 6 17:24 8 11. Priprava 10 0 1 9 6:32 1 Tekmovanje v streljanju z MK puško: Tekmovanje se je odvijalo v sredno, dne 27. 6. 1979 na strelišču za MK puško v Štorah. Tekmovanje je ¡bilo ekipno z omejenim številom tekmovalcev. Ekipa je štela 8 tekmovalcev, 6 najboljših rezultatov pa se je štelo za ekipno uvrstitev. Nastopilo je 9 kompletnih ekip, ena nekomplet-na, ekipa Komerciale, pa ¡se tekmovanja ni udeležila. REZULTATI: Ekipna uvrstitev: 1. Livarna 445 krogov .2. Elektro- energetski 430 krogov 3. Mehanična 411 krogov 4. Skupne službe 407 ¡krogov 5. Jeklarna 402 ¡kroga 6. MO 401 krog 7. Priprava proizvodnje 392 krogov 8. TT 381 krogov 9. KKO 329 krogov 10. Valjarna 265 krogov Najboljših 5 posameznikov: 1. Vili Dečman 86 ¡krogov 2. Branko Seme 84 krogov 3. Ivan Kočevar 83 ‘krogov 4. Vinko Bule 83 krogov 5. Anica'Milinkovič 81 krogov Tekmovanje v vlečenju vrvi: Tekmovanje je bilo v petek, dne 29. 6. 1979 na ¡rokometnem igrišču na Lipi v Štorah, s pričet- • kom Ob 16. uri. K tekmovanju se je prijavilo 7 ekip, ki- so bile razdeljene v dve skupini, in ¡sicer: I. skupina: 1. Valjarna 2. TT 3. Livarna II. skupina: 1. Elektroenergetski 2. MO 3. Jeklarna 4. KKO *'! Vlečenje ¡vrvi je postalo že tradicionalno (skoraj tako kot »Jadranski susreti«). Letos je nastopilo že sedem ekip — ponovno pa je zmagala ekipa valjarn Ekipa kontrole kakovosti je letošnje presenečenje tekmovanja, saj so se ¡udeležili tekem v vseh panogah in dosegli visoko uvrstitev Spomladansko športno srečanje Slovenskih železarn Poslovanje delovne organizacije v prvem polletju 1979 (Nadaljevanj e,iS prve. strani) pozitivni.rezultati TOZD uporabljeni za tekoče poslovanje TOZD, ki so poslovale z izguibo. Do konca poslovnega leta bo potrebno takšna razmerja nedvomno še podrobneje urediti. Opozarjam še na dejstvo, da so predvsem osebni dohodki porasli glede na ostale-rezultate z odstotkom 27 %,glede _na> lansko leto premočno in Srno v preveliki ¡meri Sledili rasti življenjskih Stroškov; ali drugače, če-bomo. .želeli zadržati.primerne osebne dohodke, jih bomo morali' nedvomno; opravičiti z boljšim delom oz. boljšimi rezultati. 4. Dodatna je ¡bilo potrebno angažirati sredstva za vse .vrste zalog v skupni vrednosti 16 milijonov, kar je ob pozitivnem ostanku celé DO okoli 11 milijonov znatno premalo za povečan splošen obseg poslovanja. Pri tem je toliko težje to, da angažirajo sredstva v zalogah v največji meri prav tiste TOZD, ki slabo oziroma slabše poslujejo. Tudi na tem področju ¡bodo potrebni ¡koreniti ukrepi za izboljšanje. Opozarjam na že sprejete sklepe odbora posebne ¡finančne službe, ¡kot tudi centralnega delavskega sveta v zvezi s težko finančno -problematiko, posebej pa na delo likvidnostne komisije, ki že-skrbi za to, da ¡bodo v prihodnje nabavljali samb v TOZD, ki s svojim poslovanjem ustvarjajo tudi sredstva za nakup vseh vrst repro-materiala. V vsem tem obdobju smo imeli premalo lastnih sredstev za Obseg poslovanja, zato smo jih iskali pri bankah. Da smo potrebe proizvodnje lahko zadovoljili v tolikšni meri, je' veliko■ pripomogla Interna ¡banka SOZD Slovenskih železarn, v dosti manjši meri pa Ljubljanska banka. Vendar je v zadnjem času nastopil problem pomanjkanja sredstev tudi pri njih, kar sé kaže predvsem v tem, da moramo najete kredite vračati, novih pa ne dobivamo. Ker železarna štore v preteklosti ni enakomerno razvijala osnovnih in obratnih sredstev in torej nima lastnih sredstev,, prihajamo ob povečanem obsegu poslovanja do znanih likvidnostnih težav. O teh in drugih slabostih je bilo doslej že' veliko razprav, vendar premalo 'konkretnih rešitev, ki bi rodile ustrezne finančne rezultate. .Zato je čas, da preidemo od besed k dejanjem. S tem se strinjamo vsi, zato bo naše delo v prihodnjih mesecih Usmerjeno ne samb-k izvrševanju tekočih nalog¡ temveč ¡tudi k iskanju in izvájanj-u rešitev, -iki nas bodo močneje- povezale z ustvarjenimi rezultati ,dela, pripo-.mogle in navadile na takšno ravnanje, ki bo povečalo našo uspešnost . poslovanja. Za takšne rezultate smo nedvomno vsi zainteresirani, . zato. srno 'tudi prepričani, da bomo v teh prizadevanjih prav vsi . aktivno, sodelovali. . Franc Tratar Medobratne športne igre (Nadaljevanje s ¡pete strani) Rezultati iz tekmovanja skupin: I. skupina: TT — Livarna 2 : 0 Valjarna — TT . 2:0 Valjarna isg .Livarna 2:0 Vrstni red: 1. Valjarna 'v 4-t-boke 2. TT 2 točki h: 3. .Livarna .0 točk:j; II. skupina: Elektroenergetski — KKO 2 : 0 Jeklarna:— MO - : . 2 p KKO — Jeklarna ‘ 2 :1 Elektroenergetski i— MO 2 : 0 KKO — MO 2:0 . Elektroenerg..— Jeklarna 2 : 0 Vrstni red: - 1k Elektroenergetski 6 točk - 2. KKO 4 točke. 3. Jeklarna 2 točki 4. MO 0 točk FINALE: L in 2. mesto Valjarna — Elektroenerg. 2:0 3. in 4. mesto KKO — TT 2:0 ¡5. in 6r mesto Jeklarna — Livarna 2:0 Vrstni red: 1. Valjarna , 2. Elektroenergetski J 3, KKO : 4, TT 5. Jeklarna 6; Livarna . 7. MO - Trenutno. stanje v. skupni uvr-. Stitvi, upoštevajoč .naslednje športne . panoge: .smučanje, Odbojka, kegljanje v b. p., šah, atletika, mali nogomet, streljanje z zračno puško, streljanje: 'z MK puško. in. vlečenje vrvi: Točke . 1. Elektroenergetski 126 2. .Livarna 115 3. Valjarna 108 4. Kontrola kakovosti 98 ' 5. Mehanska obdelava 97 6. Jeklarna 89 7. Skupne službe ■88 8. T ovarna traktor j e v 84 9. Mehanična 80 10. Priprava 74 11. Komerciala 67 Tine Veber Novi sodelavci! ¡Še malo, pa se bo Začelo riovo šolsko leto. Prav bi bilo, da se seznanimo s tistimi štipendisti, ki 'sro ¡šolanje v preteklem šolskem letu končali in so že, ali pa še bodo, postali naši sodelavci. Za orientacijo poglejmo, koliko smo v preteklem, šolskem, letu sploh imeli .štipendistov. Stopnja šole Letnik Skupaj I. II. III. IV. absol.. Poklicne šole 711 ¡81. 91 -i—■ 243 Srednje šole 12 24 23 8 • —i- 67 Višje šole 5 2 - — ■ —< - - 7 Visoke šale ' 5- | n. 7 3 3 x 29 Skupaj 93 . 1181 . 121 11 3 346 .. . ..„¡Sedaj pa.poglejmo, kateri štipendisti so ¡končali oz. so. se že zaposlili: .. .Nada LAZIČ, dipl. ing. ..metalurgije; Zofah.. VEBER, dipl. ing. .metalurgije ^ zaposlen, v TOZD energetika; Štefan ZIDAR, strojni inženir.;-— .šolanje bo.nadaljeval na II. stopnji; i .Jožica ARZENŠEK, ekonomski tehnik zaposlila se je v DS za -investicije in razvoj; Romati':GOBE€, gradbeni..tehnik — zaposleji v DS. za investicije in razvoj; : ■ Dalko KAVČIČ,.metalurški itehnik"—¡nadaljuje šolanje-na, FNT — metalurgija' — I-. stopnja; _ 'v . : Dušam KRAGELJ, -strojhi.tehnak. ^.nadaljuje šolanje na V-TŠ — strojna smer — I. stopnja; Marjanca: OSET, upravno-administrativni tehnik —- v DS za ekonomiko in organizacijo; ži Jbže STRAŠEK, strojni tehnik — zaposlen .v TOZD jeklarn in valjarn.— valjarha 'II; £ . . Edita ŠOBA-, ekonomski, .tehnik — zaposlila se jejv DS za finanč-.no-račuriovodske -posle; ' • . Mojca-ŠOŠTARIČ, ekonomski tehnik — nadaljuje šolanje ha VEKš poslovna informatika; • - Danilo ŠTOR, strojni ¡teluiik,.nadaljuje šolanje, na VTŠ — strojna smer; Ida’ TOJNKO, upfavno-administržtivni tehnik — Zaposlila se je v DS za kadre in splošne zadeve — oddelek za samoupravno in informativno dejavnost. S tem pa seznam štipendistov, iki so. ¡končali šolanje še nipopoln, saj ne smemo pozabiti na učence poklicnih Šol. Če pogledamo po profilih, je šolanje končalo naslednje: število učencev,: Strojni ključavničar - 34 učencev ¡Strugar '22 učencev Rezkalec 8 učencev Livar kalupar 13 učencev Modelni mizar - ......1. Učenec Obratovri-i elektrikar 9 učenčev Eleklroméhánik 4 učenci Skupaj, ‘ 91 učencev Vsem, ¡ki so šolanje — študij, zaključili, naše. iskrene čestitke. Ostalim,.ki nadaljujejo šolanje, pa. obilo.učnih..uspehov! .. Požarna (ne)varnost (Nadaljevanje s četrte strani) ni požari .po ¡Vsej naši ¡domovini, ki so nastali prav.zaradi, takih malenkosti ¡kot 33 začetnih požarov v. ¡drugem trimesečju, letošnjega leta. K temu naj ¡dodamo še naslednje: V mesecu, juliju je gasilska služba v sodelovanju z vzdrževalci 'dvigalnih ih 'transportnih naprav opravila pregled žerjavnih kabin. Kot ¡ob lanskem pregledu je bilo ituidi: tokrat ugotovljeno, da obstaja v nekaterih žerjavnih kabinah precejšen nered, da - pustijo žerjavovodje razmetane krpe in papir na tleh, med ¡temi odpadki so bili cigaretni ogorki itd. Pripetilo se ije, ¡da je prišel žerjavovodja v kabino 10-tonske-ga žerjava na aglomeraciji, v fca; teri je ¡bilo pdtooidmia. Po vsej verjetnosti je žerjavovodja predhodne izmene odvrgel.haugašen cigaretni Ogorek ¡med odpadke. Z ozirom-, na ito, .¡da je bilo v naši delavni organizaciji Zaradi podobnih primerov že več ¡požarov v žerjavnih kabinah, bi ¡morali vsi žerjavovodje vprašanju reda in snage, ki je ¡predpogoj za varno delo, posvečali več pozornosti: Poleg tega bi naj vodstva obratov zadolžila posamezne delovodje, da bi opravljali občasno kontrolo na teh ¡delovnih mestih. — K. š. — Obisk pri brigadirjih Tudi letos so Železarna Štore in družbenopolitične organizacije sprejele pokroviteljstvo nad MDB Cvetka Jerin, ki sodeluje na zvezni'akciji Pester 79. (Planota Pester ležif|v južnem delu Srbije okroig 40 kril jugozahodno od Novega Pazarja. Namen- ¡zvezne mladinske delovne akcije je pogozditi nekaj- Tisoč hektarjev popolnoma gole in redko naseljene-planote. Naj višji- vrhovi Peš terja segajo 1.500m visoko, zato vladajo tu razmeroma ostre klimatske razmere. Noči so Tov. Kaluža v razgovoru z brigadirji. Na desni je najmlajši brigadir •rer-i rt-v. »Äi*nr i •% \\ f f ' . I ■■ ' Ä, O Skupini posnetek brigade izredno hladne, .dnevi pa vroči. Nihinija''"dnevnih 'temperatur so prek 20 stopinj in skoraj stalno piha močan veter. S pogozdovanjem imajo namen; 'Spremeniti podobo celotne, sedaj nič kaj pri- Veliko lesa za papir Strdkotynfc:0!dibor FAO pravi, da bo papirna industrija porabila ob koncu stoletja približno polovico svetovne proizvodnje industrijskega lesa, medtem ko ga gre zdaj iv ta namen četrtina. Po oceni odbora bo potrebe po lesu mogoče zadovoljevati do leta 2.000, če bo svet smotrno izkoriščal gozdove; potem bo začelo primanjkovati -lesa nekaterih vrst kot industrijske; . surovine za papir v Ameriki; v zahodnoevropskih de-, želah in . na Japonskem. 2000 moramo končati še celo vrsto samoupravnih aktov, sporazumov in dogovorov, potem pa konec. Tudi pri nas bo zmanjkalo te surovine.. r jazne planote’in s tem tudi vpli? vgti na .¡spremembo 'klimatskih razmer. Konec meseca julija so brigado obiskali predstavniki ~ družbenopolitičnih organizacij železarne in predstavnikr Občinske konference ZSMS Celje. V razgovoru z brigadirji sc> ¡se' lahko prepričali o; njihovih rezultatih in prizadevanjih. Brigada dela. na pogozdovanju planote Pester v razmeroma težkih razmerah na okoli 1.300 nadmorske višine in so zato njeni. rezultati še toliko ¡bolj razveseljivi, .Imajo izredno lepo urejeno. brigadirsko naselje ter razgibano družbenopolitično,/■ ¡družabno in športno življenj I «1 Jdtfü I.. illlllllill H i ■ Uti Ä11 %íWWmí « ■ fh&š V briga dnem naselju je imela vsaka brigada skrbno urejeno okolico V sestavu brigade so štirje mladi delavci naše delovne organizacije, ki so isi‘s. svojim .aktivnim dnužbmopolitičnim.- delovanjem in doslednim 'izpolnjevanjem delovnih dolžnosti dokazali;.- ¡da. so si zaslužili odhod na zvezno -alken j of kajti .sodelovanje na mladim sikih delovnih aik-cijah je za vsakega mladinca Veilika čast. in -ob-veza. Glede na dosežene rezultate in prizadevanja, ki jih vsakodnevno vlagajo,' smo preprsičami, da se bodo ponosnivrnili' domov/siku pom priznanj in odlikovanji Nič manj 'pomembno od doseženih delovnih rezultatov pa je spozina- ■ .. a Še en pogled na ¡skrbno urejeno ¡okolico in stavbo nje, da s.-svojo aktivnosti o _ pomaga j o pri nadaljnji izgradnji -naše samoupravne socialistične družbe in krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. Griža v Štorah Ni. težko pisati o griži (Dysen-teria), precej neprijetno pa je pisati o »naši« griži,-.Bolezen je namreč vezana, razen na tropsko . podnebje, na neurejene 'higienske razmere. Vse kaže, da je bilo tako tokrat v Štorah, zato morda ne bo odveč, če se z-¡boleznijo bolje seznanimo. Začelo se je s posameznimi primeri v dežurni službi ,v začetku četrtega ledna v mesecu juliju. V ambulanti v Štorah se je. pojavilo, šest primerov 25. 7., 'kar je vzbudilo našo pozornost. Prek deset. novih primerov naslednjega dne ,'je zahtevalo ukrepe. Poleg redne prijave s karticami smo ' telefonično obvestili jj Center • za socialno medicino in higieno v. Celju, kjer so takoj stopili v lak- : cijo.’' Zbrali so naslove obolelih, obiskali njihove družine, -izkiju--.. čili hrano kol možen rezervoar povzročiteljev, "izolirali povzročitelja (Shigella sonne) in storili vse, da ibi’ zajezifcšir.jenje. Med-' ukrepe poizkusa 'zajezitve ¡¡sodijo.. tudi tisti; s katerimi'smo. skušali. onemogočiti prenos bolezni na Rab: f» s u bil i najmanj prijetni,-' za marsikoga, pa preizkusni kamen. v resmeoljubbastii' Takšni-: ukrepi so ¡bili potrebni, saj ni foi-lo jasno, če .sb: oboleli okuženi le s povzročitelj am griže, prav 'lahko hi se srečali tudi "s para tifusom, tifusom in celo epidemičnim ■ vnetjem jeter (po domače: nalezljivo 'zlatenico). Vedeti za takšno 'možnost, veridar-r-jo ¡Kljub temu-zanesti médtdruige ljudi,-je predvsem"nečloveško,-sče pozabi-■-mo, da je -tudi- kaznivo! í Glavni, val je po ¡kakšnem tednu pojenjal, posamezni.'primeri , so. posledice stikov obolelih ali bacilonoscev z zdravimi. Vsako novo obolenje dokazuje, da je marsilkomu pot iz. stranišča k žlici daleč mimo umivalnika in razkužila!. :T-udi ti dokazi nas odrivajo, med higiensko manj raz-, vite dežele,- predvsem: pa pomanjkljivo prosvetljene. , Obolenje sámo za sicer zdrave, ljudi je ibolj neprijetna kot nevarno-.:-Zalo; celo smrtno, ¡nevarno pa je ža dojenčke, ostarele in ¡bolehne.. ¡Glavni rezervoar za grižo je kronični ¡bolnik;.ki. sporadično, izloča povzročitelja. Najpogosteje -se prenaša z muhami, rokami, vodo in. hrano. Vse govori, da je v Štorah izvor ibfekcije v vodi, ki se je ob" nalivu okužila ;s fekalijami, ki ¡so se.nehigiensko razlivale po dvorišču! \ ‘ Bolezen, ki sicer lahko napade tudi dffugte organe, je ¡bila takrat : prizanesljiva,, saj je. doslej v. vseh . primerih mimia ; brez, -resnejših posledic-. Teoretično: so sicer, .še možne komplikacije, vendar . jih zaradi nekaterih: pokazateljev ne - Idi smelo biti, če. bomo dosledno -upoštevali navodila. Gib neresno-isti kakšnega- .-.posameznika nam lahko ostane .kiiconbjsec, ..vir ponovnega: okužanja. ’ Čisto brez posledic, ta epidemi-s. ja prav ¡gotovo ne bo! Doslej je namreč obolelo 78 ljudi,. število. bolezenskih- odsotnosti z dela zaradi griže znaša 274 dni. To šo / podatki9 samo za delavce Žele* -: ( ¡žarne Štore, ki:sb ¡se j avali v-, naši' .(ambulanti. Zmanjšala se, je,: proizvodnja, tu so: stroški za zdra-. /.vila; za; analize, delo na -terenu/ ‘odvzemi materiala, obvestila, sestanki itd. Končne ocene najbrž ne bomo nikoli'vedeli,'¡bo pa prav gotovo -visoka, previsoka, ker ■ ji botrujejo malomarnost, neupoštevanje osnovnih principov higienskega načina življenja in pasiven, pddd.s. do lastnega zdravja! Kljub' všemupa upam, da bomo od tega imeli tudi kakšno korist: .spomnili ¡smo se, ¡da. so. nalezljive bolezni še med nami, da bomo... bal j skrbeli, za umivanje, rok, za ¡razkuževanje, .stranišč, da bomo jedli ¡le umito sadje; morda ho tudi. tokrat epidemija /tisti sprožilni faktor,, ki bo pospešil-, priprave za preskrbo Štor z u-st.rezno .vodo, morda bo prišlo do kakšnih; tovrstnih .izboljšav na Rabu itd. Škoda je le; da bo ta šola' draga, lahko pa bi bila še dražja, tudi s kakšnim življenjem, bi jo lahko plačali! Dr. Marjan Ilrušovar Sklepi \XYI. seje sveta konference 00S Železarne Štore z dne 7. !i. 1979 1. Pri .pregledu realizacije sklepov zadnje seje sveta j e. bilo -ugotovljen o, .¡da -so- .sklepi ® ¡¡glavnem: sklep -.glede . vprašanja kdo . je lastnik objekta nad jezom Sliv« niškega jezera na Tratni. | .2. Svet- je obravnaval"¡prijirave za izdelavo GN ža leto 1980 in je v cilju 'še/bblj.šib priprav izdelave in sprejemanja GN ¿¡prejel: v zvezi' s tem-naslednja''stališča: a) Konferenca .00S in osnovne organizacije smctikata so že v preteklem letu ocenile, dalje bi pri priprav-i in izdelavi GN za -leto 1979 narejen kvaliteten premik, čeprav tak kot je bil,' še ni vseboval vseh elementov v skla/ dm z zakonom o združenem delu in našimi internima- samoupravnimi akti. • ib) ¡Svet zahteva, da je GN v letošnjem letu izdelan pravočasno, da bo možen normalen-tok razprave kakor itudi.sprejema le-tdga do konča lota! c) KPO in vodstva TOZD ter delovnih skupnosti so odgovorna in -dolžna, da predložijo pravočasno izhodišča za ¡sestavo GN/ dogovorijo "elemente oz. vsebino teu rokovnihdza izdelavo plana. - . Svet konference. O0S zahteva,, da jejplan izdelan kot celovit dokument,, z vsemi .polrebmnu akti (sporazumi .o združevanju sred-s toy, plani .investicij itd.),, ker je le’ kot tak sposoben za javno razpravo in sprejem. d) Bolj kot preteklo leto se morajo v priprave in v. spremlja-' nje nastajanja GN vMjiU^ti druž-bimbpolitione organizacije. Zaposleni v TOZD morajo biti ¡tekoče informirani o izdelavi oz. na-stajanju GN, tako da ¡se ne bodo ob razpravi- oz, ¡sprejemanju pojavljala vprašanja in dileme, ki bi morale biti" razčiščene -in dogovorjene, že ob samem nastajanju gN. Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje v TOZD jeklarn in valjam je pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog tov. Leopolda Gradiča iz TOZD vzdrževanje, št. 361 — »Preureditev hidravličnega 'si- stema Škarij MARCHON US X 150 v. valjarni I«, je komisija ob-ramavala in sprejela. Odločila je, da avtorju pripada enkratno nadomestilo. 2. Predlog tov. Franca Godic-lja iz TOZD vzdrževanje, št. 390 K članku: KAKO NA RABU... Debeli in suhi pred srečanjem v nogometu. 'Zmagali so suhi Sklepi XXVI. seje (Nadaljevanje s sedme strani) Za tekočo informiranost so odgovorni predvsem vodilni delavci. e) Izvršni adibori 00 S so dolžni na svojih prvih sestankih seznaniti se | potekom priprav izdelave izhodišč in izdelave GN v svojih sredinah. Istočasno 'so dolžni opredeliti aktivnost organov OOS na tem področju. f) Svet konference OOS ho v začetku meseca septembra obravnaval tudi vprašanje družbenega standarda in sestavljalcem GN posebej podal predlog načina reševanja družbenega standarda kot celote v letu 1980. g) Svet konference OOS apelira na vse zaposlene, predvsem pa na vodilne in vodstvene delavce, da se aktivno vključijo v priprave za izdelavo GN. Zavedati se maramo, da je plan aikt, s katerim na osnovi določil naše samoupravne zakonodaje oblikujemo medsebojne dolžnosti, odgovornosti in pravice za naslednje poslovno leto. h) Vsi vodilni, vodstveni in družbenopolitični delavci so za pravilnost in pravočasnost izdelave GN osebno in družbenopolitično odgovorni. 3. Svet je dogovoril okvirni program srečanja upokojencev Železarne štore, ki ho 1. septembra 1979, in sicer: — 9.00 — zbor udeležencev v Kulturnem domu v Štorah; sveta konference — 9.30 — ogled nekaterih o-bratov (izpred Kulturnega doma bodo vozili avtobusi); — 1.1.30—.12.30 — odhod udeležencev ž avtobusi v Dom železar-jev na Svetino, kjer ho organiziran kratek 'kulturni program, malica oz. kosilo ter družabno srečanje; — T8.00 — predvidevamo odhod iz Svetine. Srečanje bo financirano iz sredstev sindikata (Okrog 100 din po osebi za hrano in ostali stroški), avtobusne prevoze financira delovna organizacija. Na srečanje so vabljeni koordinacijski odbori DO, TOZD in delovne skupnosti. Za izvedbo srečanja je bil imenovan pripravljalni odbor, v sestavi: L. Kaluža, Z. ^Leskovšek, T. Veber, A. Kajba im A. Matoh. 4. Svet je obravnaval pregled prisotnosti delegatov na sejah samoupravnih organov, katerega je pripravil oddelek za informativno in samo,upravno dejavnost in katerega ;so prejeli vsi prisotni. Iz pregleda je razvidno, da se nekateri delegati zelo neresno in neodgovorno obnašajo in se ne udeležujejo redno sestankov. I Svet prelaga OOS, da na prvem sestanku o tem problemu razpravljajo, se z delegati, ki se ne udeležujejo sej odkrito pogovorijo ter apelirajo na to, da se je sestankov v prihodnje potrebno redno udeleževati. Svet konference OOS STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA' STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Frane, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. — »Rekonstrukcija spojev ma ro-torskem navitju el. motorja 900 kW v valjarni I«, je komisija obravnavala in ugotovila, da predlog ni bilrealiziran. Sklenila, je, da se predlog evidentira, o eventualnem nadomestilu pa bodo odločali, če bo prišlo do realizacije predloga. 3. Predlog tov. Emila Fendreta iz TOZD jeklarn im valjam im tov. Branka Gajška, št. 420 S— »Varovalo na kavlju za prenašanje elektrod«, je komisija obravnavala im sprejela. Avtorjema je določila enkratno nadomestilo, ki si ga delita v razmerju 70 : 30. 4. Predlog tov. Emila Fendreta iz TOZD jeklarn in valjarn, št, 434 — »Izpopolnitev uporabe in-jektorja«, je komisija obravnavala in sprejela. Avtorju je določila enkratno nadomestilo. 5. Predlog tov. Emila Fendreta iz TOZD jeklarn in valjam, št. 419 — »Premestitev regulacije hlajenja Škarij KN«, je komisija obravnavala in sprejela. Avtorju je dolpcilá enkratno nadomesti- , ' lo. 6. Predlog tov, Franca Kaučiča in tov. Ivama Drofenika iz TOZD jeklarn in valjarn, št. 400 — »Racionalizacija vodenja valjanca na progi 0 250 in hitra menj ava programa na progi 0 300 in 0 250 mm«, je komisija obravnavala in sprejela. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2a. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila; prvo je bilo izračunano na osnovi letne gospodarske koristi in znaša 216.899,36 dim, ki si ga avtorja délita v razmerju 50 : 50: 7. Predlog tov. Franca Godca iz TOZD jeklarn in valjam, št. 416 — »Ojačitev nosilnih jarmov s segmenti«, je komisija obravnavala in sprejela. Komisija je avtorju določila enkratno nadomestilo. 8. Predlog tov. Martina Vrabca in Avgusta Šturbeja iz TOZD vzdrževanje^ št, 411 — »Priključek končnih stikal elektromagnetnih ventilov im motorjev na Škarjah konti naprave«, je komisija obravnavala in sprejela. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila; prvo je izračunano na osnovi gospodarske koristi in S znaša 121.081,21 din. Faktor u-stvaritvene sposobnosti je 2a. 9. Predlog tov. \ Martina Rojca iz TOZD vzdrževanje, št. 409 — »Izboljšava zaščitne brusilne plošče na GM 1, 2 ih 3«, je komisija obravnavala in sprejela. Avtorju je določeno enkratno nadomesti- lo. 10. Predlog tov. Stanka Zupanca iz TOZD vzdrževanje, št. 398 — »Rratkostioni obroč za kletko rotorskega navitja«, je komisija obravnavala in sprejela. Avtorju je določila enkratno posebno nadomestilo. Komisija za inovacije TOZD livarna II je pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: 11. Predlog tov. Daniela Mlakarja, št. 406 — Sprememba izdelave valjčkov«, se sprejme. Faktor u-stvaæitvemé sposobnosti je 2ib. Avtorju pripada več, posebnih nadomestil; prvo mu pripada na osnovi gospodarske koristi in znaša 156.462 din. 2. Predlog tov. Milana Timpra-na, št. 410 — »Sprememba vleža-jemja pogona elevatorja za stari pesek livarna II«, se sprejme. Faktor ustvaritvene Sposobnosti je 2a. Avtorju pripada več posebnih nadomestil; prvo mu je dodeljeno na osnovi gospodarske koristi im znaša 49.947,78 din. 3. Predlog tov. Marjana Senice, št. 328 — »Filter na stroju Malous SPL-300«, se sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo. 4. Predlog tov. Ivana Kraglja, št. 430 — »Kontrolnik za ohišje bočnega reduktorja«, ise sprejme. Na osnovi prihranka 170.520 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b pripada avtorju enkratno posebno nadomestilo. 5. Predlog tov. Jožeta Korenta in tov. Bena Božička, št. 414 — »Izdelava novega tiskanega vezja, za irid. peč v livarni lil«, se sprejme. Avtorjema pripada enkratno nadomestilo, ki si ga delita v razmerju 50 : 50.; Komisija za gospodarjenje in varstvo piri delu v TOZD 'elektro-plavž je pri obravnavi inovacijskih predlogov sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog tov. Jožeta Zapuška, št., 183 — »Zaščita prebodne odprtine proti. odgorevanju z vpi-hovanjem plavžnega plina« — ha osnovi’ gospodarske koristi 194.746,30 din se odobri izplačilo II. posebnega nadomestila.. 2. Predlog tov. Karla Mlaikarja, št. 413 — »Sprememba načina vlaganja elektrodne mase«, se sprejme. (Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2a. Na osnovi gospodarske koristi v višini 98.944,32 din pripada avtorju enkratno posebno nadomestilo. ‘Oddelek za inovacije ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata MARJANA ULAGE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih, sočustvovali z nami, nas tolažili, darovali cvetje, ga pospremili na zadnji poti ali nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala duhovščini Sv. Cecilije v Celju, tov. Ivanu Drofeniku za govor, godbi iz železarne, mladincem iz Svetine, sorodnikom, znancem, sosedom in družini ‘Batič iz Teharske 19, ki mu je stala ob strani njegovega zadnjega. diha življenja. žalujoči ata, mama, sestri, brat in ostalo sorodstvo.