Občankam in občanom
občine Kamnik ob vstopu v leto 2000
Le še nekaj dni nas loči od prelomnice, za katero mnogi trdijo, da pomeni vstop v novo tisočletje, drugi pa zatrjujejo, da se bo slednje dejansko dogodilo šele ob prihodnjem novem letu. Kakorkoli že, vstop v leto, prvič zapisano z letnico 2000, je vsekakor trenutek, ki nas znova spomni, kako čas neutrudno beži in pušča za seboj dobre in slabe spomine.
Kamničani smo v prihodnost, pa naj so jo prikazovali še tako cvetočo ali pogubno, vselej zrli z veliko mero optimizma in realnimi pričakovanji ter naslonjeni na lastne moči. Skupaj smo znali prebroditi vse dosedanje prelomne trenutke in si zastaviti cilje, četudi so bili morda navidezno prevelik zalogaj za skupnost, katere domovi so strnjeni v mestu
v naročju planin in pod tako pogosto opevanimi lepotami Kamniških Alp ter na razgibanih hribovitih pobočjih, katerih kulturno krajino ohranja tudi sedanja generacijal. Upati je, da si bodo za to prizadevale tudi generacije v novem tisočletju. Vsem pa smo dokazali, da topline lastnega doma, prežetega z bogato tradicijo in trdoživostjo njenih prebivalcev, ne morejo ohladiti še tako neizprosne življenjske razmere, vtisnjene v spomin starejših generacij.
Upanj na uresničitev številnih želja, odkritih in prikritih, je zagotovo toliko, kolikor nas je Kamničanov. Zavedamo se, da vsega, kar bi nam lahko polepšalo življenje, tudi v pričetku novega tisočletja ne bo mogoče doseči.
vendar smo odločeni, da bomo s skupnimi močmi vtisniti v naš prostor pečat, ki bo potomce na tem območju spominjal na čas, ki ga skupaj živimo, ne glede na morda pretirano psihološko poudarjanje prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka. Za vse nas so veliko pomembnejše vse tiste drobne stvari, ki nas tako duhovno kot materialno bogatijo in tvorijo mozaik življenja vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Zastavljene cilje pa bomo lahko dosegli le, če bomo tudi v prihodnje znali sočloveku izkazati srčno kulturo in si s solidarnostjo ter s prizadevanjem za mir in blagostanje zagotoviti pogoje, brez katerih ni moč živeti človeka vredno življenje.
Ob prehodu v leto 2000 želim vsem občankam in občanom občine Kamnik kar največ zdravja, osebnega zadovoljstva in izpolnitev vseh tistih želja, ki nam bogatijo trenutke, preživete v krogu družine in nesebičnih prijateljev. Vsem skupaj SREČNO.
ANTON TONE SMOLNIKAR župan
OBČANI KAMNIKA!	x
Želim vam veselo božično-novoletno praznovanje, sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2000.
Iskrene čestitke tudi ob 26. decembru, dnevu državnosti!
vaš župan Anton Tone Smolnikar Namesto novoletnih čestitk bomo denar namenili društvu Sožitje. y
fggjgiit
£ 1
Ob bližajočih božičnih in novoletnih praznikih želimo vsem bralcem, sodelavcem in poslovnim partnerjem lepo doživet božič, v novem letu pa veliko osebne in poslovne sreče, zadovoljstva, zdravja, notranjega miru in izpolnitev vseh pričakovanj.
Izdajatelj Kamniškega občana Bistrica d.o.o.
POL STOLETJA 1/milLM G1MUAZJJE 'z novim letom
Kočna pod
skupno streho trgovske
družbe Vele
Večletna razmišljanja in dogovarjanja o združevanju najmočnejšega kamniškega trgovskega podjetja Kočna z domžalskim Napredkom so obrodila sadove, saj bo s 1. januarjem 2000 začela s poslovanjem enovita trgovska delniška družba Vele, v katero so se enakopravno združile trgovske družbe Kočna, Napredek in Tabor iz Grosuplja. Sedanja imena bodo opustili, uporabljala se bodo morda le še nekaj časa - v prihodnem obdobju in v lokalnih okvirih, saj imajo vsa tri trgovska podjetja dolgoletno tradicijo, na katero tudi v novi družbi gledajo s spoštljivostjo. Na vseh uradnih, javnih zapisih, pri poslovanju z dobavitelji in kupci se bo novo podjetje predstavljalo z imenom VELE Trgovska družba d. d..
X	(nadaljevanje na 3. strani) J
Na slavnostni akademiji ob JO-letnici uspešnega delovanja kamniške gimnazije so se s kančkom nostalgije nekdanji profesorji in maturantje, sedanji profesorji in dijaki ter drugi prijatelji gimnazije spomnili njenega neprecenljivega prispevka znanja, kulture in vrednot skozi vseh petdeset let.
Letošnje šolsko leto je za kam-iško gimnazijo poseben praznik, ij praznuje kar pol stoletja dejanja, ki je pustilo globoke sledi kulturnem in intelektualnem izvoju Kamnika. Je neizčrpen ir znanja, oblikovalka osebnosti i podlaga za uspešnost v življe-ju. Te lastnosti že petdeset let blikujejo odlični profesorji, ki so ajali in dajejo pogosto več, kot : njihova poklicna in človeška olžnost in dijaki, ki so priprav-eni sprejemati, kar jim gimnazija udi. Iz vrst kamniških gimnazij-;v izhajajo številni priznani stro-ovnjaki, raziskovalci, znanstveni-
ki, umetniki, ki so uspešno delovali in še delujejo doma in v tujini. Njihovi dosežki izpričujejo naprednost in vitalnost gimnazije ter upravičenost njenega obstoja. Tudi dijaki, ki so se po končani gimnaziji zaposlili, so v svoja okolja prenesli kulturo izobrazbe in vzgoje. Za pomemben prispevek k intelektualnemu in kulturnemu razvoju občine Kamnik je kamniška gimnazija v letošnjem letu prejela srebrno priznanje Občine Kamnik.
Z različnimi dejavnostmi in prireditvami, ki so se zvrstile med letom, in se zaključile s slavnostno
akademijo v petek, 10. decembra, so nas dijaki in profesorji gimnazije spomnili, kaj je gimnazija pomenila in dala skozi vseh petdeset let. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik, ki v besedi in sliki predstavlja preteklost gimnazije in marsikateremu profesorju in dijaku obudi lepe spomine na gimnazijske dni in prikliče celo kanček nostalgije, (nadaljevanje im 2. strani)
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
BOŽIČNI POPUST 20%
A OBUTEV IN OBLAČILA
RAZEN NA YEUOW CAB IN DR. MARTENS
OD 13. 12. DO 24. 12. 1999.	^
iščimo vesel božič in srečno v letu 2000!
ZZL\I— inženiring d.d,
Lastnikom in vsem kupcem novih stanovanj in poslovnih prostorov pod Malim gradom, tako kot tudi vsem Kamničanom in občanom sosednjih občin, želi ZIL inženiring d.d. vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2000.
Klepet s patronažnimi sestrami
NJIHOVO DELO JE VIDNA L JUBEZEN
Na poti k srečanju s patronažnimi sestrami sem premišljevala o Budovem izreku, ki pravi: »Vaše delo je, da odkrijete svoje delo in da se mu nato z vsem srcem predate.« Zdelo se mi je, da je kot napisan zanje, a so mi zagotovile, da se motim. Vem, da se ne.
Deset patronažnih sester - Mija Gorjup, Nevenka Hribar, Majda Keršič, Marija Kuzma, Lojzka Lipovšek, Anica Pervinšek, Romana Poljanšek, Jana Prezelj, Marinka Resnik in Darja Vrtačnik -me je s prijaznim nasmehom povabilo medse, kjer sem med enournim pogovorom spoznala in začutila, verjetno pa bi mi pritrdili tudi vsi njihovi varovanci, da so prava družina, prijateljice, ki se
med seboj izredno dobro razumejo, pogovorijo, nasmejijo, dopolnjujejo. Kdo so patronažne sestre? Zaupale so mi anekdoto, ki jo je doživela ena izmed sester, ko se je pri prvem srečanju predstavila svoji bodoči varovanki, pa jo je le-ta z vzdihom le še vprašala: »A sedaj bom pa umrla?« Sala nikakor ni iz trte izvita, saj slednje misli nemalo ljudi.
(nadaljevanje na 14. strani)
Nasmejane patronažne sestre v svoji »pisarni«. Z leve - sedijo: Jana Prezelj, Majda Keršič, Mija Gorjup, Romana Poljanšek, Darja Vrtačnik, stojijo: Marija Kuzma, Anica Pervinšek, Marinka Resnik, Lojzka Lipovšek, Nevenka Hribar
Vsem občanom želim lepe in doživete božične praznike ter obilje osebnega miru, zdravja, veselja, sreče, moči in poguma za medsebojno sodelovanje in dobro delo v vseh dneh prihajajočega leta 2000.
Ob dnevu samostojnosti vsem iskreno čestitam!
Načelnik upravne enote Kamnik Miha Novak
V prvem mesecu novega leta bo Kamniški občan izšel v petek, 14. in v četrtek, 27. januarja. Za prvo številko oddajte prispevke najkasneje do četrtka, 6. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 11. januarja.
i	-d
rPred vstopom v novo tisočletje'
Nenavadno hitro minevajo zadnji dnevi letošnjega leta tega stoletja in tisočletja, ki se je kar neverjetno hitro izmuznilo skozi zgodovino. Ostalo je le še nekaj decembrskih dni, ki pa jih bodo, tako kot vsako leto, spremljali predpraznični nemir, sijaj, veselje in pričakovanje najlepših praznikov. Ob tem se mi je zapisalo nekaj misli, saj je december tudi zame eden najlepših mesecev, mesec vznemirljivih pričakovanj, veselja, skrivnosti. Adventni čas je najlepši čas v letu, tako v osebnem, družinskem in bogoslužnem pomenu.
Ko se v mestu prižgejo praznične lučke, ko so izložbe trgovin vabljivo okrašene, ko je prepovedano stikati po omarah in ko zadiši po cimetu, pomarančah in sveže pečenih piškotih, takrat nastopi čarobni december. Prazniki se začnejo z miklavževanjem, dosežejo vrh s pričakovanjem in praznovanjem božiča in se končajo s silvestrovanjem. Otrokom se zadnji mesec v letu zdi predolg, saj težko pričakujejo darila. Za odrasle, ki imamo ob današnjem prehitrem tempu veliko dela in opravkov, pa je vselej prekratek. Nenehno se nam mudi, saj moramo še toliko postoriti. Hkrati pa razmišljamo, kako bi razveselili svoje najbližje in pri tem pozabljamo, da je tisto najdragocenejše, kar lahko podarimo, čas! Podarite nekaj dragocenega časa družini, predvsem otrokom,^pripovedujte jim zgodbe iz otroštva, skupaj izdelujte okraske in štejte dneve do božičnega večera in Silvestrovega. Namenite čas tudi prijateljem in sorodnikom, predvsem pa si ga vzemite zase, saj božični in novoletni prazniki izgubijo svojo vrednost in čar, če smo utrujeni, živčni in vsega naveličani. Ko se nas bo lotevala predpraznična mrzlica in živčnost pomislimo na to, da je božič praznik ljubezni, upanja, strpnosti in miru. Letos se je verovanjem, navadam in šegam pridružila pomenljiva letnica 2000, ki opozarja, da stopamo v tretje tisočletje. Nekateri se ga veselijo, drugi pa se bojijo, da bo konec sveta ali vsaj popoln zlom računalniških sistemov. Po vseh napovedih bo praznovanje prihoda leta 2000 najbolj bučno, veselo in čezmerno pri uživanju hrane, pijače, pri uporabi petard in raket. Takšen cirkus okrog praznovanja okrogle letnice se mi zdi povsem nesmiseln.
Prehod v novo stoletje in tisočletje zaznamuje predvsem krščanski svet in ta datum spoštuje ves svet. Vendar pa nekateri narodi, miselnosti in verovanja štejejo čas tudi drugače, med njimi muslimani, Judje, Hindujci, Kitajci.
Vsak čas pa je zanimiv, bogat in življenja vreden. Iztekajoče se stoletje pušča za nami sledi, saj bo vse, kar smo v njem naredili, dosegli in doživeli, izhodišče za novo obdobje, polno pričakovanj in novih začetkov. Konec leta je čas, ko si spomini, želje, hrepenenja in pričakovanja podajajo roko. Za marsikoga je to priložnost za inventuro s'sa-mim seboj in za velike načrte. Vse dobro obdržimo in pozabimo na slabe plati, ki nam jih je razkrilo življenje ter s pričakovanjem in polni načrtov stopimo v novo leto. Skušajmo obrniti stvari na bolje, narediti korak naprej in ne čakajmo, da bomo sledili drugim. Prizadevajmo si za več razumevanja in strpnosti do različno mislečih, do starejših ljudi, saj je bilo vendar letošnje leto namenjeno prav njim. Več pozornosti potrebujejo tudi mladi ljudje, saj so morda prav pomanjkanje časa, pozornosti in prijazne besede vzrok za njihove težave, širjenje uživanja mamil, alkohola in kriminala. Srečno roko potrebujejo tudi gospodarstveniki, politiki in socialni delavci, da bi dosegli hitrejši gospodarski razvoj in z novimi delovnimi mesti zagotovili brezposelnim delo, ki je osnovni pogoj za obstoj in zadovoljno življenje.
V novem letu želim našemu Kamniku čimveč lepih in prijetnih dogodkov in več življenja. V decembru so za to poskrbeli organizatorji pestrega programa božično-novoletnih prireditev in silvestrovanja na Glavnem trgu. Svetnikom, županu in občinski upravi želim pravilne odločitve in dobro vodenje naše občine, mojim sodelavcem in dopisnikom pa veliko svežih idej, energije in ustvarjalnosti pri sooblikovanju Kamniškega občana, ki ga ljudje z zanimanjem in veseljem pričakujejo vsakih štirinajst dni. Delaje veliko, saj se trudimo za aktualno in zanimivo vsebino, roki med dvema izdajama pa so vselej kratki. Nekaterim morda včasih ni všeč nek zapis, drugi pogreša več kritičnih prispevkov, tretji pravi, da je preveč športa in podobno. Odprti smo za polemiko, vendar se morajo pisci zavedati, da v svojih člankih ne prizadanejo človekove zasebnosti in dostojanstva. Nemogoče je vsem ustreči, vendar bomo z veseljem sprejeli vaše predloge in mnenja, saj je Kamniški občan namenjen vsem Kamničankam in Kamničanom ne glede na miselnost in starost. Kot nam sporočate, ga večina radi preberete in najdete v njem nekaj tudi zase. Prav vesela pa sem, da ga prebira vedno več mladih. Kljub obilici dela, energije in volje, ki jo vlagamo v ustvarjanje Kamniškega občana, ki brezplačno izhaja v nakladi 10.200 izvodov posamezne številke ob financiranju občine 10 tolarjev na izvod, pa je prijeten občutek, ko vidim, da delamo tisto, kar imajo ljudje radi. Želim, da bi v prihodnje lahko pisali le o lepih, pozitivnih plateh življenja, vendar se zavedam, da tudi sončno nebo večkrat prekrijejo temni oblaki, teh pa naj bo čim manj.
Vsem našim bralcem, sodelavcem, prijateljem in poslovnim partnerjem želim, da bi lepo preživeli čudovite praznične dni med ljudmi, ki vas imajo radi. Leto, s katerim vstopamo v novo stoletje in tisočletje, pa naj vas obdari z zdravjem, uspehom, lepimi trenutki in močjo, da si boste sami znali poiskati svojo srečo.
SAŠA MEJAČ
\
odgovorna urednica J
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE
Ljubljanska 72, Domžale
vošči vsem varčevalcem in drugim občanom vesele božične praznike in srečno v letu 2000!
Iz krajevne skuposti Vranja Peč
NOVA. CESTA - NOVE MOŽNOSTI
Petek, 26. novembra, je bil prekrasen sončen dan. Predtem je zapadlo kar nekaj snega in narava se nam je predstavila v čudoviti zimski idili. Vedro razpoloženi in nasmejani so se krajani Palovč, Vranje Peči in Velike Lašne ta dan vračali z dela v dolini in hiteli na slovesnost v Spodnjih Palovčah ob odprtju novo asfaltiranega odseka ceste Sp. Palovče - Zg. Palovče. Na, simboličnem prizorišču okrašenem z mlajem in zastavami, se je zbrala množica domačinov in lastnikov vikendov iz teh prelepih hribovskih vasi. Pozdravil jih je Filip Brelih, predsednik sveta KS Vranja Peč. Pohvalil je prizadevanje in razumevanje krajanov, tistim, ki so odstopili kar precej potrebnih zemljišč za traso ceste, pa se je še posebej zahvalil.
Finančha investicija 1,9 km dolge rekonstruirane ceste je znašala 60 milijonov tolarjev, dela je izvajalo komunalno podjetje Kamnik. Večino denarja je prispevala občina Kamnik, 5 milijonov pa država iz sklada za demografsko ogrožena območja.
Prehojeno pot do pomembne pridobitve je na slovesnosti opisal župan Tone Smolnikar in z domačini delil zadovoljstvo ob pomembnem dosežku, saj je zdaj po širši asfaltirani cesti pot v dolino in nazaj hitrejša, prijetnejša, predvsem pa
varnejša. Lažje jo bo tudi vzdrževati in orati sneg Ob zaključku je izrazil lepe želje ob vstopu v novo stoletje in tisočletje ter se pošalil, da je nova cesta letošnje darilo Miklavža.
Nosilec programa praznične slovesnosti so bila vranjepeška mladina in otroci. Vseh 11 učencev od prvega do četrtega razreda OŠ Frana Albrehta - Podružnična šola Vranja Peč je pod vodstvom učiteljice Maje Jesenik Štefin prisrčno zapelo pesmico Sneženi mož, ki je bila ravno pravšnja v zasneženi pokrajini, in Da prijazna bodo jut-
ra, katere kitica poje:
Da prijazna bodo jutra sredi mest in sploh povsod, vijejo se bele ceste, so prepolne nas otrok...
Učenka 4. razreda Marta Osolnik je prebrala tekst, v katerem je učiteljica Maja opisala pomen varne ceste za šolo in kraj. Radostno
je prepeval tudi mladinski pevski zbor župnije Vranja Peč, ki ga vodi mlada Jana Hribar. K veselemu razpoloženju je prispeval harmonikar Marjan Rak s čudovitimi melodijami, ki so božale razpoloženo druščino in hotele biti slišane vse do doline. Naj se ve, da se tu gori res nekaj lepega dogaja, za kar pa
Marta Osolnik, učenka 4. razreda vranjepeške šole, in vsi drugi šolarji so ob odprtju ceste nastopili pod vodstvom učiteljice Maje Jesenik Štefin.
S simboličnim prerezom traku sta župan Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Vranja Peč Filip Brelih cesto predala namenu. Dogodek bo zagotovo dolgo ostal v spominu učencu Marku Remsu iz Zg. Palovč (na sliki desno).
Prepevanje in poskočne melodije harmonikarjev Marjana Raka in Lojzeta Kolatja so se razlegale še dolgo v noč. Mladim pevcem župnijskega zbora se je pridružila tudi 72-letna Rozalija Bernot iz Zg. Palovč. Pravzaprav pa so lepe slovenske ljudske in druge pesmi privrele iz slehernega srca.
		Er
TfcPMIII	g«.	pPN** H? ^	^
so zaslužni tam doli.
Predno sta župan Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Vranja Peč Filip Brelih cesto uradno odprla in jo predala namenu, jo je blagoslovil domači župnik Štefan Stele. Pridružil se je njunim željam za varno pot vseh, ki bodo kdajkoli hodili ali se vozili po tej cesti, pa tudi drugje. Zbrani so se peš ali z avtomobili napotili po novi asfaltirani cesti do lovske koče v Palovčah, kjer so se krajani najprej zahvalili še posebej prizadevnim sokrajanom Filipu Brelihu, Tonetu Remsu in Pavletu Hribarju. Tudi v drugih vaseh, zaselkih, krajih in mestih bi potrebovali tako delavne in zagnane može.
Čestitamo jim!
VERA MEJAČ
WL uTOLETJA £AMMŠm GIMNAZJM
(nadaljevanje s 1. strani)
Slavnostne akademije ob 50-letni-ci kamniške gimnazije so se udeležili številni nekdanji profesorji in maturanti, sedanji profesorji in dijaki, državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Alojz Plušek, župan občine Kamnik Tone Smolnikar, županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem in drugi ugledni gostje ter prijatelji kamniške gimnazije. Slavnostna akademija se je začela slavnostno - s himno maturantov Gaudeamus, ki jo je zapel pevski zbor Cantemus, ki izhaja iz gimnazijskega zbora Pozdravne besede je zbranim namenil Franci Kimovec, direktor zavoda Šolski center Rudolf Maister, ki pod svojim okriljem združuje gimnazijo in ekonomsko šolo. Ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik je v svojem govoru obudila spomine na začetek gimnazije v Kamniku. Njene korenine segajo namreč v šolsko leto 1948/ 49, ko je bila ustanovljena popolna gimnazija. Kamnik je sicer že leta 1945 dobil nižjo gimnazijo, v šolskem letu 1949/50 pa je 29 gimnazijcev pr-
Ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik je ob jubileju izročila priznanja zaslužnim profesorjem, med njimi mag. Cenetu Matičiču, ki je kot prvi ravnatelj višje gimnazije prispeval, da je zaživela kot pomembna izobraževalna ustanova.
vič stopilo v V. razred osemrazred-ne gimnazije. Prve maturantke in maturantje so gimnazijo zapustili leta 1953. Država vselej ni bila naklonjena kamniški gimnaziji, saj so jo nekajkrat želeli celo ukiniti. Kamničani pa so se zavedali, da je največje bogastvo imeti v svojem kraju vir lastnega izobraževanja in znanja, ki daje mestu identiteto, razgledanost in omiko. Gimnazijo so leta 1970 poimenovali po generalu Rudolfu Maistru, z uvedbo usmerjenega izobraževanja in ukinjanjem gimnazijskih programov leta 1981 je doživela novo temeljno spremembo. Ker pa se je kmalu pokazala neustreznost takšnega načina izobraževanja, so bili v letu 1987 ponovno uvedeni zaključni izpiti v vse programe srednjih šol, z letom 1995 pa ponovno uvedena matura, ki daje zaključku šolanja poseben pečat. Kamniška gimnazija je ponovno stopila v ospredje z zavidljivimi dosežki, ki so plod dela in vztrajnosti odličnih profesorjev in dijakov, kar-potrjujejo nadpovprečni rezultati na maturi, številna prva mesta na državnih tekmovanjih z različnih področij znanj in osebnostna rast dijakov. »Lepo je, če lahko domačemu kraju nudiš ključ, ki odpira vsa vrata lepše prihodnosti - ta ključ pa sta znanje in kultura,« je z lepo mislijo zaključila ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik.
Spodbudne besede so kamniški gimnaziji namenili državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Alojz Plušek, kamniški župan Tone Smolnikar in domžalska županja Cveta Zalokar Oražem.
Župan Tone Smolnikar, ki je maturiral na kamniški gimnaziji, je v svojih besedah obudil tudi spomine na tiste dni in zapeto himno' Gaudeamus Igitur, ki so se jo radi učili kar celo šolsko leto, tudi zato, da so se manj učili francoščine. Njegovi spomini na štiri gimnazijska leta so enkratni in še vedno rad pripoveduje o tem obdobju. Glede miselnosti o trdi kam-
niški gimnaziji pa je povedal, da sam ni imel tega občutka, da pa uspešni strokovnjaki, znanstveniki, kulturniki iz vrst kamniških gimnazijcev potrjujejo, da je strokovno na visokem nivoju in posreduje veliko znanja, ki ga koristno uporabljamo. Župan je še povedal, da si Občina Kamnik prizadeva kamniško gimnazijo ponovno nekoliko bolj povezati z mestom Kamnik. Na področju šolstva bodo v prihodnjih petih letih potrebne velike investicije v vrednosti okoli 1,7 milijarde tolarjev za zagotovitev pogojev devetletnega osnovnošolskega izobraževanja.
Gimnazija Kamnik se je ob svojem jubileju s spominskimi priznanji zahvalila dolgoletnim in zaslužnim profesorjem za njihov prispevek k razvoju in pomembnosti gimnazije. Ravnateljica gimnazije je izročila priznanja profesorju in prvemu ravnatelju popolne kamniške gimnazije mag. Cenetu Matičiču, profesorju in večletnemu ravnatelju dr. Avguštinu Lahu, profesorici športne vzgoje Vjeri Frbežar Frantar. Za tri desetletja in več pedagoškega poslanstva so priznanja prejeli profesorica Ivanka Keršmanc, profesorica Magdalena Petelin, profesorica Željka Zabrič, profesor Ciril Jaklič in profesorica Tina Romšak.
V spremljajočem programu slavnostne akademije, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so poleg pevskega zbora
K prijetnemu in nostalgičnemu pogovoru je Tone Ftičar povabil nekdanji dijakinji kamniške gimnazije Natašo Dolenc in Slavico Trbižan-Navinšek ter ravnatelja Ceneta Matičiča, ki so se razgovorili o zanimivostih v nekdanjih gimnazijskih letih.
Alenka Okorn, nekdanja dijakinja kamniške gimnazije, se je predstavila kot kitaristka, ki dosega izjemne uspehe.
Cantemus:in plesne šole Urška nastopili tudi nekdanji in sedanji dijaki šole. Simon Skalar, dijak tretjega letnika gimnazije in tretjega letnika srednje glasbene šole, je zaigral na klavir Etudo Franza Liszta, na harmoniko pa Borut Žagar, dijak tretjega letnika gimnazije in nosilec naslova absolutnega evropskega in svetovnega prvaka na diatonični harmoniki. S kitaro se je predstavila Alenka Okorn, nekdanja kamniška gimnazijka, ki je končala medicinsko fakulteto in akademijo za glasbo, kjer sedaj poučuje in dosega izjemne uspehe. Igralka Tanja Potočnik iz dramske skupine Rudolfi je predstavila odlomek igre Hiša iz kart, ki je bila nagrajena na Linhartovem srečanju. Tanja je za glavno vlogo prejela Severjevo nagrado za najboljšo amatersko igralko leta 1997.
Na prijetnem srečanju ob jubileju kamniške gimnazije smo se vsi ponovno spomnili, kaj nam gimnazija daje in kaj pomeni za naš kulturni prostor. Njeno delo moramo spoštovati in razvijati, da bo lahko tudi prihodnjim rodovom posredovala znanje, kulturo in vrednote, brez katerih si razvoja Kamnika in okolice ne moremo predstavljati.
SAŠA MEJAČ
A

*;■ ■■■: ■> •■:■; a«
Svetniki sprašujejo
in predlagajo
Vi sprašujete, župan odgovarja
Marjan K. iz Špitaliča sprašuje, kako je Občina Kamnik uresničila obljube, da bo v letu 1999 odpravila posledice poplav, ki so jo prizadele v novembru 1998 in aprilu 1999-
Občina Kamnik je v okviru proračunskih sredstev in sredstev republiškega proračuna, namenjenih za intervencijske ukrepe na komunalni cestni infrastrukturi, izvedla najnujnejše sanacijske ukrepe in s tem zagotovila dostopnost skoraj do vseh občanov, Na močno poškodovanih delih cestišč so bili izvedeni začasni obvozi tako, da je bil omogočen dostop do posameznih zaselkov oziroma do posameznih stanovanjskih objektov. Narasli vodotoki so poškodovali številne mostove, ki trenutno še niso v celoti sanirani. Obnovljeno je bilo poškodovano vodovodno omrežje v KS Motnik in Špitalič.
Na terenskem ogledu, ki so ga opravile komisije, ki sem jih imenoval, so ugotovile poškodbe na komunalno-cestni infrastrukturi in objektih, povzročene zaradi nanosov zemljin ali pa zaradi udorov zemljišč. Evidentiranih je bilo več kot 50 plazov večjega obsega in še enkrat toliko plazov manjšega obsega, ki pa so povzročili neprevoznost cest.
V letu 1999so bila izvedena , sanacijska dela na lokalnih in
nekategoriziranih cestah, sanirani so bili plazovi, obnovljeno je bilo poškodovano vodovodno omrežje in mostni objekti.
Sanacijska dela so se izvajala na področjih, kjer je plaz ogrožal stanovanjske ali gospodarske objekte ter hkrati povzročal neprevoznost cest (LC So vinja Peč - Na-grot, LC Soteksa - Briše, javna pot Zg. Motnik, javna pot Zg. Motnik-Srobotno, 'javna pot Hruševka Hribar, javna potjevnik - Sidol, javna pot Zg. Palovče, javna pot Sr. vas-Zalaznik, nekategorizira-na cesta Zajasovnik - Hribar, nekategorizirana cesta Reber - Slope, nekategorizirana cesta Zg. Motnik, nekategorizirana cesta Jastroblje - Podlipovec, nekategorizirana cesta Gradišče), na področjih, kjer je bilo poškodovano ali ogroženo vodovodno omrežje (LC Hruševka, javna pot Hrib -Spruk, javna pot Tunjice - Petek, javna pot Bela - Planinšek), na področjih, kjer so bile ceste neprevozne (LC Poreber - Hrib, LC Bela Peč, na cesti Vogar - IJvk LC Sovi-
javna pot Jastroblje - Pestotnik, javna pot Podkozjak-Kekec, javna pot Liplje, javna pot Ravne - Oše-var) in na področjih, kjer je bilo cestišče tako poškodovano, da ni bil mogoč varen promet, v skupni dolžini približno 5 km.
Za izvedene sanacijske ukrepe je bilo v letu 1999 realiziranih več kot 90 mio SLT. V strukturi virov
sredstev je proračun občine zagotovil več kot 60% sredstev, preostali del pa predstavljajo sredstva RS.
Za odprcfvo posledic poplav na kmetijskih zemljiščih in poteh, ki vodijo na obdelovalne kmetijske in gozdne površine, je občina razporedila 14 mio SIT.
V letu 1999 so bile sanirane številne poškodbe na komunalno-cestni infrastrukturi, kot tudi na objektih in komunalnih napravah, ki jih je povzročilo neurje v letu 1998 in v letu 1999. Njihova vsebina se je nanašala na.odpravo najbolj kritičnih točk na komunalnih objektih in napravah, seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Zavedam se, da je odprtih še veliko nerešenih problemov, s katerimi se bomo morali soočiti v prihodnjem letu,
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Z novim letom Kočna pod skupno streho trgovske družbe Vele
Bo kulturni dom na Duplici lahko služil krajevni skupnosti?
Na vprašanje Marjana Berganta
v zvezi z lastništvom in uporabo kulturnega doma na Duplici Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, odgovarja, da je glede na podatke pregledanih zemljiškoknjižnih listin objekt še vedno v lasti Stola d. d. Ta ima tako tudi razpolagalno pravico nad objektom. V teku pa so intenzivni dogovori s predstavniki Stola, da se kulturni dom prenese v last in posest Krajevni skupnosti Duplica oziroma na Občino Kamnik. Dosedaj so predstavnik Slovenske razvojne družbe, lastnika Stola, za odkup zahtevali 60 milijonov SIT, vendar občina na to ni pristala. Občina s pomočjo predstavnikov KS Duplica zbira dokaze o investicijskem vlaganju v ta objekt in ga želi brezplačno pridobiti za potrebe KS Duplica. Glede balinišča pa je občina obveščena, da je Balinarski klub Duplica od Stola kupil del zemljišča, ki služi za dejavnost kluba in ne more biti več predmet prodaje.
Varnost prometa skozi Šmarco
Na pobudo Ivana Sekavčnika, da je potrebno z ustrezno ureditvijo prehodov za pešce zagotoviti večjo varnost prometa tako na cesti Duplica-Domžale kot na regionalni cesti Duplica-Mengeš, je odgovorila Direkcija RS za ceste. V svojem odgovoru pravi, da je v letošnjem planu opremljanja državnih cest v območju prehajanja pešcev prek državnih cest predvidena tudi ureditev območja prehoda na regionalni cesti Rl-225 (odsek 1140 Mengeš-Duplica) v dolžini 3 km. Za ureditev avtobusnih postajališč na predlagani lokaciji mora občina Kamnik predhodno organizirati komisijski ogled za določitev lokacij avtobusnih postajališč v skladu s Pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč. Na podlagi tega bo mogoče pristopiti k projektnim rešitvam za ureditev avtobus-
nega postajališča izven naselja Šmar-ca, oziroma k postopkom za njegovo legalizacijo. Komisijska določitev lokacij pa še ne pomeni takojšnje realizacije avtobusnih postajališč, temveč možnost za njihovo uvrstitev v načrt izvedbe za leto 2000.
Za ureditev pločnikov za pešce znotraj naselja Smarca mora poskrbeti občina v skladu z zakonom o javnih cestah. Takojšnja ureditev predlaganih prehodov za pešce je odvisna od izvedenih pločnikov za pešce v nadaljevanje prehoda za pešce in od pripravljenosti občine, da financira predloge za obeležbo in osvetlitev prehodov za pešce prek državne ceste, je še rečeno v odgovoru, ki ga je DRSC poslala občinskemu oddelku za okolje in prostor.
Kdaj pločnik od križišča do vrtca v Šmartnem?
Na večkratno pobudo Toneta Rajsarja, da je potrebno urediti pločnik od križišča proti Pšajnovici do obstoječega pločnika, ki pelje proti šoli v Šmartnem, Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, odgovarja, da je občinska uprava v zvezi s to pobudo svetniku že večkrat odgovorila. V povzetku vsebine dosedanjih odgovorov je rečeno, da sta Občina Kamnik in Družba za avtoceste v RS (DARS) leta 1996 sklenili sporazum o ureditvi obstoječega cestnega omrežja v občini Kamnik glede izgradnje AC Vransko-Blagovica-Šentjakob. V tem sporazumu so bili dogovorjeni določeni ukrepi za izvedbo rekonstrukcije ceste in za odpravo kritičnih točk. Za uresničitev predlagane pobude, ki je vsekakor utemeljena, je treba doseči dodatni sporazum z investitorjem (DARS). Tako bi bilo možno financirati dela, ki pa so projektno tehnično že predlagana. Glede načina izvedbe ustreznejše prometno-tehnične graditve (verjetno je s tem mišljen tako imenovani kravji semafor, op. p.) pa je občinska uprava že poslala ustrezno pobudo DARS.
Kdaj plin na Cankarjevi cesti?
Svetniška skupina SKD je postavila vprašanje, kdaj bodo naročniki plinskih priključkov ob Cankarjevi cesti v Kamniku priključeni na zemeljski plin.
Adriaplin d. o. o. Ljubljana v
svojem odgovoru pravi, da so bila na projektno rešitev poteka plinovoda po pločniku ob Cankarjevi cesti pridobljena vsa soglasja upravljavcev obstoječih vodov. Izgradnja tega dela plinovoda je bila v planu za leto 1999. Po zakoličenju komunalnih vodov pa so ugotovili, da je pločnik popolnoma zaseden s komunalnimi vodi, ki pa v projektu zaradi pomanjkljivih podatkov niso bili pravilno vrisani. Zato je projektant predlagal prestavitev trase v vozišče Cankarjeve ceste, za kar pa je bilo treba pridobiti novo soglasje DRSC. To soglasje je bilo izdano 13. 10. 1999, soglasje CP Ljubljana za polovično zaporo cestišča pa 8.11.1999. Takoj začeta gradbena dela ovirajo neugodne vremenske razmere in zagotavljanje varnosti prometa. Po zagotovilih izvajalca naj bi ob ugodnih vremenskih razmerah, ki še dopuščajo varjenje PE cevi, ta del omrežja zaplinili v drugem tednu novembra. Na koncu še pripominjajo, da se je v zadnjem času povečal tudi interes za izgradnjo novih hišnih priključkov, saj je v tem času zaradi ugodne cene plina v primerjavi z drugim gorivom ogrevanje s plinom več kot 30% cenejše. Zato si v Adriaplinu prizadevajo, da bi hkrati z omrežjem zgradili hišne priključke tudi vsem tistim, ki v zadnjem času izražajo interes .za priključitve na plinovodno omrežje.
F. S.
-	X
Sklicana zadnja
letošnja seja
občinskega sveta
Spremembe
prostorskega
akta
in proračun
Župan Tone Smolnikar je za 22. december 1999 sklical 9. sejo občinskega sveta, ki bo hkrati tudi zadnja v letošnjem letu. Med enajstimi predlaganimi točkami dnevnega reda bodo svetnikom najbrž vzeli največ časa predlog sprememb prostorskega dela dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik in osnutek občinskega proračuna.
Medtem ko bodo občinski proračun za leto 2000 svetniki pretresali v prvi obravnavi in jo verjetno tudi zaključili, pa bodo s prvo obravnavo prostorskih aktov, s katerimi bodo začrtali nadaljnji razvoj izrabe prostora v naši občini, nadaljevali na januarski seji.
V prvi obravnavi bo občinski svet obravnaval tudi ustanovitev javnega zavoda Matična kn jižnica Kamnik.
Vse ostale odloke, ki so na dnevnem redu, pa so svetniki enkrat že obravnavali. Zato bodo sedaj v, drugi obravnavi sprejemali odloke o ustanovitvi Agencije za razvoj turizma, o odvajanju odpadnih in padavinskih voda in o postopkih za opravljanje koncesije na tem področju, o načinu izvajanja službe za urejanje in vzdrževanje občinskih cest in o pogojih za podelitev koncesije na tem področju ter o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
F. S.
V	—------------
Nadaljevanje s 1. strani
Trgovska delniška družba Vele, katere članice bodo letos dosegle okrog 35 milijard tolarjev prometa, bo imela 45 živilskih in 30 neživilskih poslovnih enot, šest diskontov, blagovnico, tri grosistična skladišča, deset gostinskih enot, pekarno, slaščičarno, drevesnico, kooperacijo z obrtniki in še nekaj drugih manjših organizacijskih enot. Zaposlovala bo 1.190 delavcev, med katerimi jih je veliko iz naše občine. Združeno podjetje bo po velikosti med dvajsetimi največjimi slovenskimi podjetji in kar drugo med trgovskimi podjetji z živili. Prav doseganje večje moči med slovenskimi trgovci, med katerimi je najmočnejši Mercator s 30% tržnim deležem, je generalni cilj združevanja.
Ob tem pomembnem koraku, ki je v današnjih razmerah tržnega gospodarstva in koncentracije trgovine že kar nujen za nadaljnji razvoj in uspeh, je direktor Kolne Jože Kopušar povedal, da prve ideje in pogovori o združevanju kamniških in domžalskih trgovcev segajo v leto 1969. Vendar v razmerah socialističnega planskega gospodarstva ni bilo pogojev in poMuha za takšno povezovanje. Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij v podjetja z znanimi lastniki, vse večja konkurenca na trgu in možnosti hitrjejšega razvoja so tudi v slovenski trgovini spodbudili procese združevanja, ki jih je med prvimi uspešno izvedel veliki trgovec Mercator. V Kočni so se v letu 1996 začeli intenzivneje dogovarjati s sosednjim trgovskim podjetjem Napredkom, s katerim so že dolga leta sodelovali v nekdanjem sozdu ABC Pomurka, od leta 1995 pa v gospodarskem interesnem združenju ABC. Združevalnemu procesu se je kasneje pridružilo tudi trgovsko podjetje Tabor iz Grosuplja, prav tako član GIZ skupine ABC, v kateri je enajst trgovskih podjetij sodelovalo na nabavnem in marketinškem področju. Da bi vse tri trgovske družbe šle v združevanje dobro pripravljene, so po intenzivnih pogovorih o upravljanju, organiziranosti, trženju, kadrovskih in razvojnih možnostih združenega podjetja sprejeli sporazumni dogovor. V času dogovarjanja o združevanju je uprava Kočne sprotno seznanjala organe upravljanja, sindikat in zaposlene o razlogih in poteku združevanja tako, da so bili delničarji in delavci dobro seznanjeni, prav tako pa tudi zunanji lastniki Kočne, ki združevalni proces absolutno podpirajo.
Jože Kopušar, direktor Kočne, je poudaril, da so se na skupščinah 'vseh treh trgovskih družb v avgustu z veliko večino odločili za združitev, ki prinaša številne prednosti in ugodnejše pogoje za poslovanje, kot so doseganje ugodnejših nabavnih pogojev pri dobaviteljih, večja tržna, razvojna in kapitalska moč združenega podjetja, organizacijska, tehnološka in tržna posodobitev, večja konkurenčnost na veleprodajnem in maloprodajnem tržišču, pa tudi večja socialna varnost zaposlenih. Jože Kopušar vidi prednost in kvaliteto njihove združitve v tem, da niso porabili denarja za drage nakupe delnic in dolgotrajne postopke prevzema, pač pa so se članice le pripojile in bodo denar lahko uporabile za pospeševanje razvoja nove družbe. Dosedanje tri uprave bo nadomestila skupna uprava družbe Vele, katere predsednik je Stane Skok - direktor Napredka, namestnika Jože Kopušar - direktor Kočne in Marjan Ahlin - direktor Tabora, član pa Peter Primožič iz Napredka. Skupna moč kadrov bo prav gotovo pomenila večjo strokovnost pri delu vseh služb. Večina poslovnih funkcij bo locirana na sedežu nove družbe v Domžalah oziroma tam, kjer bodo pisarniške kapacitete. Zato bo v okviru poslovnih funkcij prišlo tudi do prerazporejanja nekaterih od 270 zaposlenih v Kočni, kar pa po mnenju g. Kopušarja ne predstavlja težav, zlasti ne v primerjavi z vsakodnevno vožnjo na delo v prometno Ljubljano. Združena trgovska družba bo dosegla bistveno racionalizacijo na področju organizacije poslovanja. Dosedanje tri distribucijske centre v Kamniku, Domžalah in Grosupljem, ki opravljajo zelo podobno oskrbo, bodo specializirali za posamezne blagovne skupine, s tem bodo dosegli nižje stroške in sprostitev prostorskih zmogljivosti. Tako se bo dejavnost Kočninega skladišča preselila v Jarše, kjer bo močno centralno skladišče, distribucijski center v Kamniku pa se bo usmeril na oskrbo z mesnimi in mlečnimi izdelki ter zamrznjeno hrano.
Enotna nabavna in prodajna politika bo rezultirala tudi v enotnih cenah v vseh prodajalnah trgovske
družbe Vele, bodisi v Kamniku, Domžalah ali Grosuplju. Jože Kopušar pravi, da na področju maloprodaje bistvenih sprememb ne bo. Nova družba si bo prizadevala za čimbolj kvalitetno ponudbo kupcu in v ta namen se bo še hitreje nadaljevalo posodabljanje trgovin. Kočna je po lanskoletnih številnih investicijah v obnovo in posodobitev trgovin in odprtje franšizne prodajalne Univerzal v letošnjem letu investirala kar 200 milijonov tolarjev za tri ključne projekte - popolno preureditev živilskega marketa v Stranjah in na Kranjski cesti v Kamniku ter v nakup Emoni-ne trgovine na Trgu talcev. Pospešeno so investirali v opremljanje s POS sistemi in ob preureditvi trgovin smotrno izkoristili površine, saj so več prostora namenili prodajni dejavnosti, manj pa skladiščenju.
Med prvimi prednostnimi nalogami družbe Vele bo prav gotovo že dolgo pričakovana blagovnica v Kamniku, saj so načrti že v izdelavi, posodobitev trgovine na Trgu talcev in obnova trgovine v Mostah. Nova družba se je vključila tudi v novo gospodarsko interesno združenje Suma 2000, v katerem sodeluje pet velikih trgovskih družb - Vele, Živila Naklo, Potrošnik Murska Sobota, Era Velenje in Kolo-niale Maribor. Članice GIZ Suma 2000 so ustvarile v lanskem letu skoraj sto milijard tolarjev prometa in le razmišljajo o kapitalskih povezavah, saj želijo postati druga slovenska trgovska veriga in na nabavnem področju doseči položaj Mercatorja.
Direktor Kočne Jože Kopušar je ob zaključku najinega pogovora poudaril, da so v razmerah zelo intenzivnega združevanja na področju trgovine vodstva družb Kočne, Napredka in Tabora dosegla veliko podporo za združitev. Združeni bodo uspešneje in še bolje delali v zadovoljstvo vseh kupcev, Kamničani pa bomo predvidoma konec naslednjega leta dobili težko pričakovano blagovnico.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK
vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organe lokalnih skupnosti, da predlagajo kandidate za občinska priznanja.
Priznanja Občine Kamnik so:
-	naziv častni občan Občine Kamnik
-	zlato priznanje Občine Kamnik
-	srebrno priznanje Občine Kamnik
-	bronasto priznanje Občine Kamnik
-	spominsko priznanje Občine Kamnik
Naziv častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, M imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan.
Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ah dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik.
Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, nndietiem zavodom, organizacijam m skupnostim ter društvom za zelo pomeSe dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Spominsko prizhanje Občine Kamnrk se podeljuje vidmm znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnrm delavcem, kr obrscejo Kamnik.
^osebne pJdatkfpredlagme^kandidata '(ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv m sedež organizacije, skupnosti, zavoda...,
-	za katero priznanje se predlaga,	t
-	utemeljitev predloga,
-	ime in naslov predlagatelja.	____________
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik,
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik 1Franci Vidic. Na podlag, menja Ministrstva za kulturo sodi časopis med Pr°aJ0 ,	. ttnnniieSo/a ^‘ltere ^
a podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodan	■ P P .I' 8^- Kamniški
bčan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200' izvodov ir ga Pojemajo vsa gospodinjstva bčine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik,	t’	j- j61- fax. 831-
11, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50140-601-281496 Nenaročenih člankov m foto-rafij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo.__________________d. Ljubljana.
SAŠA MEJAČ
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2000, ŽELI VSEM KRAJANOM DUPLICE V IMENU SVETA KS PREDSEDNIK FRANC OREŠNIK
OBENEM ŽELIMO USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO , 2000 TUDI UREDNIŠTVU KAMNIŠKEGA OBČANA.
.a,	scjtasr
Novoletna anketa
POGLED NAZAJ IN NAPREJ V LETO 2000
V letu 1999 se kamniški industriji ni pisalo preveč rožnato, to pa se je odražalo tudi na socialnem področju naših občanov.
Pred iztekom letošnjega leta in vstopa v leto 2000 smo za kratko oceno doseženih rezultatov in problemov, s katerimi so se srečevali v iztekajočem se letu, zaprosili nekaj vodilnih kamniških gospodarstvenikov in nekaj vodilnih predstavnic socialnih zavodov in drugih zavodov v naši občini. Želeli smo izvedeti tudi, kako gledajo na prihajajoče leto, kaj nam bo to leto po njihovem mnenju prineslo, tako na gospodarskem kot na socialnem področju.
Mag. Matjaž Janežič,
predsednik uprave Titana, d. d.:
V družbi Titan je bila v preteklem letu verjetno za neko krajše obdobje do-s e ž e n a naj nižja točka. Upamo, da nam bodo tržne razmere omogočale, da ohranimo vse proizvodne programe, zato stopamo v leto 2000 z večjimi upanji. Žal pa bodo zaradi velike zadolženosti družbe del cene za sanacijo Titana morali plačati tudi delavci. Bistveno pa je, da bo Titan kot pravna oseba s svojim zdravim jedrom in več kot stoletno tradicijo preživel, da bo tako omogočena zaposlitev tudi kakšni kasnejši generaciji.
, direktor
Pretečeno leto je bilo sicer naporno, vendar kar uspešno. V našo tehnologijo smo investirali kar 3,5 milijona DEM. Tehnologijo odpraše-vanja smo rešili že prejšnja leta. Zaradi uvajanja finejših izdelkov, ki prenesejo večje transportne stroške pri prodaji na tuje, bomo ustrezno dopolnili strukturo zaposlenih. Dokončali smo namreč novo proizvodno linijo, ki omogoča proizvodnjo najfinejših materialov. Zato bomo lahko zadostili potrebam vedno zahtevnejših kupcev po širšem asortima-nu izdelkov. Tako bomo lahko sledili konkurenci. Drugo pa je razvoj kamnoloma, kjer smo v kooperaciji začeli z betonskimi granulati.
V prihodnjem letu bomo tržili predvsem take izdelke, ki nam bodo prinesli kaj več dobička. Dosedanje grobe velike mase so namreč prinesle manj dobička, ob tem da so pri prevozu bolj obremenjevale okolje.
S krajevno skupnostjo kar dobro sodelujemo, sedaj si prizadevamo zmanjšati tudi hrup in njegov vpliv na okolico. V kratkem bomo v sodelovanju z občino začeli tudi z gradnjo pločnikov v Stranjah. Pomaga-
mo pa tudi pri razvoju športne, kulturne in drugih dejavnosti v krajevni skupnosti.
Glede tovornega prometa skozi mesto, še posebej po Cankarjevi cesti, vidim rešitev v delni preusmeritvi na železnico. V bodoče naj bi se prevažali predvsem tisti materiali, ki ne zahtevajo velikih tovornjakov.
Bogomir Wiegele, direktor Svilanita:
Poslovno leto 1999 je bilo v Svilanitu nekoliko slabše od prejšnjega, saj smo se v Evropi srečali s stagnacijo na trgu. Na Hrvaškem se je čutil izpad v turizmu, kar smo čutili tudi mi pri prodaji hotelskih brisač. Na slovenskem trgu se je pred uvedbo davka na dodano vrednost več uvažalo, kot pa kupovalo na domačem trgu. V drugi polovici leta se je položaj nekoliko izboljšal.
Pričakujemo, da se bodo ta gibanja nadaljevala v prihodnjem letu. Verjetno se bomo, če primerjamo naše rezultate z rezultati evropske konkurence, srečevali z vse močnejšo zahtevo po povišanju delovne produktivnosti. To pa seveda pomeni tudi postopno zmanjševanje zaposlenosti, ki pa bo sorazmerno omejeno. Ne računamo na neko odpuščanje delavcev, pač pa bolj na naravno fluktuacijo. Seveda če ne bo večjih težav in izrednih pretresov na trgu. V trenutnih razmerah pa moramo držati neko ravnotežje med višino plač in socialno varnostjo zaposlenih ter na drugi strani iskati primerno donosnost kapitala, česar v preteklosti nismo bili vajeni.
Franc Jeras, direktor kamniško-domžalske poslovne enote SKB banke:
Po mojem slabšega gospodarjenja kot letos prihodnje leto ne more biti. Mislim, da je faza propadanja velikih podjetij v Kamniku kon-
Matevz Kirn Calcita, d. d.:
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV
ORGANIZACIJA KAMNIK, KOMENDA
VSEM ČLANOM ZSČ, POKROVITELJEM, PRIPADNIKOM SV IN DRUGIM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE IN POMOČ TER VAM ŽELIMO VELIKO USPEHOV, VESELJA V LETU 2000.
čana. Titan je na pravi poti sanacije, vendar samo ob predpostavki, da se bodo uspešno de-zinvestirali in povečali produktivnost tako, kot so si zamislili. V drobno gospodarstvo, ki je zelo zdravo, imam zaupanje. Mi imamo zelo veliko dobrih komitentov, ki se zelo dobro uveljavljajo. Večkrat sem že dejal, da bi morala občina s prostorskimi plani pospešiti dezinvestiranje podjetij, v mislih imam zlasti področje Kemijske industrije, Stola, pa tudi Utoka, Alprema in drugih. Če se bo na teh delih obnovila gradnja, ki jo občina potrebuje, potem se občina za svoj razvoj ne sme bati. Zelo na glas pa lahko povem, da pa se tisti, ki v naši občini usmerjajo razvoj, ne znajo poenotiti.
Glede razvoja v prihodnjem letu sem kljub temu optimist. Imamo namreč nekaj dobrih programov, vendar pa sem pesimist, če občina ne bo s prostorskim planom omogočila uresničevanja dobrih gospodarskih zamisli. Investitorji s kapitalom ne bodo prihajali v občino, če bodo videli, da niso zaželeni. Če bodo denimo sprejeti tako, kot je prišel v Kamnik ZEL, ki dejansko ne ve, kakšne korake delati naprej, potem se bodo drugi kmalu začeli izogibati naše občine.
Ana Zelič, vodja Urada za delo v Kamniku:
Na našem uradu za delo se v vsem letu prijavi kot brezposel-I nih od 900 | do 1000 oseb. Ko-| nec leta 1998 smo imeli v naši občini prijavljenih 1319 brezposelnih, v desetih mesecih letošnjega leta se je prijavilo 822 brezposelnih. Na delo sedaj čaka 1260 ljudi. Računamo, da bo stanje nezaposlenosti konec letošnjega leta enako lanskemu. Prijavljajo se tako tisti, ki so končali šolanje in iščejo prvo zaposlitev, kot tisti, ki so iz kakršnih koli vzrokov izgubili delo.
V desetih mesecih se jih je zaposlilo 618, 179 pa je bilo izločenih iz evidence.
Zelo težko najdejo ponovno zaposlitev zlasti starejše osebe, brezposelni brez izobrazbe^ in invalidi. Seveda stanja brezposelnosti ne moremo ocenjevati zgolj prek statistike, saj je pomembno socialno stanje posameznega brezposelnega občana. Mnogi se znajdejo v veliki socialni stiski, za marsikatero brezposelnostjo se skriva usoda cele družine.
Napovedi za leto 2000 žal niso nič kaj ugodne in razveseljive. Število brezposelnih se bo gotovo povečalo. Upamo samo lahko, da ne bo preseglo doslej največje številke v zadnjih desetih letih, ko je leta 1993 v naši občini čakalo na zaposlitev kar 1841 brezposelnih oseb.
Marjeta Benkovič, svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik:
Mora m reči, da smo v občini na področju socialnega skrbstva
kolikor toliko za silo pokrivali interese oziroma potrebe, ker vemo, da je denarja vedno premalo. Zato prednostno zagotavljamo pokrivanje zakonskih obveznosti. Največji delež, kar 60% sredstev, namenjamo za zagotavljanje doplačila domske oskrbe naših občanov. V domovih je namreč okrog 76 naših občanov. Centru za socialno delo prispevamo 15% za plače, prispevke in materialne stroške. Občina namenja tudi del sredstev za letovanje otrok, sofinanciramo tudi delovanje društev s področja socialnega varstva in humanitarne organizacije. Skupaj bo občina letos namenila za področje socialnega varstva okrog 76 milijonov SIT.
Tudi zaradi prezasedenosti domov za starejše občane v zadnjem času pospešujemo pomoč ostarelim na domu, poskušamo čimbolj razviti to socialno mrežo. Letos je bilo take pomoči deležnih okrog 60 občanov. Seveda v tako kratkem času še nismo uspeli pokriti vseh potreb, čeprav si poleg zaposlitve dveh delavcev pomagamo tudi z javnimi deli in s prostovoljci. Po normativih rabimo v javni službi najmanj deset ljudi.
Za leto 2000 smo računali, da bi za socialno varstvo namenili vsaj za 6% več sredstev, ne pa 3,8%, kot so nam določili z indeksacijo, kar je odločno premalo. Upam, da bomo vsaj za domsko oskrbo in za center za socialno delo dosegli nekoliko več sredstev. Za pomoč na domu pa smo predvideli zaposlitev 2,5 delavca. Za naprej pa bi morali predvideti širitev te javne mreže vsaj z dvema delavcema na leto. Poleg tega pa moramo nameniti nekaj čez pet milijonov SIT za Našo hišo v Grobljah.
Nada Kolar, vodja kamniške izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
Zaradi napredka znanosti na področju zdravstva in vedno večjih zahtev ljudi po kvalitetnih zdravstvenih storitvah se stroški v zdravstvu naglo večajo. Gospodarstvo jih že nekaj časa ne more pokrivati v celoti. Zato zavarovanci plačujemo svojo soudeležbo v taki ali drugačni obliki. Da se izognemo doplačilom, je prostovoljno zdravstveno zavarovanje vsaj koristna, če že ne zelo potrebna odločitev. Čeprav se strošek zavarovanja zdi odveč in nepotreben, se nam lahko bogato obrestuje. V primeru dolgotrajnejših zdravstvenih težav marsikdo sam ne bi zmogel poravnati stroškov zdravljenja.
Čeprav ugotavljam, da v urejenosti zdravstvenega zavarovanja in osveščenosti občanov o zdravstvenem zavarovanju naša občina ne odstopa od drugih, je prav, da so občani dobro seznanjeni s pravicami in možnostmi zadovoljevanja zdravstvenih potreb. Zaradi različnih oblik organiziranosti zdravstva (javne službe, zasebniki, samoplačniške ambulante) je vsaka informacija o tem, kje in kako koristiti zdravstvene storitve, še kako dobrodošla.
V prihodnjem letu nas čaka uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja, ki bo nadomestila dosedanje zdravstvene izkaznice in omogočila lažje in kvalitetnejše uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Ker uvedba kartice zahteva urejenost zdravstvenega zavarovanja, je potrebno, da vsi, ki ga nimajo urejenega, to storijo v najkrajšem času.
Metka Romšak, direktorica Centra za socialno delo Kamnik:
Veliko težav po-v z r o č a dejstvo, da mladi ne dobijo zaposlitve, tisti, ki so jo izgubili, jo pa prav tako težko dobijo, zlasti če so stari nad 40 do 45 let.
Zaradi načrtovanja dejavnosti bi si želeli bolj stalno gmotno podlago, da bi že na začetku leta vedeli, s kakšnimi sredstvi bomo razpolagali. Denimo, začnemo z nekim projektom, pa sploh ne vemo, ali bomo zanj dobili kaj denarja ali ne. Moteče je tudi, da se razpišejo programi šele sredi leta, pa ne vemo, koliko denarja bomo dobili, ali ga bomo sploh dobili. Recimo, ali bomo lahko kaj plačali prostovoljcem ali pa jim bomo povrnili le materialne stroške in podobno.
Glede na potrebe smo kadrovsko premalo zasedeni. Potrebovali bi še kakšnega strokovnega delavca, da bi zapolnili potrebe po negovalkah na domu in podobno. Tega bi si želeli tudi občani, ki so deležni take pomoči. Ti se navežejo na določenega izvajalca in mu zaupajo. Stari ljudje se težko prilagajajo stalnim spremembam. Z javnimi delavci pravzaprav le mašimo luknje.
Več sredstev bi morali nameniti šolskim otrokom iz socialno šibkejših družin za udeležbo na letovanjih, v šoli v naravi, za brezplačne malice. Enako velja za različne mladinske delavnice, prek katerih bi lahko mladim ponudili kaj več, da ne bi bili pogosto prepuščeni sami sebi.
Ker sem optimist že po naravi, mislim, da se bo v prihodnje stanje na socialnem področju izboljševalo, denimo z donacijami, saj se ti novi trendi tudi pri nas uveljavljajo.
Včasih smo zelo težko dobili prostovoljce, denimo za pomoč na domu, za delo z mladimi, sedaj pa se stanje spreminja na bolje. Mladi zelo radi sodelujejo, so zelo pripravljeni delati, seveda, če vidijo nek smisel tudi zase.
Marta Žerko, direktorica Doma starejših občanov Kamnik:
Letošnje leto smo v našem zavodu po-svetili predvsem sanaciji posledic lanskoletnih novembrskih neurij. Čeprav smo s- sanacijo spodnjih prostorov začeli že lanskega decembra, glede na to, da je morala potekati redna dejavnost v hiši, ni bilo možno obnoviti vseh prostorov naenkrat. Te dni sanacijska dela, ki bodo po dosedanjih ocenah stala okrog 140 milijonov SIT, v glavnem zaključujemo. Od države smo za ta
namen prejeli okrog 113 milijonov SIT, ostalo pa smo pokrili iz amortizacije in drugih lastnih virov.
Seveda tudi naše dejavnosti nismo zanemarili, saj smo se vključevali v vsa področja, tako na področju izobraževanja kot v tokove, ki so nas spremljali to leto - leto starejših.
Prav zaradi poteka obnovitvenih del nismo mogli izkoristiti vseh prostorov. Zaradi preseljevanja smo morali število oskrbovancev zmanjšati poprečno za 3 do 4 oskrbovance, čeprav imamo sicer dom vedno polno zaseden.
Moram pa reči, da kljub temu, da je naš dom novejši, še kar sodoben, sedanjim trendom kmalu ne bo več zadoščal. Vedno več se daje poudarka individualnosti posameznega stanovalca, to pa pomeni preusmeritev doma v zmanjšanje kapacitet v obstoječem objektu. Ta cilj bi bilo mogoče doseči z gradnjo dodatnih objektov, za kar imamo sicer vse pogoje, vendar bo trajalo več let.
Prihodnje leto bomo praznovali tudi 25-letnico obstoja. S programom jubilejnega leta ne bo nobenih težav, saj že sedaj zelo dobro sodelujemo z vrtci, šolami, društvi, skratka, lahko rečem, da povezovanje omogoča zelo bogato kulturno življenje v našem domu.
Zdravka Slavec, direktorica Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik:
Letos smo kar precej investirali v
samo hišo.
Največja pridobitev je vzpostavitev računalniškega omrežja, na eni strani smo razvili notranjo informacijsko mrežo, na drugi pa so vsa ključna mesta v hiši priključena na elektronsko pošto. Poleg tega smo povsem na novo opremili že zastarelo računalniško učilnico. Tu moram omeniti zelo veliko podporo Zavoda za šolstvo R Slovenije. Pomembno pa je tudi, da smo uspeli vzpostaviti šolski radio, ki veliko pripomore k obveščanju gojencev in večjemu zanimanju za novinarski krožek. Sedaj delamo na projektih in dokumentaciji za šport-norekreativni del, kjer je predvidena telovadnica in bazen, ki naj bi služil tudi plavalnemu udejstvovanju Kamničanov, še posebej mladine. Temu bo namenjeno leto 2000, da bi lahko začeli z izvedbo del leta 2001. Seveda pa se je treba še zelo prizadevati za pridobitev sredstev. V prihodnjem letu bi radi pokrili tudi jahalnico. Zato se sedaj prijavljamo na vse razpise za pridobitev sredstev, saj bo pokritje zahtevalo preko 20 milijonov SIT.
Ker smo uspeli vzpostaviti mobilno službo za svetovanje na terenu, bo to tudi v prihodnje ena naših pomembnih funkcij. Vedno več otrok se namreč poskuša integrirati v redne šole, mi pa bomo pri tem skrbeli za svetovanje staršem, otrokom, učiteljem in podobno. Letos smo izpeljali tudi več programov za izobraževanje strokovnega kadra. Med drugim tudi v okviru projekta javnih del za asistente za fizično pomoč gibalno oviranim učencem osnovnih šol. Te asistente bomo za celotno Slovenijo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in Zavodom za zaposlovanje izobraževali tudi prihodnie leto.
FRANCSVETELJ
Dobrodelna akcija Tomaža Humarja in Rdečega križa Kamnik
Pomoč družini tragično preminulega Janeza Jegliča
Svetovno priznani alpinist, član alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik, se je nedavno vrnil s Himalaje, kjer je dosegel edinstven uspeh.
Po vrnitvi se je spomnil na soplezalca Janeza Jegliča, ki se je smrtno ponesrečil v Himalaji leta 1997. Doma je zapustil ženo in tri otroke.
Tomaž Humar ni pokazal, da je samo vrhunski alpinist, ampak da je tudi plemenit človek širokega srca. Pripravljen je pomagati prijateljevi družini. Kupcem na voljo je že prepustil del alpinistične opreme, s katero je plezal in dosegel enkratne uspehe.
Območna organizacija Rdečega križa Kamnik je sprejela njegovo pobudo za zbiranje prispevkov, ki bi jih namenili Jegličevi družini. Mnogi so se odločili, da namesto novoletnih čestitk prispevajo za to dobrodelno akcijo. Sredstva lahko nakažete na OZ RK Kamnik s pripisom: Janez Jeglič, žiro račun 50140-678-57044, sklic na številko 200.
Darovalci lahko za nakazana sredstva uveljavljajo davčno olajšavo.
Hvalevredna je pobuda Tomaža Humarja in OZ RK Kamnik. Pričakujejo, da bo akcija obrodila lep uspeh. Vsem, ki bodo sodelovali, se Tomaž Humar in Rdeči križ že vnaprej iskreno zahvaljujeta, hkrati pa vsem želita srečne in zadovoljne praznike!	STANE SIMŠIČ
Dom v Kamniški Bistrici
Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki upravlja planinski dom v Kamniški Bistrici, je sporočilo, da bo ta dom med letošnjo zimsko sezono zopet zaprt. Odprli naj bi ga le ob lepih koncih tedna in pa po dogovoru. Bolj ali manj stalno pa je ves čas odprta gostilna »Pri Jurju« na drugi strani Bistrice, pod Mokrico.
BOJC
Zeleni Kamnika delijo hrano za ptice
Kot že nekaj let bomo tudi letos ob pomoči podjetja in podjetnikov poskrbeli za ptičjo hrano v teh mrzlih dneh.
Ljubitelji ptic se lahko oglasite v pisarni Zelenih v Kamniku na Cankarjevi 3 vsak četrtek od 17. do 19. ure, prosimo pa vas, da s seboj prinesete primerne vrečke.
Zaradi praznikov bo pisarna zaprta od 24. decembra do 7. januarja prihodnjega leta, tako da bomo zadnjič v tem letu delili hrano v četrtek, 23. decembra, in nadaljevali v četrtek, 13. 1. 2000.
ZELENI SLOVENIJE - 00 KAMNIK
Pri Klasu najlepša Miklavževa izložba
Na sam Miklavžev god, 6. decembra, je komisija Odbora za oživljanje starih običajev ocenila naj lepše po Miklavževo aranžirane izložbe. Tokrat je najvišjo oceno dobila izložba trgovine Klas z Glavnega trga 16. Lepo urejena je imela malone vse bistvene elemente te zvrsti: iz kruha, čokolade in leda oblikovane Miklavževe figurice, parklje, značilne parkljeve palice, ovite v okrasni, resasto narezani krep papir. Manjkal ni niti utripajoči »peklenski ogenj«.
Drugo mesto je bilo prisojeno izložbi trgovine Srček, tudi z Glavnega trga v Kamniku. To izložbo je krasila Miklavževa kapa z lepo aranžiranimi darili v prevladujoči značilni, rdeči, Miklavževi barvi. Izložba trgovine Tip-Top prejme tokrat tretjo nagrado. Pri tej je zlasti ugajal del z lepim Miklavževim likom. Četrto oz. peto mesto sta si zaslužili izložbi Lectarjeve Svečarije oz. trgovine Črna mačka nasproti šutenske cerkve.
Komisija je sicer opazila tudi nekaj okusno aranžiranih izložb, ki pa so jim manjkali nedvoumni pravi Miklavževi liki. Naša tradicija namreč ne pozna zamenjave Miklavževega z Božičkovim likom. Slednji, uvožen iz anglosaksonskega sveta, v zadnjih letih izpodriva iz nekdanje Sovjetske zveze k nam prav tako uvoženega dedka Mraza. Oba naj bi nadomestila pri nas tradicionalnega božičnega Jezuščka.
Odbor za oživljanje običajev pri OO SKD Kamnik
Najvišji priznanji Tomažu Humarju
Izjemno dejanje Tomaža Humarja, vzpon v alpskem slogu po prvenstveni smeri v osrednjem delu južne stene 8167 m visokega himalajskega vrha Daulagirija v predzadnjem letu drugega tisočletja našega štetja, je našlo svoje priznanje tudi na državni in športni ravni. Tako je 17. novembra predsednik republike, gospod Milan Kučan, priredil poseben sprejem za Tomaža, člane odpra ve, za katero bi lahko celo rekli, da je bila kamniška, in še nekatere druge planinske goste. Ob tej priložnosti je Tomažu izročil tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Povedal je: »S podvigom Kamničana, ki je kot prvi sam v alpskem slogu preplezal južno steno 8167 m visokega Daulagirija, je Slovenija še bolj stopila v svet.« Po trenutno dostopnih podatkih je tako Tomaž postal tudi prvi Kamničan, ki je za svoje športne dosežke dobil to visoko državno priznanje.
Seveda pa Humarjev vzpon ni pomemben samo kot dosežek v promociji države Slovenije, ampak je še toliko bolj pomemben kot uspeh na športnem področju. Zato ga je odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj letos uvrstil med pet prejemnikov najvišjega slovenskega športnega priznanja, Bloudkove nagrade. Poleg njega sta to nagrado letos dobila še vrhunska športnika Gregor Cankar in Luka Špik in športna delavca dr. Branko Elsner in Marjan Jemec. Poleg nagrad je bilo podeljenih tudi deset Bloudkovih plaket za odlične dosežke v športu. Priznanja je na slavnostni prireditvi 26. novembra v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani prejemnikom izročil minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga.	OJČ
Pridejo trikraljevski koledniki
Na praznik sv. Treh kraljev 6. januarja in pred njimi vam bodo na vaših domovih trikraljevski koledniki tudi tok-rat zaželeli vso srečo in božjega blagoslova.
Sprejmite jih toplo ’ vaših domovih. Ti koliki nadaljujejo našo lepo narodno tradicijo. Vaši darovi, kijih b°doPri tem zbirali, bodo, tako kot doslej, dani v dobrodelne namene. V blokih bodo koledniki potrkali na tista vrata, ki jih boste označili z dobrodošlico,. npr. z G+Af+fi an ko drugače razpoznavno.	Odbor za oživljanje starih običajev
★ ****★★★**★**** *******★**★★★★★ ★*★★★★★★★
* * * * * * * * *-* * * * * * *
* * * * *
**************************************
Božični mir, veselje in srečno novo leto 2000
Ucdtzv (Mam, 'je/omet-
Slovenski krščanski demokrati
ncD
Razstava o zlatih letih ženske odbojke v Kamniku
DA NE BI POZABIU NA USPEŠNE KAMNIŠKE ODBOJKARICE
Tisti sneženi večer 17. novembra so se v razstavišču Veronika kljub slabemu vremenu zbrali ljubitelji kamniške odbojke, še posebej pa nekoč aktivne tekmovalke uspešne kamniške ženske odbojkarske vrste. Na spominsko razstavo o zlatih letih ženske odbojke v Kamniku jih je povabila organizatorica razstave in dolga leta aktivna kamniška odbojkarica Mija Majcenovič, roj. Stele.
Kot je sama dejala, je s to razstavo želela zapolniti vrzel v pisanju zgodovine ženske odbojke v Kamniku. V letih 1949 do 1958, ki jih je zajelo gradivo, predstavljeno na razstavi, so se kamniške mladinke in članice namreč uvrščale v vrh slovenske odbojke. Kot republiške prvakinje so se kamniške odbojkarice leta
1954 uvrstile v II. zvezno odbojkarsko ligo v takratni Jugoslaviji.
K uveljavitvi ženske odbojke v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji je svoj delež prispevala tudi Kam-ničanka Tilka Završnik Gajšek, ki je v odbojkarskem klubu Enotnost in kasneje v Železničarskem odbojkarskem klubu
Na odprtju razstave so se zbrale tudi nekoč aktivne kamniške odbojkarice: (v prvi vrsti čepijo, z leve) Marinka Benkovič, Olga Černol, por. Čadež Marica Volarič, por. Tro-bevšek, in Marinka Drolc, por. Ahčin, (stojijo z leve) Anka Koncilja, por. Matičič, Silva Trbižan, por. Ponikvar, Inka Zupan, por. Šimenc, Ivana Kregar, por. Lisičič, Hela Ljubljana osvojila vrs- rirc, por. Dujakovič, Meta Ziherl, por. Krstič, Angelca Komatar, por. Rozmanič, in to naslovov državnih or8anizatorka razstave Mija Stele, por. Majcenovič.
prvakinj, bila je članica držav- nosni, da se je vseh petdeset sodelovali Janez Majcenovič,
ne reprezentance in njeha kapetanka. Kar nekajkrat ji je družbo pri osvajanju teh naslovov delala druga odlična kamniška odbojkarica Marta Stele.
»Kamničani smo lahko po-
let ob moški odbojkarski eliti obdržala tudi ženska odbojka,« je dejala Mija Majcenovič v svojem uvodnem nagovoru in se ob tej priliki spomnila tudi pokojnega trenerja kamniških mladink in članic Vinka Čadeža in dveh preminulih odbojkaric Kristine Dolar in Marte Stele, hkrati pa zaželela veliko uspeha sedanjemu trenerju deklet Mihu Premel-ču.
V kulturnem programu so
njegova hči Marta Zabret ter pianist in skladatelj Janez Močnik. Predstavili so Prešernovo Od železne ceste.
Zbrane ljubitelje kamniške odbojke je pozdravil tudi župan Tone Smolnikar, ki je tudi predsednik odbojkarskega kluba Kamnik. Zahvalil se je organizatorici razstave za njen velik prispevek k zgodovini kamniške ženske odbojke.
FRANC SVETELJ
Kulturni del programa »seje zgodil« kar v družinskem krogu Majcenovi-čevih, kot je dejal Janez Majcenovič, ki je s hčerko Marto ob klavirski spremljavi Janeza Močnika odigral razboritipar iz Prešernove Železne ceste. Ni pozabil pristaviti, da so s to duhovito pesmijo spomnili nekdanje odbojkarice na vožnjo z vlakom na večino tekmovanj, kadar niso slučajno dobile kakšnega tovarniškega kamiona.
Občina Kamnik
Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik, Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik,
Mladinski center Kamnik,
Odbor za božično novoletne prireditve občine Kamnik,
Odbor za oživljanje starih običajev pri 00 SKD Kamnik,
Turistično informacijski center občine Kamnik,	jiTic
Kulturno društvo dediščina in Matična knjižnica Kamnik
PROGRAM BOŽIČNO-NOVOLETNIH
PRIREDITEV	4* *
Ponedeljek. 20. decembra, ob 14. uri	T*
0. Š. Marije Vere Kamnik: PRODAJNA RAZSTAVA ROČNIH DEL.
ob 18. uri - Matična knjižnica Kamnik: URA PRAVLJIC
ob 19.30-Dvorana Glasbene šole Kamnik: PREDNOVOLETNI KONCERT
Pihalnega orkestra glasbene šole Kamnik in Pihalnega orkestra glasbene šole
Kranj
Torek. 21. decembra, ob 10. uri
Matična knjižnica Kamnik: POLNA LUNA IN SHUJŠEVALNA KURA, dramska skupina 0. Š. 27. julij.
ob 17. uri - Matična knjižnica Kamnik: Lutkovna igra MARKOVA ŠOLSKA TORBA
Sreda. 22. decembra, ob 16. uri
HIP DUPLICA: BUTALSKE RAZGLEDNICE, dramska skupina O.Š. Frana Albrehta
ob 16. uri - Glavni trg Kamnik: ZADNJE SANKE DEDKA MRAZA, dramska skupina O.Š. Marije Vere
ob 16. uri - O.Š. 27. julij Kamnik: BOŽIČKOVA DELAVNICA Četrtek. 23. decembra, ob 16. uri
Glavni trg, Kamnik: Predstava POLNA LUNA IN SHUJŠEVALNA KURA, dramska skupina O. Š. 27. julij
ob 16. uri - O.Š. 27. julij Kamnik: BOŽIČKOVA DELAVNICA
ob 18. uri-Dvorana Glasbene šole Kamnik: PRAZNIČNI KONCERT učenk
in učencev Glasbene šole Kamnik
Petek. 24. decembra, ob 16. uri
Glavni trg, Kamnik: Lutkovna predstava ZIMSKA ZGODBA (Majetida). Nastop otroškega ZBORČKA pod vodstvom ga. Marine Aparnik in OBISK BOŽIČKA
ob 17.30-HIP Duolica: OBISK BOŽIČKA Sobota. 25. decembra, ob 19.30
Cerkev Frančiškanskega samostana: BOŽIČNI KONCERT MePZ Cantemus Kamnik
Nedelja. 26. decembra, ob 10. uri
Glavni trg, Kamnik: Nastop MESTNE GODBE KAMNIK v počastitev Dneva samostojnosti
ob 20. uri - Srednješolski center Rudolfa Maistra, Kamnik: PRAZNIČNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Ponedeljek. 27. decembra, ob 17. uri
Glavni trg, Kamnik: Predstava JABA-DABA-DU - čarodej, klovn, glasba; MEŽAN-KUČ
ob 20. uri - Srednješolski center Rudolfa Maistra: NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Torek. 28. decembra, ob 17. uri
Glavni trg, Kamnik: BAJA-BAJA Z MOJCO IN KAUČOPKOM ob 19. uri - Kulturni dom Šmartno v Tuhinju: PREDSTAVITEV KS ŠMARTNO V SLIKAH IN BESEDI Sreda, 29. decembra, ob 17. uri
Glavni trg Kamnik: Lutkovna predstava RADOVEDNI SLONČEK (Majetida)
Četrtek. 30. decembra, ob 17. uri
Glavni trg, Kamnik: Lutkovna predstava DOGODIVŠČINE STRAHCA BU (Majetida)
ob 19. uri - Galerija Veronika: »V LETU 2000«.
Odprtje skupinske razstave likovnih del kamniških ustvarjalcev
Petek. 31. decembra, ob 16. uri
Glavni trg, Kamnik: Lutkovna predstava MEDVED IŠČE PESTUNJO ZAPOJMO Z DEDKOM MRAZOM (Majetida)
PO 22. URI na Glavnem trgu v Kamniku Silvestrovanje 2000
Z ANSAMBLOM NAGELJ - OGNJEMET
V ČASU OD 20. 12. DO 31. 12. 1999 BO NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU POTEKAL BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM
VABLJENI!
Poslavljamo se od starega leta in polni veselih pričakovanj se oziramo v novo leto, novo stoletje, tretje tisočletje...
Naj nas prazniki, ki so pred nami - božič, dan samostojnosti, novo leto z mnogimi toplimi stiski rok povežejo v srečno, iskreno, razumevajočo, dobro skupnost prihodnosti, želita
Združena lista socialnih demokratov Kamnik in Komenda
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
fSLS
Slovenska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka vošči vsem občanom na Kamniškem lepo doživet božič in veliko sreče v novem letu 2000.
Obenem čestitamo ob dnevu samostojnosti.
V
V Krajevni skupnosti Smarca preudarno, načrtno in vztrajno
Vzorno urejena Pibernikova ulica
Z zaključkom kanalizacijskih del v prvi in drugi etapi so že načrtno pristopili k urejanju najvažnejše - Pi-bernikove ulice, ki povezuje Šmar-co in Nožiče. Ulico so že v celoti asfaltirali, uredili hidrantno omrežje, obnovil in napeljali novo vodovodno omrežje, uredili javno razsvetljavo in položili plinovodne cevi. Tako ne bo spet nepotrebnega prekopavanja ulice. Tudi tukaj je obveljalo enako načelo financiranja kot pri kanalizaciji: občina - KS, oziroma krajani.
V KS so se odločili, da bodo po tem vzorčnem urejanju Piberniko-ve modernizirali tudi ostale ulice, ceste in poti v celotni KS Šmarca. Zelo so zadovoljni, da jim je ta del modernizacije ceste uspel. To je dobra naložba v prepričanju in pripravljenosti ljudi, da je mogoč hitrejši napredek le s sodelovanjem vseh.
Urejanje kanalizacije in modernizacija cest je v polni meri angažirala vse dejavnike, zlasti pa svet KS. Razreševa-gp$ nje teh komunalnih zadev so bile in bodo še nekaj časa Ivan Sekavčnik, predsednik sveta KS Smarca prednostne naloge v tej KS.
Čimprej dokončati ureditev kanalizacije
Z Ivanom Sekavčnikom, predsednikom Sveta krajevne skupnosti Šmarca, je tekla beseda o najpomembnejših zadevah, ki jih ta čas želijo urediti.
Predsedniško dolžnost je prevzel 1996. leta. Že predtem je Svet KS iskal rešitve za realizacijo projekta -kanalizacije. Polnih 10 let se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Danes je prevladalo mišljenje, da je kanalizacija osnova za urejanje vseh ostalih komunalnih zadev. Z odločno akcijo so uspeli prepričati občinske organe, da sodelujejo s finančnimi sredstvi. KS mora zagotoviti 30% vseh potrebnih sredstev. Ker v KS nimajo stalnega vira dohodkov,
niti krajevnega samoprispevka, so se s krajani dogovorili, da podpišejo individualne pogodbe. Odziv je bil obetajoč, kar 90% vseh je soglašalo s takim načinom sofinanciranja.
Z deli na kanalizacijskem omrežju, dolgem cca 6,5 km, so pričeli 1997. leta. Postopek so razdelili na štiri etape. Uspešno sta zaključeni prvi dve, tretja je v zaključni fazi. Z zadnjo bodo pričeli čimprej. Pri tretji etapi so kar nekoliko zaostali predvsem zaradi lastniško pravnih zapletov.
Do sedaj je zgrajenih že 5 km kanalizacije. Vrednost projekta v KS Šmarca znatno presega možnosti KS. Pri realizaciji projekta finančno sodeluje občina, del sredstev je prispevalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor poleg sredstev, ki jih prispevajo krajani. V KS so prepričani, da bo na ta način celotna investicija pokrita. Posamezniki so nekoliko v zaostanku s plačili pogodbenih obveznosti in to bi lahko ogrozilo zaključek izgradnje zadnje etape. Po mnenju predsednika sveta bodo ta vprašanja pravilno rešena tudi z občinskim odlokom.
V KS Šmarca načrtujejo po zaključku kanalizacije nadaljevati z modernizacijo cestnega omrežja v dolžini cca 5 km. Do sedaj je urejenih cca 3 km, preostale pa bodo reševali v naslednjih letih, če bo občina tudi vnaprej sodelovala s finančnimi sredstvi. Z urejanjem cest bodo hkrati reševali javno razsvetljavo. Projekti so že izdelani.
Predsednik KS omenja, da je Občina Kamnik v zadnjih letih namenjala del sredstev v to KS, poprej pa so bila sredstva precej pičla. Po razpoložljivih podatkih KS Šmarca ustvari letno 5% družbenega proizvoda, zato je prav, da se ta sredstva postopoma vračajo.
Na področju KS Šmarca uspešno deluje cca 50 obrtnikov in podjetnikov ter tri delovne organizacije. Z vsemi KS dobro sodeluje.
Varnost krajanov
KS Šmarca se že dolgo časa zavzema za rešitev manjkajočih prehodov preko glavne ceste Duplica-Domžale. Po mnenju in oceni KS bi bilo potrebno urediti vsaj 5 preho-
dov za pešce in temu primerno urediti tudi pločnike.
Še nevzdržnejše je stanje na področju prehoda pri Železniški postaji Šmarca ob glavni cesti Duplica-Mengeš. Ta prehod je izredno nevaren, saj ni niti označen. Ljudje, ki gredo na vlak ali avtobus, prečkajo glavno cesto in se izpostavljajo velikim nevarnostim. To vprašanje bi moralo urediti Ministrstvo za promet in zveze, rep. direkcija za ceste. Reševanje je v postopku že od 1996. leta, rešitve pa še ni videti. Morda odgovorni čakajo na kakšno večjo nesrečo, se sprašuje predsednik Sveta KS Ivan Sekavčnik.
In druga vprašanja?
Kulturni dom Šmarca še vedno čaka na dokončanje. Del objekta -zlasti dvorana - je še vedno v surovem stanju. Tudi to bodo poskusili rešiti z lastnimi sredstvi. V stavbi je otroški vrtec, knjižnica, prostore ima KS in seveda tudi gasilci. Ti so po besedah predsednika Sveta KS zelo prizadevni in poprimejo za vsako delo. Strokovno so zelo dobro usposobljeni, kar dokazujejo na različnih preizkusih znanja in na tekmovanjih, kjer dosegajo zelo opazne rezultate.
Obrambni nasip ob reki Kamniška Bistrica
Na pobudo KS Homec, ki se ji je pridružila tudi KS Šmarca, so odgovorni vodnogospodarstveni organi zgradili obrambni nasip ob strugi Kamniške Bistrice. Ob večjih vodnih ujmah je voda pri Šmarci prestopila bregove ih je nižje ležeče naselje v Šmarci poplavljala.
Reševanja pomembnih problemov se v tej KS lotevajo načrtno in odločno, uspehi so že vidni, kar dokazujejo konkretni rezultati na številnih področjih. Pomemben pri tem je tudi usklajen pristop Sveta KS, krajanov, občine in drugih. Tak pristop seveda zagotavlja dolgoročni napredek na področju cele KS Šmarca.
Ob zaključku našega pogovora je predsednik Sveta KS Šmarca Ivan Sekavčnik zaželel ob bližnjem novem letu vse lepo krajanom KS Šmarca in vsem občanom Kamnika.
STANE SIMŠIČ
O »Bohkovem keudru« v Kamniku
Stari Kamničani vedo še povedati o znamenitem kraju, kjer stoji še danes »Bohkov keitder«. Kje je ta kraj v Kamniku?
Na Trgu talcev, o preureditvi katerega smo že razpravljali na občini, so se v srednjem veku dogajale žalostne stvari. Sedanja generacija Kamničanov ve, kje so bila srednjeveška mestna vrata. Severna vrata so meščani imenovali Mekinjska vrata ali »Frauen Thor«.
Nekaj let nazaj so v »Albrehtovi hiši«, še v originalnem mestnem zidu odkrili imenitno gotsko okno in ga sedaj lahko vsak ogleduje kot zgodovinsko in turistično zanimivost. Na levo od mestnih vrat stoji že v 18. stoletju zidana hiša, v kateri je sedaj Kmetijska zadruga. Že sama stavba je z zunanjim stopniščem na severni strani nekaj posebnega. Na fasadi se vidi v prvem nadstropju velika niša, ki je danes prazna! Spodaj je kamnit portal, vhod v trgovino. To je hiša, kjer je »BOHKOV KEUDER«. Portal v hiši je nov, prej je bil klesan še v baročnem slogu. V trgovini se vidijo še originalni stebri, ki podpirajo mogočen velb! To je bila klet, kjer so v starih časih hranili sode vina, imeli skladišče živilskih artiklov itd. Zgoraj v niši pa-je bil velik križ.
Tako je bilo vse do druge svetovne vojne.
Stare slike Kamnika, bodisi votivne bodisi pokrajinske, ki prikazujejo naše mesto v 17. in 18. stoletju, pa tudi še v 19. št., in se na njih vidi tudi mestno obzidje, izven obzidja na severni strani prikazujejo velik križ, zapičen v zemljo. Najlepše se to vidi na votivni sliki izZakala z letnico 1779, ko gori del Grabna.
S tem križem je bilo označeno mesto, kjer je bilo v srednjem veku prvo kamniško morišče. Sodnija je bila takrat na Starem, gradu (Oberstain) in graščak je
imel pravico obsojati velike zlikovce tudi na smrt. Kraj pa, kjer so izvrševali likvidacije (obešanje, sekanje glav - obglavljanje ter sekanje desne roke) teh za družbo nevarnih oseb,je bil prav na mestu, kjer stoji sedaj zgradba kmetijske zadruge. To morišče je stalo do takrat, ko so se graščaki in z njimi sodišče s Starega gradu preselili v graščino Križ pri Komendi. S tem so ukinili prvo morišče na Grabnu in ga preselili blizu graščine
Križ; to je v Podgorje. Lokacija novega ali drugega morišča v Kamniku je bila nekje okrog sedanje Lahove hiše, blizu mesta, kjer železniška proga seka podgorsko cesto.
Leta 1935 je župan g. Anton Strgar ukazal »KULUK«, to je brezplačno obvezno delo za občino. Tudi mladina in študentje smo bili dolžni delati. Odredili so nam delo v gramozni jami v Podgorju. Dobili smo mala kladiva na dolgih ročajih in razbijali kamenje ter delali grobi šoder za posipavanje cest. Asfaltnih cest takrat na Kamniškem še ni bilo. »Krvavo znamenje« je takrat stalo bližji gramozne jame. Kopali in razbijali smo v tej jami in pripravljali grobi pesek več kot 14 dni. Pa seje pri odkopu usulo veliko gramoza in zagledali smo človeško okostje. Ker je bilo krvavo znamenje blizu, smo zaključili, daje moralo biti drugo morišče Kamnika tam. Verjetno je bilo okostje obsojenca, ki so ga na tem morišču umorili. Ko so pozneje začeli zidati hiše, so »Krvavo zna-
menje« premestili ob cesto, kjer še danes stoji.
Kar tri kamniške zgodovinske zan imivosti sems opisal: prva je »Bohkov keuder«, druga »Prvo morišče«, tretja: »Drugo morišče« v Podgorju.
Za zaključek še to. »Bohkov keuder« je danes brez križa, ki je spominjal poznejše rodove, kaj seje na tem mestu dogajalo. Leta 1949so križ preko noči odstranili in zlobni jeziki so takrat govorili, da je ose-' ba, ki je skrivo ma snela križ, tega odnesla na »FERLA-DESTELUNG«, tj. na železniško progo, da ga je vlak povozil. Druga verzija je, da je bil križ odnesen k frančiškanom. Se bo mar nekoč zvedelo, kaj je resnica?
Za razliko umor- jenih v srednjem veku, na Grabnu, blizu prvega morišča so Nemci 30. junija 1942 obesili osem nedolžnih talcev iz Stahovice, Gozda in Bistričice, da bi ustrahovali slovenske ljudi, da bi pokleknili pred podivjanim naci-fašizmom. Te žrtve imajo spomenik v opomin na krvavo mučenje naših ljudi. Vsi v Kamniku obešeni so bili odpeljani in pokopani v Dragi. Če smo zaveden narod, tega divjanja Nemcev ne smemo nikoli in nikdar pozabiti! Dolžnost občine in nas vseh je, da spomenik talcev stalno vzdržujemo in negujemo kot trajen spomin in opomin na okupacijska leta druge svetovne vojne.
Dvakrat je bilo na Trgu talcev morišče, prvo v srednjem veku kot upravičeno, drugo v XX. stoletju kot divjaško dejanje, ubijanje in obešanje talcev.
Te misli sem imel, ko sem poslušal na občini poročila o ureditvi Trga talcev v Kamniku, Tudi »Bohkov keuder«je del zgodovine Kamnika, ki se ne sme pozabiti!
DR. NIKO SADNIKAR
V GODIČU POSTOPNO DO PREPOTREBNEGA PLOČNIKA
SIlfZ^EST
Podjetje za poslovne storitve, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 45,1240 Kamnik
PONOVNO OBVEŠČA
etažne lastnike večstanovanjskih hiš v Kamniku in sicer na Kovinarski 1a, 1b, 1c in 10a, Levstikovi 17, Steletovi 17, Kranjski 4b 4c, 4č in 4d, Ljubljanski, Groharjevi 2, 4, 6, 10, 12, 14, 18 in 20, Matije Blejca 2 in 4, Klavčičevi 7, Jakopičevi 22, 23, 24, 25, 26, 27 in 28, Tunjiški 2b in 2c, Fužine 2 in2a, itd..., da je preko pooblaščene odvetniške pisarne že vložila v Zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Kamniku zemljiškoknjižne predloge za vpis etažne lastnine (vpis večstanovanjske hiše in posameznih stanovanjskih enot).
Za stanovanjske enote na Zikovi ulici 2, 3, 4, 5, 6 in 12 sporočamo stanovalcem, da je zaključena geodetska odmera in vris teh objektov (odmerjeni so le objekti, ki jih vpisuje SILVEST), tako da bomo pričeli v januarju 2000 (oz. ko bo geodetska odločba pravnomočna) z vpisom po določbah novosprejetega Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v Zemljiško knjigo (ZPPLPS, Ur. L št. 89/ 99), kar velja tudi za vpis naslednjih večstanovanjskih hiš: Samostanska 5, Tunjiška 2/a, Matije Blejca 16, Groharjeva 16, Medvedova 5/a, 7, 9 in 23, Kranjska 4/a, 2, Ljubljanska 3/b, Kovinarska 10/c, Kajuhova pot 10, Cankarjeva 10 in 20 ter preostale večstanovanjske hiše na Jakopičevi ulici in drugih v Kamniku,...
Vsem, ki ste se do sedaj odločili za družbo SILVEST, d.o.o., Kamnik kot izvajalca vknjižbe etažne lastnine, sporočamo, da bomo te storitve izvršili v dogovorjenih rokih, nekateri so se zaradi pričakovanja novosprejetega zakona podaljšali. Novi zakon je tudi podaljšal rok za vknjižbo etažne lastnine še za nadaljnjih 5 let.
Če se etažni lastniki posameznih večstanovanjskih zgradb še niste odločili za vpis, je še čas, zato nas pokličite in zahtevajte tudi pisno ponudbo.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 810-960 vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure.
Ob prehodu v novo tisočletje želimo vsem strankam in bralcem Kamniškega občana veselo božično in novoletno praznovanje ter mnogo lepega v letu 2000!
Gradnja prve faze pločnika
Po večletnih pripravah so v letošnjem letu le pričeli z izgradnjo pločnika Stranje-Meki-nje. Graditi so začeli v južnem delu Godiča. Končali so okrog 300 m pločnika, kar predstavlja slabo tretjino celotnega načrtovanega projekta. Gradnja pločnika je bila zaradi terena precej zahtevna in zamudna, saj je vzporedno potekala tudi rekonstrukcija medkrajevne ceste Me-kinje-Godič. Vgraditi je bilo potrebno sistem odvodnjavanja za meteorne vode, obenem pa so uredili tudi ostalo infrastrukturno napeljavo: vodovodne cevi, električne in telefonske kable, kabel za kabelsko TV in za javno razsvetljavo. Večino del je opravilo Komunalno podjetje Kamnik, potekala pa so večinoma v poletnem in jesenskem času. Kljub gradnji in delom na cesti promet večinoma ni bil oviran in se je odvijal brez omembe vrednih zastojev. Predstavniki KS Godič so zelo zadovoljni tudi s sodelovanjem krajanov pri tem projektu in upajo, da bo tudi v prihodnje tako, saj je pločnik velikega pomena zlasti za otroke in starejše krajane, ker jim omogoča varno hojo. Glede na to, da je omenjena cesta občinska, je bila glavni investitor občina Kamnik, del sredstev je namenila tudi KS Godič iz krajevnega samoprispevka, del pa podjetje Galcit.
Obnova kapelice
Drugo večje delo v KS Godič je bila obnova kapelice Turške
Matere božje, o čemer je bilo pred časom v Kamniškem občanu že poročano. V tem času pa potekajo že pogovori o nakupu zvonov. Znaten delež k tej investiciji, ki bo po predvidevanjih stala okrog milijon tolarjev, so že prispevali razni obrtniki s področja godiške KS.
Reševanje vodovodnih problemov
Glede na to, da je oskrba s pitno vodo v zaselku Gmajna vsako leto pereč problem, so v KS Godič skupaj s KPK in Oddelkom za okolje in prostor občine Kamnik izdelali načrte za sanacijo. Okvirna cena investicije znaša okrog 9 milijonov tolarjev. Pričetek del bo predvidoma v drugi polovici zime in spomladi prihodnjega leta.
Ostale investicije
Poleg omenjenih del je bilo s sredstvi samoprispevka zgrajeno še nekaj drugih investicij. Tako je bilo asfaltiranih kar nekaj ulic v naselju Godič. Podjetje Hid-roinženiring pa je pričelo s sanacijskimi deli ob brežini reke Kamniške Bistrice, ki je bila poškodovana v jesenskih poplavah leta 1990. Posutih je bilo tudi nekaj ulic na Brezjah.
Svet KS Godič je dobro sodeloval tudi z gasilci GD Kamniška Bistrica. Tako so gasilci preizkusili hidrante na Brezjah, tam pa so jeseni izvedli tudi večjo gasilsko vajo. KS Godič je tudi letos otrokom z njenega področja sofinancirala šolo v naravi, ob božično-novoletnih
praznikih pa bodo predstavniki KS, kot vsa leta doslej, obiskali starejše in bolne krajane in jih simbolično obdarili.
Največji problem v KS -problem prekomernega prometa v zgornjem delu Godiča
Veliko nevšečnosti in slabe volje med krajani zgornjega Godiča povzroča slaba in ozka regionalna cesta od mostu v Stranjah do mostu v Stahovici. Ker tam ni pločnika, je zaradi gostega prometa osebnih in tovor-
nih vozil zelo ogrožena varnost pešcev, zlasti šolskih otrok, ki vsak dan hodijo po tej cesti v šolo. Krajani so trdno odločeni, da se mora stanje čimprej spremeniti in zahtevajo takojšnjo izgradnjo pločnika. Upajo, da bodo v svojih upravičenih zahtevah našli posluh pri občini in državi ter jim tako ne bo potrebno segati po nepriljubljenih metodah pritiska (morebitna zapora ceste).
Svet KS Godič se zahvaljuje krajanom za sodelovanje v preteklem letu in želi, da se bo nadaljevalo tudi v novem letu.
DAMJAN HANČIČ
30. 11. 1999 je zagorelo na Klavčičevi 12. Le hitremu posredovanju in požrtvovalnosti gasilcev PGD Kamnik, Duplica, Šmarca, Nevlje in Kamniška Bistrica kljub težko dostopnemu terenu gre zahvala za hitro pogasitev požara.
Stanovalci Klavčičeve 12 se vsem iskreno zahvaljujemo.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
objavlja
razpis
za opravljanje del Čiščenja prOStOfOV
ZKO Kamnik, Japljeva 2.
Obveznost: vsakodnevno čiščenje pisarn, galerije in pripadajočih prostorov na lokaciji v središču Kamnika.
Delo je honorarno, okrog 10 ur tedensko, zaželeno v večernih urah.
Zainteresirane vabimo, da pokličejo na telefonsko številko: 06l 83 91 612, ali se osebno oglasijo na sedežu ZKO (Galerija Veronika), Japljeva 2, Kamnik (ob delavnikih med 9. in 15. uro).
Pogovor z gospodom Tonetom F ti čar j eni
S KULTURO SKOZI VSE LETO IN V NASLEDNJE TISOČLETJE
Že nekaj časa opažam na koncertnih listih poleg naziva Zveza kulturnih organizacij Kamnik tudi ime Sklad za ljubiteljsko kulturo R Slovenije. Bi lahko, prosim, našim bralcem natančneje razložili razliko med tema dvema pojmoma?
Na začetku bi se rad zahvalil za pozornost, ki jo posvečate področju, ki je zelo pomembno za utrip na Kamniškem. Zveza kulturnih organizacij (ZKO) je družina poustvarjalcev, ki delujejo v društvih, in strokovna služba, ki opravlja določena dela znotraj ljubiteljske kulture. Sklad za ljubiteljsko kulturo R Slovenije je po zakonu izpred dveh let državni zavod, ki prevzema določene naloge, ki presegajo društveno raven. To so predvsem prireditve, kjer se kažejo rezultati dela na območnem, medobmočnem in državnem nivoju. Sklad je torej pomoč države ljubiteljski kulturi z namenom, da se dvigne na kakovostno raven, posamezniki pa imajo možnost preverjanja svojih rezultatov na prireditvah, ki presegajo društveno raven.
Pred kratkim smo lahko v dnevnem časopisju spremljali polemiko o financiranju javnih zavodov s strani države. Ali ta problem zadeva tudi Sklad za ljubiteljsko kulturo?
Res je bila polemika, vendar se te najnovejše peripetije Sklada za ljubiteljsko dejavnost ne tičejo! Sklad in njegovo financiranje so urejeni s posebnim zakonom. Ta hip premore sklad 60 območnih izpostav, delo je steklo, vendar se pojavljajo tudi nekateri problemi, saj je dejavnost dokaj nova. Zgodba o financiranju javnih zavodov pa je povsem nekaj drugega.
Dva vaša najbolj znana projekta, festivala Musiča Aeterna in Sozvočje, torej sodita pod okrilje Sklada?
Tudi. Gre za plod strokovnih povezav ZKO in Sklada, ne smemo pa prezreti pomoči tako s strani kamniške občine (proračuna) kot tudi Ministra za kulturo Republike Slovenije. Ponosni smo, da s festivalom Musiča Aeterna Kamnik že deset let sodi v vrsto uglednih
festivalskih prizorišč slovenskih mest. Sami ugotavljamo, da je javnosti, gledano s formalnega vidika, precej stvari neznanih, vendar to dejstvo, po mojem mnenju, dejavnosti ne bremeni. Za nas so pomembni rezultati, ki jih ponujamo kamniški in širši javnosti. Naš cilj je, da bi kulturna javnost dobila čimveč priložnosti za kulturno bogatenje, širjenje obzorja...
. Nam lahko predstavite nekatere dejavnosti, ki so v vaši domeni?
Če omenim delovanje ZKO, moram poudariti, da je že desetletje in pol dejavnost zelo pestra. Imamo 20 društev, v katerih deluje prek 50 sekcij v različnih dejavnostih. Obstajajo področja z vrzelmi, ki bi jih bilo potrebno zapolniti, vendar upam, da nam bo sčasoma to tudi uspelo. To so novejše zvrsti, kot je ples, video, lutkarstvo in podobno. Ničesar ne moremo narediti na silo. V Kamniku sta najbolj zastopani glasbena in likovna dejavnost, pa tudi gledališka... Sčasoma so se nekateri projekti zaradi različnih vzrokov začeli osamosvajati znotraj dejavnosti ZKO, kot so koncerti klasične in vokalne glasbe, razstave v Galeriji Veronika... V goste smo poleg amaterskih skupin začeli vabiti tudi profesionalne izvajalske ansamble ter seveda posamezne ustvarjalce. Ob bok domači produkciji smo želeli postaviti tudi tujo, od drugod, saj le tako lahko javnost, kot tudi sami izvajalci, primerja različne interpretacije, pri tem pa se dvigne tudi kakovost.
Omenili ste, da v Kamniku nekatere dejavnosti »šepajo«. To lahko povežemo s pomanjkanjem prostora, saj v tako velikem mestu, kot je Kamnik, nimamo spodobnega kulturnega doma.
Nobenega dvoma ni, da dostojen prostor za kulturne prireditve potrebujemo. Trenutno je to velik problem, saj še komaj uspevamo z različnimi improvizacijami na različnih lokacijah dobro organizirati prireditve in dejavnosti, ki sicer , sodijo v eno hišo.
SCRM
Izobraževanje odraslih
VSEM SLUŠATELJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 2000!
Učitelji in vodstvo Šolskega centra Rudolf Maister
psi&lamM' tUočletja el& Ito^icste. ‘psuugtuJze' i+t gdsi&vO; dsiečtta- uAfi&U&u-fuaUta	leto-
želi kolektiv Glasbene šole Kamnik
VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO
NOVO LETO 2000.
LEKARNA KAMNIK IN LEKARNA NOVI TRS.
Najpogosteje uporabimo stavbo nekdanje Narodne čitalnice, to je današnje razstavišče Veronika. Trenutno so vse možnosti, ki obstajajo, maksimalno zasedene, zato res še enkrat poudarjam, da Kamnik nujno potrebuje dostojno posodo za vsebino, ki bo v marsičem drugačna, boljša, saj se bodo lahko pojavile tudi druge zvrsti... Tu bi šlo za osrednji prostor, v katerem bi javnosti dostojno predstavljali kulturne prireditve, vendar se bojim, da so javno razgrnjeni načrti prehud finančni zalogaj za našo občino. Potrebno se Je zavedati, da ob prenovitvenih delih hiše ne smemo zanemariti skrbi za vsebino in z veseljem lahko rečem, da se vsaj ta hip za kulturo v Kamniku ni bati. Letno priredimo okrog 60 celovečernih koncertov, kar za naše mesto res ni zanemarljiv podatek. Dejavnost, vsaj v nekaterih zvrsteh, je takšna, da predstavlja pomembno prepoznavo tega prostora. V povezavi z zgodovinsko tradicijo pa so dogajanja, ki so mnogim premalo poznana in ovrednotena. Naše prizadevanje teče v takšni smeri, da bi tem dogajanjem namenjali čimveč pozornosti, da bi dosegli povezave v zvezi s prostori, ki bi jih pridobivali, z deležem občinskega proračuna ter še marsičim drugim, kar predstavlja pogoje za življenje in rast kulture. Mislim, da bo vse lažje. Zavest o tem, kaj smo in kaj hočemo, je potrebno sooblikovati s pomočjo kulture. Kultura ne sme biti tista, ki zadovoljuje neke množične čredne nagone, ampak v določenih točkah kaže smeri in poti naprej. Kamnik na mnogih področjih izgublja še dovčerajšnjo veljavo, zato je potrebno gledati na kulturo v povezavi s turizmom kot na bodočo pomembno razvojno smernico.
Z vašo mislijo se popolnoma strinjam, vendar pogosto slišim očitke občanov, da se v Kamniku res nič he dogaja, pa tudi turistov ni videti veliko.
Ja, res je. Mislim, da je v Kamniku veliko škode narejene ravno zaradi prepričanja, da se nič ne dogaja. Imamo zelo omejene možnosti javnega oglaševanja, saj pripravimo letno približno 150 prireditev. Če ni denarja niti za tisk, sodobnejše oblike oglaševanja in informiranja javnosti, potem je težko pričakovati tudi ustrezen odziv. Sam sem dostikrat tehtal, kaj je pomembnejše. Ali se omejiti na določeno število prireditev in tisto »razbobnat« ali poskrbeti za čimveč raznolike kulturne ponudbe. Odločil sem se za slednje, vendar bo v prihodnje potrebno iskati kompromise. Glede na dosedanjo pomembno vlogo kulture v Kamniku moramo imeti višjo stopnjo samozavesti tudi danes.
V naslednjem letu bomo praznovali leto kulture. Kaj bi vi, v okviru možnosti seveda, radi ponudili svojim meščanom?
Predvsem čimveč raznolikih kulturnih dogodkov, čeprav bi si želel, da bi bilo vsako leto leto kulture. S svojilni sodelavci se trudim, da bo kulturna ponudba prihodnje leto čimbolj pestra in zanimiva, seveda pa je tu še precej vrzeli, ki bi jih bilo potrebno zapolniti. Smelo in pogumno gledamo naprej, poskušali bomo v danih možnostih ponuditi čim več. Pomaga pa nam veliko prizadevnih ljudi.
Imate v mislih kakšen določen zanimiv dogodek?
Že kar nekaj časa se borimo za uresničitev . zamisli s področja večnega gledališča »burkaštva«, saj sem mnenja, da nam samo mesto ponuja dovolj zanimivih ambien-tov, kjer bi lahko ponudili publiki zanimivo dogajanje. Tovrstno ponudbo najdemo že v kar nekaj mestih, čeprav smo med prvimi zaprosili za sredstva, tako v občinskem kot v državnem proračunu, vendar ni bilo pravega posluha. Upam, da nam bo prihodnje leto uspelo izvesti vsaj burkaški dan, če že za festival ne bomo zbrali dovolj sredstev.
Že zaradi službenih dolžnosti pre-
živite veliko večerov na kulturnih prireditvah. Se tudi v svojem prostem čau udeležujete tovrstnih dogodkov?
Obisk in ogled prireditev drugod je zame velik izziv. Imam možnost primerjave z našim delom in spoznavam delo interpretov, ki bi jih v Kamniku težko našel. Moji obiski lahko prestav-, ljajo tudi neka izhodišča za dogovore za bodoča srečanja z izvajalci v Kamniku.
Bližajo se novoletni prazniki. Nam lahko zaupate, kako jih boste preživeli?
Doma. Zame je to čas, ki ga vedno preživim z družino. Mislim, da bo prijetno, saj se otroci vedno potrudijo in pripravijo kaj zanimivega, v hiši je veliko glasbe in podobno.
Kakšne so vaše želje za prihodnje leto?
Želim, da bi se na področju kulturne ustvarjalnosti in ponudbe v Kamniku, pa ne samo v letu, ki prihaja, našla prava izbira in možnost, da bi ljudje lahko čimveč prejeli in našli. Kultura je že v preteklosti pomembno zaznamovala ljudi v tem mestu, zato si želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Potrebna je posebna vrsta ljubezni, zato mislim, da se lahko še marsikaj prijetnega in poučnega zgodi in ustvari. To je tudi želja in motivacija, da delamo in si prizadevamo, saj potem pridejo tudi rezultati.
Prav lepa zaključna misel. V svojem ter v imenu bralcev Kamniškega občana se vam zahvaljujem za zanimiv pogovor in vam želim veliko uspeha, vztrajnosti in volje pri ustvarjanju kamniških kulturnih prireditev!
BOJANA KLEMENC
Knjižnice niso več tisto, kar so bile. Ker so boljše in boljše. In to je seveda še dodaten razlog za to, da vam v premislek ponujamo kar nekaj dobrih predlogov in idej, kako uporabljati vašo knjižnico. To so hkrati tudi ideje, kako obogatiti vaše življenje, kako se razvijati, se informirati, umsko in duhovno rasti, se zabavati in tešiti radovednost.
Zato vam predlagamo zelo konkretne načrte za leto 2000, da boste v naslednje tisočletje lahko zakorakali bogatejši in bolj načitani, bolj osveščeni in... Skratka - boljši.
Torej: nekaj predlogov, kako uporabljati lokalno knjižnico!
-	Vpišite se in postanite član vaše knjižnice!
-	Izposodite si knjigo, ki je trenutno najbolj brana in iskana!
-	Če vas zanima, katere so najvažnejše sorte vinske trte v slovenskih vinogradih, se lahko o laškem rizlingu, šiponu, sauvig-nonu, belem pinotu itd. poučite v naši knjižnici (Vodnik po slovenskih vinorodnih okoliših, Grad, 1994).
Pesnica Lili Novy ponovno na gradu Zaprice
- tokrat v upodobitvi slovenske dramske umetnice Lenče Ferenčak. V literarno-glasbenem večeru, posvečenem Lili No-vy, takole opisuje pesničino srečanje z Otonom Župančičem na gradu Zaprice, ki se je zgodilo po prvi svetovni vojni.
Prevajala sem. Prešerna, Župančiča, Gradnika in še mnoge druge. Moj mož me je takorekoč prisilil, da sem nesla svoje pesniške prevode pokazat Otonu Zupančiču, kije bil takrat največja duhovna veličina na Slovenskem.
Sla sva na grad Zaprice pri Kamniku, kjer je družina Župančič preživljala poletne počitnice. O, ti moj ljubi Bog, vse skupaj je bilo kar malce grozljivo in smešno hkrati: gospa Ani, Otonova žena, meje imela za mlado igralko, kije prišla slavnega pesnika in na novo imenovanega ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča prosjačit za službo... za angažma...
Recital z naslovom »In temni Bog mi pravi: Bodi moja!« se je dogodil 2. decembra 1999 v salonu gradu Zaprice pred sicer maloštevilnim, a toliko bolj predanim občinstvom. Lenča Ferenčak je sestavila literarno gledališko lepljenko iz spominov ene redkih izvrstnih slovenskih pesnic Lili Novy in iz izbora njenih pesmi. Pesničina življenjska usoda v interpretaciji Lenče Ferenčak je bila doživeta in izjemno sugestivna.
Z avtorsko glasbo jo je v živo spremljal nepogrešljivi glasbeni virtuoz na številnih instrumentih Lado Jakša. Po predstavi se je razvil živahen pogovor o umetniški in življenjski poti Lili Novv.
M. K.
x___________________________________________ y
Matična knjižnica Kamnik
Moj načrt za leto 2000 na temo: kako uporabljati knjižnico
- Katero štipendijo, poleg republiške, lahko zaprosite za vašega otroka? Preberite o drugih štipendijah in postopkih uveljavljanja -lahko bo to spremenilo vaše leto 2000 (Imam otroka - imam pravice: priročnik za starše, ZPMS,
Ljubljana, 1997).
-	Ce bi želeli prepoznavati metulje in vedeti, kakšen je dnevni pa-vlinček, vam lahko pomagamo (Jurij Kurillo, Metulji Slovenije, DZS, 1992).
-	Če bi radi napisali lepo ljubezensko pismo, si izposodite ljubezenske pesmi, npr. Slovenski pesniki o ljubezni (MK, 1997). Ali ne bi bil učinkovit zaključek na primer to: Položi mi poljub na veke/ vekov amen. Ali: Ljubezni se jezik zatika,/ vse počne sebi navkljub. In tako naprej.
-	Ljubezensko pismo lahko pošljete po elektronski pošti.
-	Vašega otroka lahko vpišete na pravljične ure, vi pa med tem mirno preberete časopise v čitalnici.
-	Če ima vaš otrok težave z branjem ali če mu je med počitnicami
matična knjižnica kamnik
V novem letu vam želimo, da bi se kdaj pa kdaj lahko zatekli v svet, »... kjer domuje domišljija, kjer govori narava poseben jezik, kjer imajo skale, čeri in balvani človeške in Živalske podobe, kjer tudi šumenje vetra in trepetanje svetlobe v noči ni brez smisla in globljega pomena. Povedke in pravljice nas uče gledati, poslušati in doživljati svet v najbolj prvinski obliki.« (Tone Cevc)
Pustite nekaj te čarobnosti v svoje življenje, v času, ki prihaja!
Obveščamo vas, da bo knjižnica v petek, 24. decembra, odprta le do 13. ure, v petek, 31. decembra, pa bo zaprta.
Kolektiv Matične knjižnice Kamnik
preveč dolgčas, ga vpišite v počitniške delavnice.
-	Če bi radi vašemu otroku omogočili spoznavanje ročno-umetniš-kih ustvarjalnosti, ga vključite v Vilo Čira-ČtTra.
-	Če bi radi spregovorili z umnimi Kamničani, obiščite Kamniške večere.
-	Če bi radi spoznali kakšnega slovenskega pisatelja in izvedeli, kako nastaja knjiga ali če bi radi spremljali lepe kraje na potopisnem predavanju, pridite na naše prireditve.
-	Spoznajte Kamnik in okolico skozi ljudsko izročilo, ki je zbrano v naši knjigi Veronika z Malega gradu.
-	Otroci - uporabite svoje male sive celice in si prislužite lepo nagrado pri knjižni uganki meseca.
-	Surfajte po internetu.
-	Preberite modne nasvete v čitalnici.
-	Lahko spremljate tudi novosti pri zakonodaji s pomočjo Uradnih listov ali računalniške baze IUS 1NFO.
-	Polepšajte si dan z glasbo z zgoščenk ali z izposojeno videokaseto iz naše mediotečne ponudbe.
-	Na izpisu izposojenega gradiva preberite, kaj se dogaja v knjižnici.
-	Če vas zanima, kaj se dogaja v Kamniku, si oglejte našo informacijsko tablo pri vhodu v čitalnico.
-	Bi radi kaj prodali, ponudili in-štrukcije, kaj kupili? Ponudite svoj oglas na naši oglasni deski.
-	Vas zanima, kje dobiti knjigo, ki jo že dolgo časa iščete? Iščete knjige o predelavi odpadkov ali o škofjeloškem kruhku ali o čem drugem, pa ne veste niti naslova niti avtorja? Pomagajte si z računalniki in programom OPAC na oddelku za odrasle, v čitalnici in na pionirskem oddelku.
-	Bi bili radi še boljši človek za tretje tisočletje? Berite.
Pri vsem tem vam lahko pomaga uporaba vaše knjižnice. Pa srečno v letu 2000!
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Srečno 2000!
»Bol je dvakit kukr pa uben-kit,« pravijo naši rojaki v slavni dolini pod Kozjakom, ki Martinovo nedeljo vedno »dvakit« praznujejo, pred .s v. Martinom in po njem, vinskem patronu. Zato, pravijo, da se ne bodo zmotili, če bodo prehod v novo tisočletje praznovali letos in še prihodnje leto. Čeprav tudi oni pravijo, da ti še en tolar manjka do dveh jurjev, če imaš v »varžet« 1999 tolarjev. Zato se ne kanijo pridružiti vsesplošnemu špetiru, kdaj bomo zares stopili v tretje tisočletje. Pa še prav imajo. Pri tisoč letih leto gor ali dol...
Nekoč so se kolegi na občinski seji smejali bistremu zastopniku kmečkega stanu, zgovornemu Jož-kotu, ko mu je v žepu začivkal mo-bičuk (takrat so bili še redki, ki so se ponašali s tem dosežkom tehnike). Danes pa bi se Jožko lahko smejal, če bi videl, kako udeleženci različnih okroglih miz in podobnih sejanj v občinski dvorani, kadar začivka mobi v eni na obešalnikih obešenih bund, planejo vsak k svoji malhi in iščejo tistega, ki čivka, da bi ga utišali. Zadnjič je nekdo že tekel s svojim čivkačem na hodnik, vendar je na steni še vedno čivkalo, pa se je postopek odkrivanja ponovil. Nekdo je rekel, da je to kar prispevalo k učinkovitosti dela okrogle mize, pa verjetno ni mislil resno...
Bolj resno bi morali razmisli-
ti, kako k varnosti voženj prispeva telefoniranje za volanom. Ni treba dolgo stati na nekem ovinku, da človek ne bi opazil »spretnega« šoferja, ko se med pogovorom ob zavijanju z eno roko ukvarja z volanom, prestavami in še čim. Prav zanimiv bi bil podatek, koliko »vozečih telefonistov« je že plačalo v zakonu zapisano kazen ...
Ko je zadnjič sam podpredsednik slovenske vlade Marjan v Podgorju rezal trak nad kanalizacijskim jaškom, se mu je tudi kot kmetijskemu strokovnjaku jašek pred kulturnim domom zdel postavljen nekoliko previsoko. Seveda mu vrli Podgorci niso zaupali, da so za otvoritev na tla položili samo pokrov od jaška in ga obsuli s peskom. Podgorci pravijo, da so se zgledovali po Soteščanih, ki so nedavno županu za otvoritev vodovoda s čisto pitno vodo »podtaknili« pipo, priključeno na gumijasto cev, ali po domače »šlauh«. Znajti se je treba...
Zadnjič so na nekem pogovoru ugotavljali, da Kamničani nismo tako neumni, ker smo sodnico za prekrške locirali kar ob avtobusno postajo, enako velja tudi za zavarovalnico. Tako lahko tisti, ki ka-rambolira svojega konjička in zakrivi prometni prekršek, po obisku sodnika in zavarovalnice takoj sede na avtobus in se (veselo?) odpelje domov...
Letošnje kamniško miklavževa-nje je bilo kar pestro, za kar velja pohvaliti vse, ki so pri njem sodelovali, Celo naš župan je bil nanj ponosen, tako da mu ne bo treba več zardevati kot lani, ko so mu metali naprej, da ima »rdeča« županja sosednje občine, »kjer hotenja zmagujejo«, lepšega Miklavža kot naš neodvisni župan. Niso pa še mogli odkriti, komu je bila namenjena sirena, ki je prav med govorom Miklavža na Glavnem trgu presunljivo zatulila s poštne strehe. Nekateri pravijo, da je verjetno bližnji in daljni okolici želela oznaniti, da je bil to nedeljsko popoldne naš najbolj popularni župnik povišan v škofa Nikolaja. Kakorkoli že, gasilci so ostali mirni, samo šef kamniških gasilcev se je malo po-šlatal po »mobiju« in poslušal naprej Miklavžev pozdrav kamniški mladeži...
Na koncu hvala vsem, ki ste tudi to leto tako ali drugače pomagali polniti mojo torbo. Pričakujem, da bo tako tudi v letu, ki prihaja. Da bi veselo pričakali in srečno preživeli leto z dvojko in tremi ničlami, pa naj bo konec ali pa zadnje leto tega tisočletja! Vsekakor pa srečno 2000, vam iz srca želi vaš
KRIŠTOFOV PEPE II
O dejavnostih v kulturnem domu Duplica
V predzadnji številki Kamniškega občana me je kot predsednika Krajevne skupnosti Duplica gospod župan pozval, da dopolnim njegov odgovor na vprašanje bralca, ki je bil skrit pod začetnicama M. Z. Kljub dejstvu, da je oseba skrita pod začetnici M. Z. (meni sta znani začetnici M. B.), bom dopolnil županov odgovor, ki se nanaša na vprašanje o verskem pouku v prostorih Kulturnega doma na Duplici.
Župnijski urad Šmarca-Duplica oziroma župnik G. Gerčar je 3. 10. 1998 z dopisom zaprosil KS Duplica za najem prostora v Kulturnem domu na Duplici. V prošnji gospod župnik napiše, da na pobudo staršev z Duplice prosi za primeren prostor, v katerem bi poučevali predšolski verouk. Verouk naj bi poučevala usposobljena oseba enkrat na teden od oktpbra do junija. Svet KS Duplica je na svoji redni seji 12. 10. 1998 obravnaval prošnjo in soglasno odločil, da ji ugodi. KS Duplica je tako za šolsko leto 98-99 dovolila brezplačno uporabo prostora v Kulturnem domu na Duplici.
KS Duplica in jaz v vlogi predsednika se že nekaj časa borimo za to, da bi pridobili lastništvo nad Kulturnim domom. Ta velika stavba je bila zgrajena v 50-ih letih s prostovoljnim udarniškim delom Dupličanov. Za njegovo izgradnjo so prispevali 240.000 ur prostovoljnega dela. Res pa je, daje gradnjo izdatno financirala tovarna STOL. Kulturni dom je vsa leta po otvoritvi izdatno živel, saj je v njegovih prostorih našlo dom več takratnih družbenopolitičnih organizacij. Tako so prostore po
izselitvi računalniškega centra Stola uporabljali: KS, RK, DPD Svoboda, šahovska sekcija, Mladinska organizacija, pevsko društvo, knjižnica, borci, glasbena šola in ostali. Od leta 1986 do leta 1991 je bil v KS Duplica sprejet samoprispevek in z zbranim denarjem se je dogradila OŠ Marije Vere in telovadnica, telefonska centrala in priključki, kabelska napeljava za TV, javna razsvetljava, asfaltiralo se je ulice, vzdrževalo se je Kulturni dom, sofinanciralo športni klub, Virtus in Teniški klub, plačevalo stroške izgradnje športnih igrišč pri šoli in še mnogo ostalih stvari. Glede na to, da leta 1991 ni bil sprejet predlog za uvedbo novega samoprispevka, KS ni mogla več upravljati s Kulturnim domom in ga je vrnila v upravljanje tovarni Stol. Tako so počasi zamrle vse dejavnosti v prej dobro obiskanih prostorih.
Tako poskušam že dve leti oživiti prostore z raznimi dejavnostmi. Uspelo nam je, da se v dvorani, ki je še vedno v izredno dobrem stanju: odigra gledališka predstava, zapoje pevski zbor. nastopi plesna skupina, zaigrajo otroci osnovne šole. V prednovoletnem času bo otroke obiskal dedek Mraz, pripravljamo delavnice za otroke in mladostnike in še mnogo drugih aktivnosti.
Trenutno v prostorih Kulturnega doma deluje Svet KS, dramska skupina. Strelsko društvo, knjižnica. Balinarsko društvo, glasbena šola, otroške delavnice. V letošnjem letu Cerkev ni zaprosila za uporabo prostora v Kulturnem domu, zato predšolskega verouka ni. Poskušam pa na vsak način dokazati,
da otroci, mladina in krajani Duplice potrebujemo svoje prostore, v katerih bi se srečevali ob raznih prireditvah, saj ugotavljam, da se ljudje že spet zanimajo za svojo okolico in počasi začenjajo čutiti utrip svojega kraja.
V isti številki Kamniškega občana lahko preberemo tudi prispevek kriminalista Igorja Kanižarja, ki opisuje mamila kot zanesljivo pot v kriminal. Ta podatek je v Sloveniji že precej zaskrbljujoč, saj se mamila in njih uporaba zasledi že v osnovni šoli, prav tako je tudi z alkoholom. Kaj zdaj storiti?
KS Duplica poskuša čim več mladine privabiti v prostore KS, kjer bi z raznimi aktivnostmi zapolnili svoj prosti čas, saj bi že ponovno aktiviranje gledaliških in kino predstav počasi vrnilo Življenje Kulturnemu domu. Še vedno bomo kot KS Duplica odprti za vse pobude in želje krajanov in jim bomo pomagali po svojih močeh. Upamo, da bo v letu 2000 KS Duplica in Občini Kamnik uspelo pridobiti lastništvo nad dvorano, saj je to trenutno edina uporabna dvorana v ožji okolici mesta, ki bi z majhnim vložkom začela s svojim rednim delovanjem. In tega si res želimo!!!
P. S. V tem trenutku mi ni znano, kaj je zanimalo osebo M. Z Ali jo je zaskrbelo za usodo otrok, potem ko bodo zaključili s predšolskim veroukom? Tega odgovora ne vem. Predlagam, da se oseba M. Z. podpiše s celotnim priimkom in napiše, kaj jo je motilo pri odločitvi KS Duplica, da dovoli petim otrokom obiskovanje predšolskega verouka.
Predsednik KS Duplica FRANC OREŠNIK
f	^
Kamničanom v vednost in premislek pred odločanjem v občinskem »parlamentu«
ZGODOVINSKA DEDIŠČINA,
NAŠ PONOS ALI BREME?
Med obravnavami različnih kamniških aktualnih tem so tako v ožjih krogih kot tudi v »širši« javnosti pogosto prisotna vprašanja, ki zadevajo »podobo in usodo« našega prvovrstnega kulturnega spomenika in simbola mesta Kamnik,
Malega gradu. Konkretno se mnoga vprašanja nanašajo na fizični potek raziskav, otežene možnosti ogleda spomenika, pomanjkljivo vedenje o njem, zlasti pa na rezultate najnovejših raziskav, ki tam potekajo že vrsto let.
Povečini gre dejansko za pomembna vprašanja, ki s strokovnega vidika terjajo tudi relevantne odgovore: za nujnost osvetlitve pomena Malega gradu kot (umetnostno) zgodovinskega spomenika, posredovanje vedenja o njegovi vlogi v kontekstu oblikovanja mesta Kamnik, javne predstavitve rezultatov najnovejših zgodovinskih raziskav na tem področju in nujnih restavratorskih in drugih zaščitnih del, ki so za javno prezentacijo Malega gradu še potrebna. Vprizadevanjih za posredovanje strokovnih odgovorov na omenjena, pa tudi druga vprašanja v zvezi z Malim gradom, in z njim povezano zgodovino Kamnika, sta se v medinstitucionalnih poveza-
membnaprojekta: razstava o izsledkih (arheoloških) raziskav na Malem gradu ter mednarodni simpozij na temo Grofje Andeško-Meranski, kamniški element evropske zgodovine.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in Muzej Kamnik pripravljata v letu 2000 razstavo o rezultatih več kot dvajsetletnih raziskovalnih in konservatorskih del na Malem gradu. Razstava se vključuje v proslavitev 800-letnice prve omembe Malega (in Starega) gradu v Kamniku (1202), obenem pa dopolnjuje zaključna konservatorska dela na dokončanju dolgoletnega urejanja gradu, Več kot dvajsetletne raziskave so odkrile številne sledove poselitve malograjske skale od poznega neolitika do srednjega veka. Poleg prazgodovinskih naselbinskih najdb so izjemnega pomena ostanki zgodnjesrednjeveškega dvora s staroslovanskim grobiščem in zgodnja faza romanskega gradu, ki svoj razcvet in arhitekturni razmah doživi z nastopom rodbine Andeških grofov. Menimo, da je taka razstava primeren zaključek dolgoletnih del in ustrezno dopolnilo simpozija o grofih Andeških, ki se pripravlja ob tej priložnosti.
V renesančnem pritličju gradu Zaprice, na približno 300 m2 površine se bodo lahko muzejski obiskovalci seznanili z življenjem na malograj-skem hribu v preteklih stoletjih. Razsta vljenih bo 30 do 40 restavriranih keramičnih posod iz različnih historičnih obdobij, kovinski arheološki predmeti, tlorisi posameznih gradbenih faz, makete, arhivski dokument iz leta 1202, pa vse do predvidenih rešitev umestitve Malega gradu kot pomembnega kulturnega spomenika v turistično ponudbo Kamnika. Za primerno predstavitev arheoloških izkopan in je potrebno opremiti razstavni prostor z novimi vitrinami po zahtevah normativov in standardov za muzejske razstave. Razstavo bo poleg zloženke z navedbo in opisom razstavljenega materiala spremljala tudi publikacija M. Sagadina: Mali grad v Kamniku, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, leta 1997.
Grofje Andeški so predstavljali eno pomembnejših fevdalnih rodbin srednjeveške Evrope.
so mnogokrat, krivično prezrti. S pomočjo različnih vej zgodovinske znanosti, arheologije, umetnostne zgodovine,... bomo v okviru simpozija skušali osvetliti njihov do današnjih dni segajoč pomen.
Raziskave znanih slovenskih ter tujih znanstvenikov bodo tako rezultirale v predstavitvi na mednarodnem simpoziju, ki bo potekal v Kamniku septembra 2000. Simpozij bo predstavljal logično nadaljevanje razstave Grofje Andeški, vzpon in propad dinastične rodbine, kije potekala v septembru in oktobru v Galeriji Veronika, Kamnik (organizacija in izvedba: Zveza kulturnih organizacij Kamnik), obenem pa tudi osnovo za vse nadaljnje projekte. V letu 2001 se bo krog mest, povezanih z zgodovino družine, združil Andechs-Bamberg-Kam-nik-Slovenj Gradec-Črnomelj-Oglej-Budimpešta-Kaloča se bodo povezali ob obletnici, 750-letni-ci smrti zadnjega moškega pripadnika rodbine Andeških - oglejskega patriarha Bertolda V.
Ne samo zaradi bližajočih se obletnic zahteva Mali grad kot eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju kamniške občine odgovarjajočo strokovno-pedagoško predstavitev dolgoletnega strokovnega raziskovanja. Obiskovalcem na ogled postavljeno gradivo mora biti restavrirano do te mere, da iz arheološkega gradiva razberejo njegovo funkcijo, obliko, material, da si skupaj z datacijo predmeta predstavljajo način življenja v davni preteklosti. Zadano nalogo vse tri institucije smatrajo za prioritetno nalogo financiranja kulture v občinskem programu za leto 2000. Simpozij in razstavo jemljemo kot obvezo do Kamničanov, strokovne in širše javnosti in podlago za razmišljanja, kako obnovljen in oživljen Mali grad ponuditi v turistični ponudbi Kamnika. Zato nemalo presenečajo majhna planirana sredstva za izvedbo naštetih projektov. Stroški restavriranja arheoloških predmetov, izrisov načrtov gradbenih faz, izdelava maket, konzerviranje kovinskih arheoloških predmetov, organizacija simpozija, honorarji strokovnih sodelavcev in predavateljev, avtorjev strokovnih tekstov itd. zahtevajo določena finančna sredstva po merilih in standardih stroke in ta so planirana v višini 5 milijonov tolarjev, ki jih ni mogoče zmanjšati na 1,5 milijona SIT za vse projekte.
V	razmislek samo še to: za vsebinsko podoben projekt, kije še vedno na ogled v Celjskem pokrajinskem muzeju, je občina Celje namenila preko 40 milijonov tolarjev.
V	času, ko si na vseh ravneh prizadevamo za vključitev Slovenije v Evropo, je aplikativna vrednost projekta, ki vključuje tako sodelovanje različnih domačih institucij kot tudi insti-
daljevati sodelovanje tudi v prihodnosti.
Milan Sagadin, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj Mirina Zupančič, Muzej Kamnik Tone Ftičar, Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava
Kamnik
Andreja Eržen, Zveza kulturnih organizacij Kamnik
PISMA - ODMEVI - PISMA - ODMEVI - PISMA - ODMEVI - PISMA
Dosledno spoštovanje veljavnega prava je temeljni pogoj za uveljavitev pravne države!
Pod naslovom »Sodstvo v očeh mnogih preprostih ljudi« je v ODMEVIH Kamniškega občana g. Franc Opravš nazorno opisal delovanje sodnih oblasti na Slovenskem pa tudi v Kamniku.
Dejstvo, da za podkrepitev opisa navaja članek novinarke ge. Olge Cvetek (Delo, 19. 11. 1999), ki opisuje sklep izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, ko na osnovi mnenja po več kot dveh letih zavrže pravilno vloženo in utemeljeno obtožnico na nejavni seji ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani,»ki kot neutemeljeno zavrne pritožbo subsidiarnega tožilca - oškodovane stranke, mi dovoljuje povedati drugo stran te zgodbe in razloge za upor proti takšnemu poslovanju sodišč.
1. 430. čl. zakona o kazenskem postopku (1) določa: Kazenski postopek se uvede na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe.
Kazenski postopek se je po določbi 430. čl. ZKP pričel s trenutkom vložitve obtožnega predloga, kar potrjuje tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-319/97, ki obravnava ustavno pravico subsidiarnega tožilca v primeru, ko gre za obtoženca, ki ga varuje imuniteta in ureja vprašanje, kdo je v takem primeru dol-
žan pridobiti dovoljenje državnega zbora za pričetek postopka.
2.	17. čl. ZKP določa: (1) Sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je sklepal na nejavni seji in v nasprotju z določbo 284. čl. ZKP drugi odstavek, ki določa: (2) Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko predsednik senata poda le do glavne obravnave, najkasneje pa v dveh mesecih od prejema obtožnice. Obtožnica je bila veljavno vložena najkasneje 11. 11. 1997, ko je bila na zahtevo sodišča dopolnjena. Ni mogoče pristati na domnevo, da sodišče teh zakonskih določb ni poznalo, bolj verjetno je, da jih je namerno kršilo in storilo podobno kaznivo dejanje kot obtožena sodnica, saj je s svojim mnenjem izbrisalo sodničino domnevno krivdo! Enake kršitve je zagrešilo Višje sodišče v Ljubljani, ko je nekritično zavrnilo pritožbo subsidiarnega tožilca in s tem potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani.
3.	Skladno z določbo 420. čl. tč. (1, 2, in 3) sem podpisani vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, saj opisane kršitve niso edine. V postopku je bil prekršen tudi zakon o sodniški službi v 95. členu (Ur. I. RS št. 19/94), ki določa: Če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z zlorabo sodniške funkcije, mora
predsednik vrhovnega sodišča sodniku izreči začasno odstranitev iz sodniške službe... 99. člen istega zakona določa: Kadar je za začetek kazenskega postopka potrebno dovoljenje državnega zbora, mora organ (po sklepu Ustavnega sodišča U-I-319/97 je to sodišče), ki je pristojen, zahtevati dovoljenje, o vložitvi zahteve za dovoljenje pa dolžan obvestiti Sodni svet ter ministrstvo, pristojno za pravosodje!
Obtožena sodnica je v času, ko je bila zoper njo veljavno vložena obtožnica, kandidirala za članico Sodnega sveta in bila izvoljena! Kar pomeni, da pristojno sodišče ni obvestilo sodnega sveta in pristojnega ministrstva, ali pa te določbe veljajo le za posamezna sodišča in sodnike - ne za vse! Okoliščina, da Okrožno sodišče v Ljubljani na osnovi lastnega dvomljivega mnenja ni dopustilo glavne obravnave, mi dovoljuje, da povem, da je vpis spornih parcel, kljub sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kamniku izveden v korist istega predlagatelja na prav tako sporen način v istem zapuščinskem postopku in po drugem sodniku istega sodišča.
PAVEL OCEPEK
Kaj je o Utoku mislil Plečnik?
Prijazna kamniška intelektualka nam je poslala naslednji dopis: V zvezi s pozidavo pod Malim gradom je bila, kot sem zasledila iz včerajšnjega razgovora z
vašimi »soborci«, večkrat omenjena Plečnikova rešitev za to področje. Po mojih vtisih pa malokdo ve, kaj je pravzaprav predlagal.
Plečnik je 5. oktobra 1956 poslal na kamniško občino dopis in risbo ureditve tega področja. Načrt so pod njegovim vodstvom izdelali njegovi učenci, dopis pa je lastnoročno napisal sam. V tem in še enem dopisu poudarja, da mora v rešitvi dominirati Mali grad, ki naj bo središče vedute, objekti pod njim pa naj bodo namenjeni populacijsko in prometno neagresivni dejavnosti v obliki četrti tipa »cottage«, ki ima dovolj nizke in ne povsem strnjene objekte, da ne bi vzeli do-minance Malemu gradu. Za prebivalce in obiskovalce pa bi tako nastal obiska vreden predel mesta. Poudarja, da se ta del dopolni in organsko poveže s Kamnikom v celoto tudi tipsko in stilno.
Plečnik je svetovno znani arhitekt, pravi Kamničan-ka v nadaljevanju pisma, in njegova veljava ob številnih sodobnih problemih, ki so posledica pritiskov na širjenje urbanizacije, spet oživlja in raste. Pred mesecem sem prebrala v ameriški reviji Scientific America članek o tem, da njegove ideje postajajo »filozofija sodobne, k človeku obrnjene urbanizacije.« Vsekakor Plečnik za sporno kamniško področje predlaga prav to, kar podpirate vi (Zeleni Kamnika) in z vami mnogi drugi - in je edino razumno.« Tako Plečnik, kaj pa občinsko vodstvo, pravimo mi?!
ZELENI SLOVENIJE - 00 KAMNIK
KDO IN ZAKAJ NASPROTUJE RAZVOJU KAMNIKA?

Kamniški Zeleni zadnje mesece neutrudno podirajo vse rekorde v vlaganju ovadb, pisanju pobud in pritožb na drugostopenjske organe, pri angažiranju časopisov in komercialnih televizij in kar je še podobnih načinov spuščanja megle z namenom prikrivanja pravega razloga za svojo dejavnost. Vprašanje je torej, zakaj so se kar nenadoma prebudili in se po večletnem mrtvilu pridružili takoimenovani civilni iniciativi pri njenih prizadevanjih za povzročanje čimvečje škode udeležencem projekta K-6 UTOK. V zadnjem pamfletu, naslovljenem na urednico Glasa Gorenjske in objavljenem tudi v Delu, se je avtorju, ki stalno oskrbuje fiktivno podpisnico Marijo Reba s svojimi rokopisi, zapisalo nekaj podrobnosti, ki pozornejšemu bralcu omogočajo vpogled v pravo resnico in spoznanje dejanskih razlogov za sovražno kampanjo.
Najprej nekaj besed o moralni platformi, s katere naj bi kamniški Zeleni, skladno s svojimi znanimi, že zdavnaj obrabljenimi načeli o varovanju vsega pred vsemi, opravičevali svoje zapoznelo prebujanje iz večletne letargije in standardnega političnega oportunizma. V začetnih odstavkih pamfleta se namreč sklicujejo na svoje prvo vključevanje v dogajanje na projektu UTOK maja letos (citirano:»... smo se prvič vključili v dogajanja ob tem projektu maja letos ob priliki odmevne javne tribune, organizirane od skupine občanov civilne družbe Kamnik, potem ko je MOP marca letos na njihovo pobudo razveljavilo gradbeno dovoljenje ljubljanskemu investitorju ZIL Inženiringu za gradnjo treh stanovanjskih objektov« - konec citata).
Od kdaj so torej Zeleni v Kamniku? Od kdaj vedo za problem propadajoče in ekološko sporne usnjarske industrije tik ob robu starega mestnega jedra? Kaj so doslej v zvezi s tem sploh napravili ali vsaj poskušali napraviti? Kako zelene bi morale postati mlake na opuščenih tovarniških dvoriščih in v proizvodnih halah UTOK-a in kako rejene bi morale postati tamkajšnje podgane, da bi jih končno opazilo njihovo budno oko in vsaj spodbudilo ustrezno sanitarno akcijo (da o zagotovitvi potrebnih sredstev za takšno aktivnost niti ne govorimo!)
Kamniškim Zelenim takšna, za tovrstne stranke v normalnem svetu povsem vsakdanja čuječnost nikoli ni šla kdo ve kako od rok. Prav tako jih ni motilo dejstvo, da je novi lastnik UTOK-a, potem ko ga je leta 1996 legalno in vsem na očeh kupil na javni dražbi, razpisal razprodajo tovarniškega kompleksa po delih. Kaj to pomeni z vidika lastnine, najbolje vedo načrtovalci prostorskega razvoja, ki se pri svojem delu dnevno srečujejo s problemom obvladovanja množice drobnih lastnikov nepremičnin in prilagajanja njihovih legitimnih pravic interesom širše družbene skupnosti. Dodatno težavo pa bi v primeru takšne razprodaje UTOK-a lahko povzročale nekatere ekološko hudo sporne prehodne dejavnosti. Sedanji investitor ZIL Inženiring seje srečal s projektom K-6 UTOK šele v drugem krogu, ko mu je novi lastnik najprej ponudil nakup dela nepremičnin nekdanje tovarne, skupaj z veljavno prostorsko dokumentacijo. Po natančnem pregledu projekta in seveda po pogovorih z vodstvom občine seje ZIL Inženiring odločil za nakup celotnega območja K-6 UTOK, za katerega je tudi bil izdelan in pravnomočno sprejet občinski odlok o zazidalnem načrtu.
Leto, dve pred javno dražbo so kamniški Zeleni prespali še eno epizodo v razvoju projekta UTOK. Takrat je zatajil njihov urbanistično - arhitektonski instinkt in skrb za tradiciji dopadljivo saniranje starega mestnega jedra. V javni razpravi je bil namreč predlog zazidalnega načrta K-6 UTOK v obliki, kot ga je po naročilu takratnega občinskega sveta pripravil FAGG iz Ljubljane pod vodstvom prof. Petra Gabrijelčiča. Vse tisto, kar naj bi jih danes motilo na projektu, je bilo v besedi in sliki predstavljeno in razobešeno v stavbi občine, nato po končanem demokratičnem postopku oblikovano v občinski odlok o zazidalnem načrtu in tako tudi sprejeto na občinskem svetu. Kaj so prav v tistem času delali kamniški Zeleni, zgodovina ne zna povedati, za dejanskega avtorja vseh njihovih aktivnosti v letošnji jeseni Miho Jazbinškapa se obdobje priprave in sprejemanja odloka o ZN K-6 UTOK precej pokriva s povsem zasebnimi, večinoma dvomljivimi podjetniškimi prizadevanji.
Dokazov o moralni trdnosti in verodostojnosti uradnih nosilcev gonje za povzročanje škode projektu UTOK s tem seveda še ni zmanjkalo. A citirani stavek iz omenjenega pamfleta skriva v sebi še drugo resnico. Razveljavitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanj (kar je približno tretjina obsega vsebine sicer veljavnega dokumenta) je bila posledica zasebne intervencije gospoda Maksimiljana Lavrinca, ki je s pomočjo svoje vplivne (za ta namen gotovo najvplivnejše) poslanskefunkcije zagotovil bliskovito reakcijo vladne svetovalke Sonje Ristano-vič, zaposlene na Ministrstvu za okolje in prostor. Le-ta je v rekordnem času dveh mesecev (podobniprimeri, čeprav v resnici kritični glede na nevarnost možnih posledic, čakajo na vrsto tudi po leto ali več) sproducirala razveljavitev odTočbe Upravne enote Kamnik po nadzorstveni pravici in pri tem uporabita sugerirano pravno »praznino« slovitega 12. člena. Lavrinc in njegovi prijateljice) so se namreč javno odločili, da v središču Kamnika kljub veljavnemu odloku občinskega sveta za vsako ceno preprečijo gradnjo stanovanj (dopolnilo, ki uvaja stanovanjsko in vzgojnovarstveno namembnost, skladno z možnostjo, dano v 12. členu, so sicer, soglasno sprejeli vsi navzoči svetniki). Drugostopenjska odločba MOP-a je, kot rečeno, govorila samo o razveljavitvi stanovanjskega dela gradbenega dovoljenja, kar pa je v konkretnem primem pomenilo le realizacijo kasnejše gradbene faze, ne pa tudi gradnje skupnih temeljev, garažne hiše, kleti in trgovinskega objekta. Zato je investitor po opravljeni prvi fazi-porušitvi zastarelih in neuporabnih tovarniških obratov, 40-metrskega dimnika in izkopu gradbene jame - pripravil 9. aprila slovesno polaganje temeljnega kamna. Spomnimo se - kamniških Zelenih te aktivnosti investitorja (rušenje stare ekološko sporne industrije in priprava poldrugi hektar velike gradbene parcele v središču mesta) niso motile! Le zakaj, saj je nekdo drug za svoj denar opravljal zoprno in zahtevno čistilno delo, ki ga do te točke razvoja projekta zanesljivo podpira vsaka zeleno obarvana duša ne glede na strankarsko pripad-
Pritožba investitorja na drugostopenjsko odločbo MOP-a na Upravno sodišče je uspela, razsodba je proglasila to odločbo za nično in gradnja stanovanj v kamniškem mestnem središču je znova dobila zeleno luč. Zani-
mivo, tako kamniški Zeleni kot civilna iniciativa tega dejstva kljub obsežni publicistični aktivnosti niso nikoli javno priznali, če izvzamemo posreden način skozi njihovo ovadbo ministra dr. Pavleta Gantarja in državnega sekretarja Dušana Blaganje, ker sta se odrekla pritožbi na Vrhovno sodišče na takšno razsodbo Upravnega sodišča. Vidnih dokazov o obstoju takšne pravnomočne razsodbe, ki dokončno priznava pravilnost postopka v vseh fazah sprejemanja odloka o Zazidalnem načrtu K-6 UTOK, ni zaznati tudi v uradnih dopisih Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Bolj kot priprava mnenj iz njihove strokovne pristojnosti jih skrbijo izrazito tehnični detajli, kot je temeljenje, konstrukcija, gradbena statika, kar na zunanji izgled in namembnost stavb seveda nima nobenega vpliva, in je kot izrazito inšpekcijski posel daleč od njihove pristojnosti. Ker torej pristop z lažno protistanovanjsko paniko v središču mesta pobudnikom ni uspel, je bilo treba poiskati kaj drugega. Vseeno kaj, važno je, da se v javnosti dela vtis o dozdevnih nelegalnih aktivnostih investitorja, ker bo le tako uspešno blokirana prodaja stanovanj in poslovnih prostorov pod Malim gradom, to pa naj bi posledično, zaradi zmanjšanja dotoka obratnih sredstev, ustavilo investitorja.
Urbanistično - arhitektonski spiritus agens kamniških Zelenih seje v novih razmerah, po razsodbi Upravnega sodišča v prid investicije znašel zelo hitro. Skupaj z ekipo civilne iniciative so čez noč »pozabili« na pravnomočno pridobljene dokumente in pravno korektno izpeljan postopek njihovega sprejemanja, ki so ga sami prespali ali pa zamudili. Zdaj zahtevajo in razlagajo vsem, kijih hočejo poslušati, da za Kamnik ne veljajo v Sloveniji in Evropi uveljavljena pravila demokratičnega sprejemanja urbanističnih in planskih dokumentov. Z namerno prirejenimi mnenji nekaterih strokovnjakov, od katerih marsikdo niti ne ve prav dobro, čemu bo služila njegova izjava, oziroma da se je pravno relevantno zbiranje strokovnih mnenj končalo pred tremi leti - s tovrstnimi manipulacijami torej in ob zavestnem zanemarjanju realnih dejstev in dogajanj na terenu, skuša uveljavljati nekakšno virtualno arhitekturno delavnico za plasiranje svojih pogledov na kvaliteto urbanističnih rešitev, zasnovo soseske, zasnovo stanovanj in tako naprej.
Z zadnjimi potezami na sicer skupno začrtani poti nasprotovanja gradnji novih stanovanj, garaž, trgovin, poslovnih prostorov in otroškega vrtca v kamniškem središču so Zeleni poskrbeli za nov vsebinski odskok. Po tradiciji je seveda njihov pristop še vedno izrazito enostranski in negativističen, kar se po teoriji vedno dogaja, kadar skuša strokovno nekompetentna skupina s svojo izsiljeno intervencijo zasledovati drugačne cilje od napovedanih. Njihovo pomanjkanje kulture dialoga in poudarjena samopašnostpovzročata mučno atmosfero, popolnoma neprimerno za obravnavano strokovno vsebino. Ne nazadnje - avtorji zazidalnega načrta K-6 UTOK na čelu z univerzitetnim profesorjem mag. Petrom Gabrijelčičem niso prišli iz gmajne (naj nam gozdarji in pastirji oprostijo!), ampak z najpristojnejše institucije za tovrstno tematiko-fakultete za arhitekturo. In kdor je med predvidenim časom za javno razpravo in med javno razgrnitvijo odloka v občinski stavbi vsaj bežno preletel razstavljene načrte in besedila, je zlahka , opazil, da so pri pripravi vsebinskih osnov za pripravo gradiva o sanaciji kamniškega mestnega jedra sodelovali tudi strokovnjaki iz tujine!
Torej - v trenutku, ko se v parlamentu končuje razprava o novem volilnem zakonu in se najbolj vneti preroki že začenjajo ukvarjati z različnimi koalicijskimi kombinacijami za konec prihodnjega leta, so se Zeleni domislili, da je mogoče »primer UTOK« uspešno izkoristiti tudi v ta namen. Z drugimi besedami - »ne zanima nas več, kako so nastajali dosedanji veljavni dokumenti za sosesko pod Malim gradom, niti kakšno gospodarsko škodo povzročam s takšnim obnašanjem Zelenih na tem projektu!« Važno je, da se o Zelenih začne govoriti pravočasno pred parlamentarnimi volitvami, kajti oni so »naši«, saj se v Kamniku borijo za kvaliteto planiranja in projektiranja, proti »špekulativnim nakupom zemljišča« in »koristnim malverzacijam«, radi bi preprečili »predstoječi razpad urbanističnega planiranja, upravnega odločanja in inšpekcijskega nadzora na lokalnem in državnem nivoju, borijo pa se tudi za »izgradnjo pravne države, ko v slovenskih prilikah in dimenziji odgovornost postane oblast zmenjencev na račun pravne in poslovne varnosti ostalih« (vse citati iz pamfleta). Roko na srce - za podpis takšne resolucije ni bilo nikoli težav v preteklosti Hitijih ni pričakovati v prihodnje. Kakšne posebne svežine Zeleni 5 takšnimi pavšalnimi proklamacijami ne bodo prinesli v politiko, na primer na stolček ministra za okolje in prostor, kamor znova hrepeni srce gospoda Jazbinška. Vprašanje pa je, kakšen odgovor lahko pričakujejo za naštete lažne obtožbe na sodišču. Investitor se je namreč odločil, daje mera polna in da je prišel čas za vložitev ustreznih ovadb. Le-te niso povezane samo z namernim povzročanjem dokazljive neposredne materialne škode (vrednost projekta gre v desetine milijonov nemških mark.!), ampak upoštevajo tudi izjemno težo in obseg takšnih kriminalnih naklepov kamniških Zelenih, še zlasti pa njihovega »promotorja« Miha Jazbinška. Na račun ozkih privatnih interesov, vezanih na politične ambicije posameznika, so pokazali in dokazali pripravljenost preprečiti legalno in s strani občine podprto namero, da v naslednjih nekaj letih Kamnik pridobi več kot sto stanovanj za mlade družine, sodobno parkirno hišo za potrebe kupcev novega trgovinskega centra SPAR in Šutne, sodobno restavracijo in prostor za družabne prireditve pod Malim gradom, urejeno brežino Kamniške Bistrice, novi otroški vrtec, posredno pa s tem zavestno tudi preprečujejo preselitev podjetja MESO KAMNIK na novo lokacijo.
Ponovimo še enkrat v imenu vseh, ki še vedno povezujejo možnosti za svojo osebno rast in napredek svojih otrok z razvojem bivalnih In delovnih razmer v Kamniku, da programa s tako bogato vsebino, ki bi to v kar največji meri tudi zares orno-godala, mesto v vsej svoji zgodovini še ni imelo! Od prazne gradbene jame tia prostoru nekdanje usnjar ne pod Malim gradom nihče ne bo imel nič, zato je morda že prišel čas, da svoje povedo tudi ljudje, ki jim nasprotniki projekta UTOKresno ogrožajo prihodnost!	Z/L INŽENIRING d. d.
Lepo je biti Thinc - IV
(Malo za šalo, malo zares, v glavnem pa vse zares)
Na naših hribovskih cestah doživljamo Thinci v temnih večerih včasih prav komične situacije. Dogaja se namreč, da pride do trkov med pešci, ki so lahko zares komični, največkrat pa boleči in seveda neprijetni.
Tako kot vse dobrine, je tudi elektrika prišla v Tuhinj in tuhinjske hribe z zamudo. Ko so ljudje prvič prižgali električne luč, so z veseljem ugotovili, da je lahko tudi noč prijetna. Luči so pričeli nameščati v vse prostore hiše, pred hišo, na vrtove. Elektrika pa jim je poleg luči omogočila tudi poslušanje radia in kasneje gledanje televizije: Na televiziji pa so ljudje videli mesta - mesta ponoči, osvetljene ulice, izložbe, vse v lučeh. Tako lepo, prijazno in varno je bilo videti razsvetljene ulice, da so si zaželeli tudi sami razsvetliti poti do svojih domov.
Po vsakem trkanju in prošnjah so prišle obljube in dolgo po tem še tu in tam kakšna luč. Javna razsvetljava v sami dolini je do današnjih dni doživela dokaj zadovoljiv nivo. V hribih pa smo Thinci na cestah v glavnem še vedno v temi. Peš sem v temi prehodil kar nekaj hribovskih vasi, pri tem pa sem kljub temu, da meje»kar nekaj skupaj« imel slabe občutke. V temi po teh poteh hodijo tudi otroci in ženske in, da se »čudne« reči dogajajo tudi na vaseh, verjetno ne rabim poudarjati. Saj ne pravim, da javne razsvetljave ni, je, ampak nezadostna. Tista, ki pa je, je postavljena v glavnem nepravilno. Razumem, da so se pri postavljanju javne razsvetljave v hribovskih naseljih, ravnali po načelu ekonomičnosti in luči nameščali zaradi tega čim bližje hišam, s tem dosegli samo to, da so nekoliko bolje razsvetlili že osvetljeno okolico hiš. V naši KS smo na vse načine poskusili prepričati za to odgovorne ljudi, da bi nam osvetlil križišča in postavili luč vsaj na vsak kilometer ceste.
Seveda so bili in so odgovori še vedno isti - ni finančnih sredstev. Eden od odgovorov pa je bil tudi tisti, ki sem ga omenil v svojem prejšnjem javljanju. Seveda to ni bila uradna izjava, je pa žal prišla iz ust človeka, ki bi lahko s svojo besedo in pravilnim razumevanjem problema omogočil razvoj javne razsvetljave v vaških okoljih. Ne jaz ne moji sokrajani ne zahtevamo luči javne razsvetljave na vsaki hiši. Ne, želimo si le nekaj več in pravilneje postavljenih drogov z lučmi na cesti iz doline do naših vasi. Za to smo pripravljeni, tako kot za vse druge projekte, prispevati svoja lastna sredstva.
Mi Thinci znamo potrpeti, znamo pa tudi sitnariti in biti tečni. Sedaj imamo telefone in nam ni več potrebno za vsako prošnjo v Kamnik. Z dvigom telefonske slušalke smo lahko vsak trenutek v pogovoru s komer koli. Telefon, v katerega smo toliko vložili, nam sedaj omogoča hitrejši stik s svetom in upam, da nam bo omogočil tudi hitrejšo razsvetlitev naših cest, saj se boste slej ko prej naveličali naših sitnarij. In vaše obljube se bodo v luč spremenile.
Obljube, oho, hvaležna tema. O tem kako obljube razumemo mi Thinci in sam osebno, pa v mojem naslednjem javljanju.
Za letos se od vas drage Thinke in Thinci poslavljamo z željo, da se v naslednjem letu, ki bo tudi začetek novega tisočletja, ponovno snidemo zdravi in zadovoljni. Enako želim tudi vsem v Kamniku in nasploh vsem ljudem, do katerih bodo prišle te vrstice in prosim, ne zamerite mi mojih - včasih zbadljivih - besed, saj jih uporabljam zgolj in le za to, da opozarjam na probleme Thincev.
Vsem še enkrat vesele božične praznike in srečno, veselo in zdravo novo leto 2000,
vaš Pšajnovčan, IGOR KANIZAR.
O prenovi Trga talcev II.
Dogodek je bil v prejšnji številki tega časopisa že podrobno predstavljen. Dokaj obsežen članek pa po mojem mnenju ne zajema vseh pogledov razpravljcev, strokovnih pomislekov in dejanskih razvojnih problemov, zato zahteva dodatno pojasnilo.
Pobuda občine Kamnik, da se Trg talcev obnovi, je za prostorsko urejanje mesta Kamnik več kot dobrodošla in umestna. Podobno velja tudi za razpravo, v kateri lahko z večplastnimi pogledi in pristopi k različnim problemom, ob demokratičnem dialogu in strokovni diskusiji, nakažemo določene razvojne smernice mesta, morda razkrijemo že celo okvirne rešitve.
Občina Kamnik je tokrat zaslutila potrebo po ureditvi trga zgolj zaradi zamenjave trgovskih družb v edini večji samopostrežni na Grabnu, zato je naročila dokončno idejno zasnovo trga. Avtor je naročeni idejni osnutek preureditve ali pretlakovanja trga predstavil povsem korektno. Toda razprava bi lahko bila koristnejša in bolj demokratična, če bi na njej predstaviti več različnih idejnih predlogov in ne samo enega. Zbrano občinstvo in samo mesto Kamnik sta bila za to prikrajšana. Tvorni predlogi in smer končnih rešitev se lahko oblikuje le na podlagi več pristopov in idej, za kar pa je potrebna dobra volja in demokratična namera občine, predvsem pa priprava vseh potrebnih postopkov, ki spremljajo takšne ureditvene posege. Ureditveni načrt Graben bi moral biti narejen in pripravljen za prostorske posege ob prehodu v novo tisočletje že zdavnaj pred sedanjimi razpravami o spremembah na Trgu talcev. V današnjem urbanem prostoru je že pregovorno najtežji problem ureditev prometa. Tudi v tej razpravi se je takoj pokazalo, kako načrtovana in predstavljena preureditev trga ne rešuje prometne za-
gate, saj ostaja število parkirnih mest skoraj nespremenjeno. Trgovska družba, ki samopostrežno trgovino na Trgu talcev namerava dograditi in razširiti, verjetno pričakuje večje število strank. Vprašanje občine, kako bo ukrepala glede novih prepotrebnih dodatnih parkirnih površin, so postaviti številni razpravljale!. Občina bi namreč morala ob novih priseljencih, obrtno-poslovnih in trgovskih lokalih, storiti bistveno več od izdajanja lokacijskih informacij. Dejstvo je, da se dejavnosti širijo in množijo. To je sicer hvalevredno, prostora za mirujoči promet pa je v mestu čedalje manj. Zato bi morale »utopične« zamisli o podzemskih parkirnih površinah že zdavnaj postati resni projekti občine, ki bi morala z odloki tudi zahtevati določeno sodelovanje in sofinanciranje graditeljev, ki v mestu širijo ati na novo gradijo obrtne, trgovske ali poslovne prostore. Pomisleki glede talne vode so z vidika sodobne gradbene stroke že zdavnaj preseženi. Nepreseženo pa ostaja spoznanje, da se razviti svet pri reševanju novih in novih parkirnih površin zateka skoraj samo še »pod zemljo« in ima za preprečevanje vsakokratnih težav pripravljeno več kot dovolj ustreznih tehnologij. Pomanjkanje parkirnih površin pa ni bila osrednja tema razgovora. Kaj kmalu se je izkazalo, da je problematična celotna prometna ureditev Grabna. Ozko grlo - severni dostop V staro mesto, ozki pločniki, ki ponekod zaradi ozke ulice skoraj izginejo, ne prispevajo k prometni varnosti, zlasti naših najmlajših, ki po nevarni poti dan za dnem obiskujejo šolo. Konec razprave trdega oreha prometne ureditve seveda ni strl, se pa vseeno nadejamo, da bo občina že •v začetku, leta 2000 nakazala prve rešitve.
Zanimiva je bila struktura udeležencev razprave. Razveseljivo je, da se je razprave udeležilo veliko
okoliških stanovalcev, ki so s svojimi nastopi dati vedeti, da jim ni vseeno, kaj se s trgom in okolico njihovih domov dogaja. Med tako-imenovano »strokovno publiko« pa bi poleg predstavnikov občine, avtorjev idejnega načrta, predstavnice spomeniškega varstva in avtorice tega članka skoraj težko našli še koga. Med slednjimi mislim zlasti na množico arhitektov in Kamničanov, ki se z urejanjem prostora celo poklicno ukvarjajo. Takšno praznino opazimo tudi na drugih javnih razpravah. Zlasti jesenska, zelo aktualna razprava o spremembah družbenega plana občine Kamnik je nazorno pokazala, da se lokalni urbanisti in arhitekti ne zavedamo pomembnosti načrtovanja prostora.
Med udeleženci je bil tudi strokovnjak in zgodovinar Kamnika dr. Niko Sadnikar. V svojem nastopu je na kratko razložil zgodovino Trga talcev. Mnogi od nas smo prvič slišali, da je bilo tu že v srednjem veku kamniško morišče. Na sredini trga je bil postavljen velik lesen križ, ki je bil kasneje obešen v polkrogli zidni niši sedanje Kmetijske zadruge. Žalosto prizorišče trga pa se je ohranilo tudi v drugi svetovni vojni, ko so na njem usmrtili talce. Predstavnica Zavod za spomeniško varstvo pa je hkrati opomnila občino, da kot investitor oz. naročnik idejnega projekta ni podala prošnje za strokovne smernice in pogoje. Zavoda za spomeniško varstvo običajno pred začetkom načrtovanja poda svoje mnenje, predloge in pogoje, ki se jih mora načrtovalec držati. Tako se na kraju tudi tukaj ponavlja usoda površnega občinskega odnosa do javne rabe prostora in spoštovanja pravil urbanega prava in le kako naj potem pričakujemo, da bodo odnos do mesta in njegove uporabe spremenili njegovi občani. Oboje pa je pogoje za bolj urejeno mesto in drugačno razvojno usodo.
HELENA S. KOVAČ, univ. dipl. ing. arh.
Pojasnilo k novoletni razsvetljavi Glavnega trga v pričakovanju leta 2000
Na pobudo Odbora za božično-novoletne prireditve sem izdelal projekt za svečano osvetlitev ulice Glavnega trga in dela Maistrove ulice v centru starega mestnega jedra. V nasprotju z dosedanjo konvencionalno prečno osvetlitvijo ulic, sem se odločil za vzdolžno obojestransko osvetlitev fasadnih nizov v horizontalni in vertikalni smeri. V projektu sem predvidel klasično žično izvedbo osvetlitve z žarnicami zaradi sijoče svetlobe, ki osvetljuje in poudarja zaželene površine fasad. Projekt osvetlitve sem v novembru strokovno obrazložil odboru za novoletne prireditve. Pri ogledu mesta dne 27. novembra sem ugotovil, da se osvetlitev Glavnega trga ne izvaja v skladu z mojim projektom. Predvideno sijočo - klasično osvetlitev z Žarnicami so delavci Komunalnega podjetja Kamnik zamenjali s plastičnimi svetlobnimi trakovi, ki sicer nakazujejo linije fasad, vendar pa zaradi »ubite« svetlobe ne osvetljujejo zaželenih površin.
V pogovoru z izvajalci sem izvedel, da se je za takšno osvetlitev svojeglavo odločil prireditveni odbor kot naročnik, ne da bi o tem obvestil avtorja projetka osvetlitve. Torej spet dokaz več, kako lahko laične odločitve posameznikov odtehtajo stroko, pa čeprav gre v navedenem primeru za cenovno dražjo izvedbo razsvetljave, kije povrhu vsega slaba in brez želenih efektov. Naknadno sem sicer prejel opravičilo predsednika prireditvenega odbora, žal pa je zadeva zamujena, ker mesto ni dobilo zaželene svečane razsvetljave. To, kar imamo, ni v ponos lepemu staremu mestu ob pomembnem prehodu v novo tisočletje.
BOJAN SCHLEGL
'gm - • -	• ■
■
Kako naravna je struga Kamniške Bistrice v občini Kamnik?
no naravno obliko struge, ki je polna naravnih pojavov in znamenitosti kakršna je soteska Predoslje. Od Iverja pa do smodnišnice je struga regulirana in zavarovana deloma z
Razmišljanje ob izteku leta
ODLOČAL BO ČLOVEK SAM
Dosedanji posegi v prostoru ob Kamniški Bistrici so bili, predvsem v njenem srednjem toku, zelo grobi. Tuje reka regulirana oz. kanalizirana, prav tako pa večina njenih pritokov. Reka s pritoki ob večjih nalivih nima več naravnih razlivnih površin, posledica tega pa je večja poplavnost velikih površin na nižjih, nizvodnih območjih. Prispevek skuša predstaviti nova razmišljanja v vodarski stroki o sodobnih vidikih urejanja vodotokov, očrtati problematiko dosedanje ureditve in podati okvirje vizije ureditve vodotoka Kamniške Bistrice. Osnova tega prispevka je okrogla miza na temo »Vodarski vidiki urejanja Kamniške Bistrice«, kije bila v oktobru v okviru projekta »Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije«, ki je sofinanciran iz PHARE mikro programa za partnerstvo.
Opis značilnosti vodotoka
Kamniška Bistrica se od izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah po skoraj 33 km dolgem teku prek ozke gorske doline, ki se pri Godiču razširi, pri Kamniku ponovno zoži in potem zopet razširi v široko polje, pri Dolu izlije v Savo. Kljub temu, da dober kos poti teče po ravnini ima vzdolž svojega celotnega teka hudourniški značaj, kar pomeni, da ima zelo veliko razliko med
posledic, ki se kažejo v zniževanju nizkih vodostajev oziroma večanju poletnih suš ob hkratnem slabšanju časovne razporejenosti visokih voda in s tem večanju katastrofalnih poplav. (Na območju Kamniške Bistrice se posledice hitrejšega odtoka kažejo tudi v nižanju nivoja podtalnice.) Hkrati pa izravnana struga in hitrejši odtok pomenita slabše življenjske razmere marsikaterim vodnim in obvodnim ekosiste-
nizkimi in visokimi pretoki. Današnja struga Kamniške Bistrice je vse od Stahovice regulirana, delno kot rezultat izkoriščanja vodne energije, delno pa kot posledica obrambe pred poplavami, saj se je urbanizacija v preteklosti pri gad-nji potrebnih proizvodnih, infrastrukturnih in stanovanjskih območij usmerila na cenejša poplavna zemljišča. Posledica je močno zožena struga s slabšo kapaciteto prevajanja visokih voda, saj je oropana vseh naravnih razlivnih površin.
Ker so se posledično visoke vode koncentrirale tako časovno kot količinsko, so se v zadnjih desetletjih pojavljale zahteve po novih in bolj prevodnih regulacijah, ki pa so hudourniški značaj vodotoka še povečevale, hkrati pa slabšale poplavno varnost nizvodnih območij.
Spremenjena doktrina v vodnem gospodarstvu
V 70-ih letih so strokovnjaki v zahodnih državah prišli do spoznanja, da imajo obsežne regulacije vodotokov lahko tudi vrsto negativnih
mom, zniževanje biotske raznovrstnosti in popolno uničenje življenjskih prostorov prenekaterim rastlinskim in živalskim vrstam. Nenazadnje pa osiromašenje življenja v vodotoku in hitrejši odtok pomenita tudi močno zmanjšano samočis-tilno sposobnost voda in s tem poslabšanje kakovosti vode.
Zato je potrebno za izboljšanje odtočnega režima in kvalitete vode ponovno vzpostavljati bolj naravne razmere vodotoka, kar pomeni postopno širjenje struge vodotoka in ustvarjanje razlivnih površin. Takšno razmišljanje je tudi osnova nove EU enotne politike do vode (Wa-ter Framework Directive), ki je tik pred sprejetjem, uveljavlja pa se tudi pri nas v okviru priprave novega zakona o vodi.
Nova okvirna politika do vode v EU
Vse večje zahteve po varovanju okolja in trajnostnem razvoju torej pogojujejo nujne spremembe tudi v sistemu vodnega gospodarstva, ki temelji na izhodiščih najnovejših spoznanj stroke ter na evropski za-

Za novo prodajalno obutve
v Svetilniku ob Ljubljanski cesti v Kamniku
zaposlimo poslovodjo
s sposobnostjo organizacije dela v trgovini
Pisne ponudbe z opisom dosedanjih del pošljite v 15 dneh na naslov Gumiks, d.o.o., Podgorje 120,1241 Kamnik.
Trival kompoziti, d.o.o.,
Bakovnik 3, Kamnik
ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV
Na lokaciji Bakovnik oddamo v najem del vratarnice (30+20 m2) in dve pisarni (12 in 22 m2). Na lokaciji Usnjarska 9 (Alprem) pa oddamo v najem prodajni ter več proizvodnih oz. skladiščnih prostorov.
Ugodni pogoji.
Informacije po tel.: 812-076, g. Capuder.
konodaji, ki je za področje vodnega gospodarstva opredeljena predvsem v »Direktivi o enotni politiki do vode Evropske Unije« (Water Frame-work Directive). Namen te direktive je vpeljati in uveljaviti skupen okvir za zavarovanje površinskih in podzemnih voda ter voda obalnega morja tako, da bo:
-	preprečeno nadaljnje po-slabševanje in hkratno zagotavljanje izboljšanja stanja vodnih ekosistemov ter (glede na njihove potrebe po vodi) kopenskih ekosistemov in mokrišč, ki so neposredno odvisna od vodnih ekosistemov,
-	pospeševanje trajnostne rabe vode, ki sloni na dolgoročnem varovanju razpoložljivih vodnih virov ter
-	zmanjšano škodljivo delovanje voda.
Po besedah gospe Helene Matoz, pomočnice direktorja Uprave RS za varstvo narave pri MOP, je »eden izmed treh ključnih ciljev Direktive zagotovitev zaščite okolja, kar pomeni zagotovitev potreb po vodi za vse ekosisteme, vezane na vodo, pri čemer se uveljavlja princip »onesnaževalec plača« (polluter pays principle)«.
Princip »onesnaževalec plača«
Tak princip je, na primer, uveljavljen v ZDA, v državi Massachus-sets in se kaže v. tem, da mora investitor za vsak m2 mokrišča, ki ga izsuši, napraviti enakovreden nadomestni habitat na drugi lokaciji v bližini. Polna uveljavitev tega principa bi lahko pomenila, da mora investitor, ki zasede inundacijske oziroma razlivne ali poplavne površine vodotoka, poskrbeti za nadomestne inundacijske površine ob hkratnem nošenju finančne soudeležbe pri izgradnji potrebnih regulacij. To pa pomeni, da nekoč poceni poplavna zemljišča nikakor ne bi bila več tako poceni, saj bi bila obremenjena s ceno nadomestnih zemljišč za inundacijske površine in s ceno izgradnje in vzdrževanja potrebnih regulacij. Iz tega sledi, da je mnogo bolj smotrno rabo prostora prilagoditi naravnim razmeram in dati vodi tisti potrebni prostor, ki si ga sicer v obliki katastrofalnih poplav sama vzame.
Uveljavljanje Principa »vrniti vodotoku tisti minimalni prostor, ki še zagotavlja stabilnost naravnih sistemov« je torej eden temeljnih principov trajnostnega gospodarjenja z vodnimi sistemi. To pa je princip, ki ga pri nas skuša uveljaviti tudi nov zakon o vodah.
Kako naravna je lahko struga Kamniške Bistrice
Po besedah ing. Tomaža Globokarja, svetovalca vlade na MOP, vodarja in dobrega poznavalca problematike Kamniške Bistrice, »zaradi zasedenih inundacijskih (razlivnih) prostorov, ob strugi Kamniške Bistrice ni več možno zmanjševati visokovodnih valov po naravni poti. Študije, ki so bile izdelane v 70. in 80. letih, so pokazale, da tudi z izgradnjo umetnih zadrževalnikov visokih voda ni možno doseči ustreznega zmanjšanja visokih voda Kamniške Bistrice.« To pa pomeni, da »je danes težko razmišljati o renaturaciji struge v polnem pomenu, saj so inundacijski prostori v veliki meri urbanizirani. V razvitih državah namreč sistematično odkupujejo zemljišča ob vodotokih in skušajo potek struge prilagajati starim trasam, ki so razvidne iz starih mapnih kopij. Ob tem seveda vodi zopet vračajo inundacijske prostore in s tem možnost poplavljanja. Na ta način se visoke vode zmanjšujejo, kot posledica pa odpade potreba po gradnji regulacij.«
Na vprašanje kako naravna je struga vodotoka Kamniške Bistrice, ing. Globokar odgovarja, da »lahko zgolj še za odsek od izvira pa do vodovodnega zajetja Iverje trdimo, da ima praktično povsem neokmje-
mh
Foto: Mimi Pollak
______,_____________________________________________________etiega tisočletja. Tukaj se ne bomo spuščali v razglabljanje strokovnjakov, kdaj se prav-
-----• ~ jr --- ----- j z j	o
Tisti, ki so se veselili večdnevnih praznovanj in prosti do pozorneje pogledali na koledar, razočarani. Pravega praznovanja v smislu prostih dni letos sploh ne bo, saj bo že božič (25. december) na soboto, dan samostojnosti oziroma god diakona sv. Štefana pa na nedeljo, 26. decembra. Podobno bo tudi ob novem letu, saj bosta dela prosta sobo-
pa nas bo
■HHRRRI.... |.........|.....___________________r_________dneh da le-
po praznovati in vsem tistim, s katerimi smo si resnično blizu, povedati, kar jim imamo povedati, zaupati, voščiti, zaželeti.
Zadovoljnih zaradi tega, da imamo v trenutkih tranzicije oziroma prehoda iz komunistične v postkomunistično, demokratično, pravno in pluralistično družbo, ki doživlja večje in manjše krče, sploh službo, zaslužek; da
_   . i 7- .........	... .... ... j, J ,, 1.. X r ,,,V Z, 7,-, V . M n m/ip /i/»
vzdolžnimi zgradbami iz kamnome-ta, deloma pa s kombinacijo kamno-meta in prečnih objektov. Pri odseku v območju smodnišnice gre za staro regulacijo zgolj s sistemom prečnih pragov. Zato kljub regulaciji kaže še zelo naraven videz« in s tem predstavja pomemben potencial za zasnovo poti in drugih oblik neagresivne rekreacije ob vodotoku. »Odsek skozi Kamnik vse do Šmar-ce je reguliran in zavarovan z zidovi in prečnimi objekti, medtem ko je južno od Šmarce vodotok zopet bolj naraven, saj je utrjen predvsem desni breg, ki je poleg tega nadvišan z visokovodnim nasipom. Samo na levem bregu tega odseka, ki je še nepozidan,« pravi ing. Globokar, »bi bilo še mogoče v večjem obsegu razširiti strugo vodotoka in predvideti zasedbo nezazidanih površin za nove inundacijske (razlivne) prostore.«
Gospod Franc Šala, vodja izpostave Ljubljana Uprave RS za varstvo narave pri MOP in gospa Vesna Šukar iz podjetja Hidrotehnik iz Ljubljane pravita, da je »v okviru razpoložljivega prostora, zagotovljenega z lokacijskim načrtom vodotoka, danes praktično nemogoče razmišljati o možnosti sonaravnega oblikovanja struge Kamniške Bistrice. Potrebne so trše oblike urejanja struge. Z večjim manevrskim prostorom bi bilo moč zagotoviti enako oz. boljšo pretočnost vodotokov, predvsem pa bolj naraven videz vodotoka, ki bi tudi dajal več možnosti za življenje vodnih in obvodnih rastlin in živali.«
Ob tem velja opozoriti na 58. člen Zakona o vodah, ki omogoča občinam, da s svojim odlokom predpišejo meje priobalnih zemljišč, kakor tudi način gospodarjenja na teh zemljiščih. »Ministrstvo za okolje in prostor pričakuje,« pravi ing. Globokar, »da bodo vse občine sprejele takšen odlok, saj daje občinam orodje, s katerim lahko zaščitijo obvodna oziroma pribrežna zemljišča pred neupravičeno rabo.«
Razpravljalci na okrogli mizi »Vodarski vidiki urejanja Kamniške Bistrice« so si bili glede možnosti sonaravnega urejanja struge vodotoka Kamniške Bistrice enotni. Če povzamemo besede ing. Globokarja, lahko »glede na trenutno rabo prostora ob Kamniški Bistrici, stopnjo reguliranosti vodotoka in finančne zmožnosti razmišljamo le o korekcijah posameznih regulacij v smislu omilitve togosti uporabljenih materialov.
Verjetno je ta trenutek iluzorno razmišljati o razdeljevanju naselij in industrije ter namenjanju teh površin poplavam Kamniške Bistrice. Zato je ideja o Kamniški Bistrici kot rekreacijski osi dobrodošla. Menim, da bo v okviru realizacije te ideje možno realizirati potrebne sanacijske in renaturacijske posege v strugo, ki bodo po eni strani zagotovili optimalno varnost pred poplavami in škodljivim delovanjem voda, na drugi strani pa s primernim krajinskim oblikovanjem tako struge kot obrežnih in priobalnih zemljišč naredile to območje zanimivo za rekreacijo«. mag. MARTA VAHTAR
trnkom priskrbeti vse, kar je nujno potrebnega.
To lahko zveni močno materialistično, pa tudi koristoljubno, vendar kaj človeku pomaga, če ima še tako visoke cilje, iz njega pa na vsakem koraku govorijo skrb, žalost, obup, uboštvo. Mar ni to največje ponižanje za človeka na pragu 21. stoletja? Ponižanje, katerega si ni sam kriv, saj ima bistro glavo, pridne roke, trdno in odločno voljo,, da bi čim več ustvaril s svojimi talenti, pa se mora potikati po zavodih za zaposlovanje delavcev oziroma prejemati socialno podporo. Ponižanje zaradi pojava, ki mu v svetovnem merilu pravijo globalizacija. Svet postaja ena sama velika vas in v njem vse odvisno od tega, kaj bodo sklenili nekateri mogotci ne oziraje se na večino revnih.
To že močno čutijo in bodo še bolj tudi podjetja v kamniški občini; ta prehod iz enega sistema v drugega, približevanje zahodni, razviti Evropi, ne-
<e-
\atinove mi-
Dovolj jadikovanja, saj novo leto, novo tisočletje prinaša novo upanje! Resnično, in prav je tako! Pameten, preudaren človek pa kljub temu, preden leže v posteljo, naredi »dnevni obračun«, saj ve, da zjutraj, ko se bo zbudil in vstal, samo po sebi ne bo nič drugače. Tako se tudi ne bo nič spremenilo, ko se bomo zbudili (z večjim ali manjšim »mačkom«ali pa tudi brez njega) na prvi dan v letu 2000. Drugače bo le, če bomo mi drugačni, kajti ljudje spreminjamo svet in ne svet nas, mi vrtimo globus »zelenegaplane-
dovinshega časovnega prehoda ali pa malce pozneje.
Pri nas ne bodo pokale puške kot v Čečeniji, ne bodo zaprli katere od
cenene hrane. Tudi ne bo konca sveta, čeprav seprenekateri bojijo, da bi - .......---------------•'------ tv	ui»„vpaničnoku-
? ni znal po-
vedali jasne besede.
Če jo že hočejo slišati oziroma jih je zajel tako imenovani »tisočletni
Sveto pismo (verni in neverni) in iz njega spoznajo: je upanje v novo, drugačno, lepše življenje. Če že drugi ne, potem ga je prinesel on, po katerem imenujemo čas v novem veku, ki je edini doslej resnično premagal smrt. Dete, v jasli položeno, ki ga bomo hodili v teh dneh častit ali zgolj ogledovat po slovenskih cerkvah. Začetnik življenja, o katerem je spregovorila tudi novembrska slovenska sinoda. On ve za vse rešitve sveta, pozna vse odgovore na težave, vendar nam jih ne bo povedal, ne bo nas rešil hudega, nesreč, težav. Pušča, da si odgovore na pereča vprašanja poiščemo sami, sami tudi najdemo rešitve. Zaradi naše svobodne volje, ker smo bili tako ustvarjeni. Tudi v tem. je njegova veličina. Da nam le nakaže možne rešitve, pove,
za zenske pravice neredko s pretiranim poudarjanjem le-teh, namesto da bi se ovedele stare resnice, da »na ženi dom stoji« in da prijazna beseda in pohvala možu le-temu veliko več pomeni, kot pa vsa zborovanja in prepri-
vnega formata dr. Anton Trstenjak. Vedel, čeprav ni bil poročen! Ko bomo nazdravljali drug drugemu z najboljšo pijačo, ki jo bot
samemu sebi. Drugim, ker bi bilo brez njih življenje pusto in prazno, sebi
z veliko začetnico, marveč v vsej pristni človeški razsežnosti in zmogljivosti. Ljudje, ki se veselimo življenja, ga želimo, hočemo živeti v vsej njegovi en-'	’	prinaša, največji dar. To
ve in odhoda med legende.
Izberimo si tudi mi življenje. Pa ne zato, ker nas k temu kliče slovenska Sinoda, marveč ker smo ustvarjeni za življenje. Življenje v vsej lepoti, polnosti in bogastvu, naj si to zaslužimo ali ne. In živimo ga odgovorno, pošteno, Veseli, da smo dočakali ta izjemen trenutek v zgodovini človeštva, pre-
'	u mal-
ho za-JOŽE PAVLIČ
Planinsko društvo Kamnik
želi vsem planincem in ljubiteljem gora vesele praznike in veliko sreče v letu 2000.
Tudi v prihodnjem letu vas vabimo na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi.
ZARJA
!%©W§<C-®-®-
‘Vam’ fe/i mSeče vofičneJcmvnihe in Mečna, prhami in ubjfie&no /eh 2000
SVETUJEMO - IZVAJAMO
-STREHE-ŽLEBOVI - OBROBE-SNEGOLOVI -HIDROIZOLACIJE
2/ie^ni/t S./e.
Črni vrh 5, 1219 Laze v Tuhinju
Tel./faks: 061 847-505, GSM.: 041 654-288
Jlefi ut i*ei*t* ttav* tet* 2000 miiiot* tnem *6&ut**u U fi*d*(ottm £antitexfem, 'gadtuiljujetH* ie ja. jaufratcfe i*t ie frrifi*nacamo v. ftnidadaje.
Ob pričakovanju leta 2000
KOLIKO LEPIH ŽELJA !
Se novega leta vsak veseli, si sreče obeta, vesel naj živi!
Tako smo si rekle, ko smo se dobile na kavi na ženskem klepetu. Seveda smo si povedale nekaj najnovejših kamniških tračev, vendar z njimi nismo na tekočem. Menile pa smo se o tem, kaj zaželeti sebi in drugim pa seveda našemu Kamniku za leto 2000.
V kamniški kavami smo se Alenka, Mojca in jaz odločile kar za čaj, saj daleč naokoli ni tako dobrega čaja. Prvega ogrevanja za pogovor sploh nismo potrebovale in smo kar hitro preskočile k naši glavni temi - novoletnim željam. Ker smo pa tako zelo konvencionalne in se na novodobne stvari ne spoznamo preveč dobro, torej nismo pretiranepozitiv-ke, smo si dale duška in smo kar malo - šinfale!
Oh, ta Kamnik
Alenka, kije že v petdesetih letih in ima vnuka, za seboj pa marsikatero hudo življenjsko preizkušnjo, večino delovne dobe pa je učiteljevala zunaj Kamnika, meni, daje naše mesto zaspano. »Saj pravzaprav ne vem, kaj je tukaj narobe. Ali so to ljudje ali pa podnebje, kaj vem. Vsi se med seboj poznamo, kar ni vedno dobro. Vedno nekje naletiš | na koga, kije tvoj daljni sorodnik ali sorodnik tvo-: jih sosedov ali sodelavec tvojega moža ali pa znanec tvoje stare mame. Ko sem delala v Ljubljani, se mi je to zdelo tako prisrčno, zdaj pa moteče. Nihče nikogar ne presoja le po tem, kaj zna in kaj de-la, ampak čigav je, v kateri stranki je, sploh pa je narobe, čemu gre v življenju dobro. Se že kdo najde, ki bo znal povedati kaj slabega. Kadar se pogovarjam s Kamničani, pogovor takoj nanese na osebne teme: kako je ta ali oni neumen, kako ima razmetano po hiši, kako v zakonu škriplje, kdo koga vara in tako naprej. Z ljubljanskimi sodelavci teh tem nismo nikdar mogli obravnavati« Mojca, kijefinancarka, je bolj racionalna: »To mene nič ne moti. Ljudje so bili vedno obrekljivi in vedno bodo. Zame je bolj moteč občutek, da se v tej naši občini nič ne premakne naprej. To občutim v vsakdanjem življenju: ko je minila porodniška, sem bila vsa na trnih, ker sem iskala zasebno varstvo, saj v vrtcu nisem dobila prostega mesta; če hočem z otrokom ven, ga ne morem peljati na nobeno igrišče, ker ga v Kamniku sploh ni. Starejši bo hodil v devetletko. No, punce, ali imajo kje zagotovljene pogoje za toP« Seveda ne, sem pritrdila. Finančne stiske, kaj hočemo, stare stavbe in prazne malhe. Mojci sem lahko pritrdila, hkrati pa dodala, da mene kot mamo dveh najstnikov moti tudi to, da naša mulca v tem mestu tudi nimata kaj početi. »Naša najstnika sta se začela družiti z vrstniki, pa se nimajo kam dati. Na ulico ali v slavni park ob železniški postaji na Kolodvorski? A ste kdaj videli, kaj se tam dogaja, ob petkih zvečer? Koliko pijanih najstnikov! Menda se lahko dobi tudi droga.«Seveda v ženski druščini ne gre brez vzgojnih tem, ampak na koncu smo se vendarle strinjale, da v naši občini ni ne prostora in ne posluha za mlade ljudi. Preostane jim le ulica, saj se kje drugje nimajo družiti. Organiziranih dejavnosti, razen športnih, ni. Vsipa niso navdušeni za šport. Če pa že kdo skuša kaj organizirati, je pa tako malo obiska in odziva. »Kaj hočemo, Kamnik je zaplankan. Pa za Domžale vsi pravijo, da so le spalno naselje, ampak koliko stvari se tam dogaja - tudi zato, ker je med publiko odziv.« Zato smo si zaželele: da bi se v Kamniku izboljšala kvaliteta življenja in da bi se ljudje zbudili iz mrtvila.
Kje kupiti šivanko in cvirn, termo nogavice ali dobro igračo?
»Punci, nehajta samo šinfati. Povejta raje, kaj je prinesel Miklavž. Je kupoval v Kamniku ali kje drugje, «je vprašala Alenka. Potem pa je povedala,
da še ne more iz svoje prosvetarske kože in da je njen Miklavž hotel vnuku podariti kakšno bolj didaktično igračo in da se je odpravil kar ven iz Kamnika. »Ej, pa toliko govorjenja o poslovnih dejavnostih in novih poslovnih možnostih in prostorih in tako naprej. Bla, bla, bla. Če hočem kupiti šivanko, termo nogavice, dobro igračo pa še dobre zrezke in lepe zvezke, lepo kiklo, pesek za mačje stranišče, seme za solato ali le svežo solato, letam od enega konca Kamnika do drugega, na koncu pa nisem zadovoljna. Le utrujena!« je spet zaner-gala Mojca in kot ekonomistka ponovno zapeljala pogovor v druge vode. Res je, živilskih trgovin imamo zdaj dovolj, kupcev pa ne bo dovolj za takšno j ponudbo. Pri drugih artiklih pa se kar hitro zatakne. Pa smo se spet obregnile ob naš malce zaplan-kani Kamnik. »Kam pa bi šle na dobro večerjo, če bi hotele koga povabiti na kakšno dobro hrano?« sem vprašala. In seveda tudi to, kam na prednovoletno srečanje s sodelavci. V katerem lokalu naj se | srečamo, po možnosti s kakšno glasbo ali v kak- j snem drugem prijetnem ambientu? Naša zadrega je bila neizmerna. Spomnile smo se dveh dobrih gostiln, vsaj kar se hrane tiče, vendar je bila ena za naš urbani okus malce preveč... No, ruralna... Pa kakšni bolj vroči, nažgani podeželski fantje lahko zatežijo,J>a cesta do tja je malo bolj vijugava in sploh... Žalost! Alenka bo šla z večjo družbo na prednovoletno srečanje v Majčev dvor, Mojca in njeni sodelavci v Jamarski dom na Gorjuši, da bodo še plesali, jaz in moji sodelavci pa smo takšni lo-kalpatrioti, da si bomo izbrali kakšno bolj domačo, tuhinjsko, morda pa dupliško varianto. Brez plesa.
Tako smo bile že pri naslednjih željah za leto 2000: dobra trgovinska ponudba na enem mestu, prijetni in urejeni gostinski lokali z dobro hrano, več družabnega dogajanja.
Za konec pa še - moški
Čenezotroki, se pogovor zaključi z moškimi. Večinoma možmi, ker smo kolikor toliko spodobne ženske. Tokrat smo malce razširile. Če si želimo, da bi poleg dobrih cest, novega mostu in še česa betonskega naše mesto imelo tudi kaj vsebine in druge vrste kvalitetnega življenja, bo treba kaj ukreniti. Ugotovile smo, daje vodenje občine izključno moška zadeva, nismo pa ugotovile, koliko je v resnici možata. Postale bi skoraj histerične (a kaj, ko je ena od lastnosti zrelih let tudi samoobvladovanje), ko smo ugotovile, da na pomembnih položajih skoraj ni žensk. Razen po šolah, vrtcu, knjižnici, muzeju... A še kje? Se nismo spomnile. Seveda, tuje kleč, daje ta občina tako cestno in komunalno usmerjena! Kdaj pa so imeli moški še dovolj posluha za družbene dejavnosti, šivanke in cvirne. Najboljša hrana pa je itak doma pri ženi. Ali mamici, če žena odpove. Za pijuckanje pa je tako ali tako dober vsak Sank. Če je dober in dovolj trden šank, dosti piva in v lokalu še tevejček, da nam tako gledajo neumni nogomet (si moreš misliti to neumost, da se enajst zdravih fantov petinštirideset minut podi za eno samo žogo), potem tudi muzike ne rabijo, kaj šele kakšno sofisticirano okolje v španskem, mehiškem ali italijanskem smislu.
Ln kaj smo si na koncu zaželele, ko smopredeba-tirale vse možnosti od skrajnih feminističnih, trdo \ marksističnih do ultradesnih, vmes pa cel kup različnih softi in sentiš variant? Nič drugega si nismo | želele kot kombinacijo, sestavljeno iz VELIKO DENARJA, ZDRAVE PAMETI IN DELAVOLJNIH LJU-Dl!
To ti želimo, dragi naš Kamnik. Kar od te kombinacije že obstaja, naj se obdrži, kar manjka, naj j pade na nas kot nebeška mana. Če ne v letu 2000, pa v tretjem tisočletju!
A, K,
In sedaj pozdravimo novo leto, polno stvari, ki se še nikoli niso zgodile, je rekel nemški pesnik Rainer Maria Rilke. Kako ga pozdravijo občani Kamnika, kaj želijo sebi, svojim najbližjim ter meščanom, smo povprašali mimoidoče po kamniških ulicah.
Mojca Golob, ekonomski tehnik: Novo leto bom preživela v družbi prijateljev v Čateških toplicah v organizaciji Društva paraplegikov Slovenije. Dnevi bodo verjetno minili v sproščeni družbi prijateljev in malce bolj športno v bazenih. Vsem želim v prihodnje obilo zdravja in veselja, da pa bo kmalu konec sveta, kot nekateri napovedujejo, ne verjamem.
Vesele božične in novoletne praznike	^
ter srečno v novem letu vam žeti
jjSmošKi SALOH
Antonije Štrukelj Kamnik, Šutne Žf # S
Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam tudi v prihodnje.
Trgovina z mešanim blagom
»PRI BRINU«
Gozd 10/a, tel.: 825-484
Voščimo vesel božic in srečno 2000 ter se priporočamo za nakup
Angelca Turk, upokojenka:
Novo leto bom preživela doma pred televizijo, sama, saj nimam nobenega. Ponavadi je kar lepo, saj nam televizija ponudi lep program. Vsem želim vse najlepše, nekaj daril sem že nakupila in jih podarila za Miklavža, nekaj pa jih bo prinesel Božiček, vendar bolj skromno, saj ni denarja. Včasih so mi bili prazniki ljubši, ker je bilo vse bolj umirjeno. Konca sveta še ne bo, če pa bo zmanjkalo elektrike, si bom prižgala svečo.

Branko Barakovič, trgovec: za
novo leto bom »pribit kot mina«, tako v krogu svojih prijateljev kot družine.. To storim vsako leto, letos se ga bom pa še huje napil - za konec tisočletja. Kje točno, pa še ne vem Vsem želim vsaj še sto let življenja, vsakemu podarim čokoladko, nakupujem zadnje dni - je boljši občutek. Konec sveta bo za enega prej kot za drugega, vedno pa bo ostala »izbrana vrsta«, ta dobri, barabe bodo najprej »nasrkale«.
Aco Dragaš, natakar: Noč v
novo tisočletje bom preživel delavno v Kavarni Veronika, kjer mi zagotovo ne bo dolgčas. To ni moje prvo delovno Silvestrovo, zato mi nič ni hudo, saj nisem edini, ki mora biti v službi. Da bomo ostali ob polnoči brez elektrike, ne verjamem, sploh pa je to govorjenje o koncu sveta en sam »larifari«. Vsem želim predvsem zdravja in da me čim večkrat obiščejo v moji službi.
Marjeta Štefavnik, knjigovodja: Praznike bom verjetno preživela doma, ne vem še zagotovo, saj se še dogovarjamo. Vsem bi zaželela samo zdravja. Letos bodo darila bolj skromna, zato bodo pa naslednje leto bogatejša, ker bo konec tisočletja, ne letos.
Anica Mlakar, slaščičarka: Novo leto bom preživela doma, v družinskem krogu, z družino bomo mogoče šli na Glavni trg. Na prostem še nisem nikoli praznovala, zato bi rada to tudi poskusila. Prej sem vedno praznovala doma ali v športni hali. Meščanom in svoji družini želim zdravja in sreče, dovolj denarja, otrokom pa, da se bodo pridno učili v šoli. Za praznike se obdarujemo, vendar izdelamo darila sami.
OBMOČNAOBRTNA ZBORNICA KAMNIK
Območna obrtna zbornica Kamnik vošči svojim Članom ter upokojenim obrtnikom in vsem delovnim ljudem vesele božične praznike ter srečno v novem letu 2000.
Veliko poslovnih uspehov in miru v novem tisočletju želijo članom tudi Sekcija za frizersko in kozmetično dejavnost> Sekcija za gostinsko dejavnost, Sekcija za prevozniško dejavnost ter Sekcija za Šport in rekreacijo,
Nada Musič, delavka: Kje bom preživela novo leto, še ne vem, vsem pa želim zdravje, mir, vse naj, naj. Daril še nisem nakupila, saj je še čas, ne bojim se nakupovalne mrzlice.
-PUBUCUS
VSZM OBČANOM ŽELIMO VEStLE
BOŽIČNE PRAZNIKE
msumo mvo im 20001
Hkrati obveščamo, da bo prekladalna postaja 25. decembra 1999 in 1. januarja 2000 zaprta.
Na svidenje v novem tisočletju
December, zadnji mesec v letu. Mesec veselja, obračunov, spominov. Vsako leto znova in znova se ljudje v tem mesecu na trenutke zaustavimo in pozabimo na skrbi. In zadnjega decembra, na silvestrski večer, vsi z velikim upanjem pričakujemo novo leto. Novo leto, ki nam bo prineslo nekaj lepšega, boljšega. Letošnjemu decembru pripisujemo poseben pomen. Je zadnji v tem stoletju in tisočletju, je december, od katerega mnogi pričakujemo več in ga želimo preživeti drugače, lepše, prijaznejše, v miru in sožitju
Verjamem, da ni človeka, ki v sebi ne bi imel dobrih misli, dobrih želja, sočutja do sočloveka, želje po sreči, miru in ljubezni. To so čustva, ki jih moramo vedno in vsak trenutek deliti med seboj. Žal nekateri ta čustva skrivajo v sebi, namerno ali nevede. Tem moramo ta čustva prebujati in ko nam nekoč to uspe..., no takrat bo svet zaživel v popolnem miru. Do takrat pa poskušajmo živeti drug z drugim v strpnosti, razmislimo, preden zamerimo in včasih odpustimo tudi v svojo škodo. Poskusimo ta zadnji december v tem tisočletju pozabiti na spore, ki to sploh niso bili, na žalitve, ki smo jih videli samo mi. Sezimo si v roke in si iskreno zaželimo sreče v novem letu in v novem tisočletju.
Ko boste 31. decembra 1999 odštevali zadnje sekunde in bodo naša srca polna novih pričakovanj, dobrih želja in lepih misli do svojih najbližjih, za trenutek poglejte v nebo in del teh svojih lepih misli prenesite na ljudi, * 1	ki jih ne poznate.
v, j Drage občanke in občani Kamnika, vsem vam želim mnogo osebne in poslovne sreče, obilo uspehov in izpolnitev vseh skritih želja. Preživite zadnje dni 20. stoletja v družbi s svojimi najdražjimi, vprijet-nem praznovanju božiča in silvestrske noči in NA SVIDENJE V NOVEM TISOČLETJU.
IGORKANIŽAR
m

Čas najdaljših noči
Praznično krašenje
Navada krašenja božičnega aii novoletnega drevesca je nastala šele v novejšem času. Še naši dedje vedo povedati, da so za božič imeli samo jaslice. Večina ljudi naredi iz smreke za kratek čas okrasek. Pa je zares potrebno, da toliko smrek umre vsako leto? Vsekakor je najlepše in najbolj dišeče božično drevo tisto, ki je živo rastoče, to pomeni, da ga močno zalijemo, preden ga praznično okrasimo. Postavimo ga daleč stran od grelnih teles. Ni nujno, da je to smreka, lahko je tudi jelka, bor ali brinje. Okrasimo ga seveda tako, kot nam je najbolj všeč, odvisno od naše umetniške nadarjenosti in denarja. Lahko ga okrasimo s. samimi pentljami, kvačkanimi angelci, bonboni (trdimi) ali pa z lučkami. Za bolj domiselne ljudi svetujem vrh leske, pobarvan v belo barvo, okrašen z belimi laski in svetlečimi kroglami. Ko živo drevo odsluži svojemu namenu, ga posadimo v bližnji gozd, na vrt ali pa obdržimo kar na balkonu.
Tako bo drevo raslo naprej. V Evropi, ki jo tako radi imenu-
Nekoč, nekje je nekdo zapisal: »V tem zimskem času najbolj pogrešamo sončno svetlobo in toploto, čeprav smo v tem najbolj temnem letnem času najbližje našemu viru svetlobe, soncu.«
Jesen prehaja v zimo. Kot da bi svet izumrl. Nobena ptica se več ne oglasi, živali se skrivajo v gozdu. Vse je nekako zakrito v molk in temo. Pa vendar v tej decembrski temi prižigamo adventne sveče, da se v tihoti in zbranosti pripravljamo na božič. Tako se iztekajo tedni in prav zadnji teden leta nas že navdaja z nekim posebnim razpoloženjem in pričakovanjem nečesa velikega. To veliko nam oznani božično zvonjenje, ki odmeva v jutranji megli. Ljudje hite v zgodnjih jutranjih urah s svetilkami in baklami po zasneženih poteh k farni cerkvi. Čez dan posejejo v lončke in skodele žitno zr-
nje, ki bo s svojo rastjo dokazalo, da narava ni umrla, da le počiva, da je v žitnem zrnu kljub vsemu še vedno življenje in bo vzklilo. Zvečer se zbirajo ljudje v hišah, vsak večer v drugi, si pomagajo luščiti bučno seme, koruzo in fižol. Molijo rožni venec, na adventnem vencu pa prižgejo sveče, da jih spomnijo resnobe in posvetitve temu primernemu času. Bližajo se priprave na božič, delanje Betlehema in jaslic.
Bliža se sveti večer, ljudje se
jemo, so že precej pred nami. Tam se drevo najame, ko ga ne potrebuješ več, ga enostavno vrneš. Lahko te počaka do drugega leta ali pa ga nekdo posadi. Vrnimo naravi, kar je njenega in vrnila nam bo desetkrat več. Božič in novo leto bosta minila, toda misliti moramo naprej ria naše otroke, vnuke in vnukov otroke. Da bo zelena narava živela naprej.	DARJA JARC
»Nema škatla«
Pisalo se je leto 1999. Pred vstopom v novo tisočletje je bilo ljudi strah, ker so napovedovali novo dobo duhovnosti, kajti do sedaj je bila doba materialnosti težav, bolezni, osamljenosti. Človek - ni znal poslušati človeka, ni znal, ali ni bil sposoben, ker je bil tako zaposlen s pridobitništvom. Misli so vedno vrtale, kje bi se dalo še kaj prislužiti, dobiti to ali ono, da bi v očeh znancev, sosedov veljal šb več, prosti čas pa je zapolnila televizija.
Kot znanstvenik, izumitelj sem se odločil, da je treba narediti korenito spremembo v miselnosti ljudi. Kako? Mnogo noči sem prebedel in celo ko je bilo že vse mirno in temno, sem v postelji tuhtal in tuhtal, kako doseči, da bodo prevrednotili vrednote.
Na dan, ko se mi je zazdelo, da nisem gospodar svojega telesa, občutek sem imel, da sem samo prevodnik, da nekdo upravlja z mano, je preskočila iskra. V trenutku sem zaznal, da moram iznajti aparat, ki bo onemogočal gledanje
to smer. Nobena hiša ni temna, okna so razsvetljena, luč do luči. Množica se pomika po belem snegu, pod belim nebom in belimi zvezdami. Nekateri nosijo svetila. Vsi prihajajo v cerkev, ki je vsa razsvetljena in celo na velikem lestencu gorijo sveče. Luči trepečejo v dišavah, ki se vijejo kot megla proti stropu. Ljudje strmijo, tiho in
odpravljajo k polnočnici. Zunaj je sneg. Pod koraki se vda tenka ledena skorja in noga se pogrezne do kolen. Vse hiti v is-
televizije, če eden od družinskih članov tega ne bo želel. Ker je bila tehnologija že tako na višku, sem z lahkoto sestavil robot, ki je bil tako izpopolnjen, da je zaznal vsak odpor tudi najmanjšega, a ne nepomembnega člana in s tem preprečil gledanje ali bolje rečeno buljenje v premikajoče se sličice.
Rezultati so bili presenetljivi. Devetdeset odstotkov televizijskih aparatov je ostalo nemih. V vseh družinah z otroki je to postala nema škatla. Vsi otroci so si želeli človeške bližine, topline, ljubezni, pogovora, ne pa bolščanja v noro škatlo. Niti priljubljene risanke ne morejo nadomestiti žive govorjene besede, objema, stiska roke, sporazumevanja z očmi.
Tako se je s prehodom v novo tisočletje začela preobrazba, kajti ljudje so spoznali, daje nekaj vredna le bližina človeka s človekom, ljubezen. Čas, ki ga preživiš z drago, ljubljeno osebo, je neprecenljiv in neponovljiv.
JOŽICA REPANŠEK
hu, tesnobe in zaskrbljenosti. Ljudje so tedaj bolj doživljali vpliv zlih duhov v naravi, delovanje duhov in škratov. Danes je to seveda drugače. Ohranila se je še ta zlata vez, ki povezuje vse člane družine v pravo skupnost v dobrem in slabem.
Sedanji božični praznik so prvotno praznovali 6. januarja. Šele leta 354 je izbrala katoliška
pobožno, vsak s svojimi mislimi in skritimi željami. Vse je, kakor bi se Jezus rodil prav ta večer. Pred štalico klečijo pastirji in prepevajo. Visoko nad njimi sveti mirno zvezda repatica. Noč je svetla, skoraj kakor dan. Zdi se, kakor da so vse teme ugasnile. Nič več ni skrbi in nič več žalosti. Lepo je. Vsi so za hip srečni.
Božič. Praznik družine, praznik sorodnikov in znancev.
Vsi so zbrani doma. Tudi tisti v tujini ta dan obiščejo svojo domačijo. Božiček obdaruje, daril pa se najbolj vesele otroci.
Potica, orehi in krhlji so postavljeni na bogato obloženi mizi. Vse, kar je jeseni obrodilo, je poplačano za trud poletja in misel na zimski čas ni tako zaskrbljujoča. V prejšnjih časih, ko je bila človeška dejavnost dosti bolj odvisna od tega, kakšno je bilo leto, je bila jesen čas stra-
cerkev 25. december za spominski dan Kristusovega rojstva. To je sveta noč. To je čas najdaljših noči, čas ko se staro leto poslavlja in začenja novo. Letos bomo pisali 2000. To je leto še večjega neznanega vznemirjenja in pričakovanja, vendar leto, polno upanja v lepšo prihodnost, leto miru in medsebojnega razumevanja. Morda nam to zaželijo koledniki, prinašalci sre-
če, vesele pesmi in razpoloženja. Morda si bomo sami segli v roke na ulici v skupnem praznovanju in si zaželeli vse tisto, kar je lepo in osrečuje vsakega posameznika. Zaželimo si iskreno, človeško, vsaj to noč se imejmo radi.
A. SARNAVSKV
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
ISCG
V NOVO TISOČLETJE NA NOVI LOKACIJI
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore.
Naš nov naslov je:
ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost, d. o. o., Cesta talcev 10,1230 Domžale,
Telefonski številki 061/711-082 in 061/712-278 sta ostali nespremenjeni.
Prepričani smo, da bomo v novih lepših in funkcionalnejših prostorih še '	boljši in uspešnejši.
Cenjenim strankam in vsem ostalim želimo vso srečo ut veliko uspehov v letu 2000.
200
USPESNO NOVO LETO
VSEM ČLANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
/■tedeetati
Kamnik
Odprlo od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. •
VAHID2A
W:"
INŽENIRING ^eko^uoWk^tNO VARNOST' sem obrtnikom, podjetnikom in drugim jslovnim partnerjem ter občanom želim prijetno božično praznovanje, benem pa varno, kakovostno, zdravo in uspešno novo leto 2000.
fžf&t	s. fr.
Potok pri Komendi 3b, 1218 Komenda, GSM: 041/741-756, tel./faks: 061/841-479, 842-408
Prodajna galerija
KAMNIK, Maistrova 11 tel.: 061/839-1031
Nudimo vam:
—	izdelke slovenskih mojstrov domače in umetne obrti
—	vezenine, idrijske čipke, darilne sete
-	slike, izbrana dela sodobne umetnosti
-	nakit - keramika, unikatna svetila, poslovna darila
Vsi izdelki so plod dela mojstrov z ljubeznijo - po narodnem izročilu. ODPRTO - vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
Majolka
K2 KAMNIK-DUPLICA
Stanovanjsko-poslovni objekt	.........
Vselitev septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo k sistemu sofinanciranja, stimulativni popusti do 11%.
Voščimo vesel božič in srečno v novem letu!
A...
Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 318, GSM 041/610 394 internet: www.va-al.si
Sprejemamo rezervacije za ekskluzivne apartmaje na Bledu in Blejskem Vintgarju.
KI KAMNIK-BAKOVNIK
V takoj vseljivem objektu so na voljo še enosobno in dvosobno stanovanje z atrijem ter dvosobno stanovanje v drugem nadstropju.
Novoletni popust 5% do 31. 12. 99
MESNICA

KLEMEN
v poslovno trgovskem centru na Duplici, Ljubljanska 21 c tel.: 810-830
nudimo dnevno sveže in pečeno meso slovenskega porekla, panirane zrezke,
svinjske in puranje rulade s telečjim in sirovim nadevom, domače pečenice, krvavice, delikatesne izdelke, prehrambne artikle...
UGODNA CENA SVINJSKIH POLOVIC ZA OZIMNICO - 492 SIT/kg!
Obiščite nas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro
Q7sem želimo lepo preživete božično-noveletne praznikel
Iz kamniške kronike leta 1999
Januar
4. januarja so začeli podirati 107 let star železni most preko Kamniške Bistrice na Maistrovi ulici v Kamniku.
19. januarja je v Šempetru pri Novi Gorici v 56. letu starosti umrl kamniški rojak, vodilni slovenski organist in glasbeni pedagog prof. Hubert Bergant.
Februar
Občinski svet je za podžupana občine Kamnik imenoval Antona Hočevarja (SLS) in Demitrija Perčiča (LDS).
Župana občin Kamnik in Komenda sta imenovala člane skupnega sveta za izboljšanje varnosti občanov.
V podgorski Dobravi so s skakalnimi tekmami odprli novo smučarsko skakalnico.
Marec
Na slavnostni seji občinskega sveta v počastitev 29. marca, praznika občine Kamnik, so podelili občinska priznanja za leto 1999. Prejeli so jih: Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in Slavko Rajh (zlato priznanje občine Kamnik), Gimnazija Kamnik, Peter Sitar, Marko Prezelj in Aleš Horvat (srebrno priznanje občine Kamnik) ter Matična knjižnica Kamnik (bronasto priznanje občine Kamnik).
Na Veliki planini je pogorela počitniška koča Kemijske industrije Kamnik.
Na občinski praznik ob 125-letnici rojstva Rudolfa Maistra so 29. marca slavnost odprli nov že-lezobetonski most preko Kamniške Bistrice v Kamniku in ga poimenovali Maistrov most. Odprtja se je udeležil tudi Maistrov vnuk Stojan Ma-
ister.
V Šmartnem so za 32 otrok odprli prvi otroški vrtec v Tuhinjski dolini.
Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je za Oktober 45 dni sklenil javno razgrniti spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986 - 2000.
V Tunjicah so obeležili prvo leto Naravnega zdravilnega gaja, ki ga je doslej obiskalo več kot 20.000 ljudi iz vse Slovenije in drugih držav.
April
Avgust
Občinski svet je sprejel nov občinski statut.
Župan Tone Smolnikar je položil temeljni kamen za gradnjo soseske pod Malim gradom, ki jo je začel graditi investitor ZIL Inženiring iz Ljubljane.
Občino Kamnik je obiskal predsednik Državnega zbora Janez Podobnik.
Med prvomajskimi prazniki je v Arboretumu v okviru doslej največje cvetlične razstave z 2 milijoni tulipanov in predstavitvijo najbolj znanih evropskih parkov potekala vrsta prireditev. Na razstavi se je obiskovalcem predstavila tudi občina Kamnik.
Matična knjižnica Kamnik je s prireditvijo na Glavnem trgu praznovala 50-letnico delovanja.
Letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje stanovsko priznanje muzealske stroke, je prejela Mirina Zupančič, ravnateljica Kulturnega centra - Muzeja Kamnik.
Ob 20-letnici uspešne jugoslovanske himalajske odprave na 8848 m visoki Mount Everest, v kateri so bili tudi kamniški alpinisti Tone Škarja (vodja odprave), Dušan Podbevšek in Bojan Pollak, je alpiniste sprejel predsednik republike Milan Kučan.
21. maja je bila v Kamniku javna tribuna Civilne družbe v zvezi z gradnjo soseske Mali grad.
29. avgusta je delegacija občine Kamnik na čelu z županom Tonetom Smolnikarjem v Trofaiachu na avstrijskem Štajerskem podpisala listino o partnerstvu med Kamnikom in Trofaiachom.
Pod hribom Jasovnik pri Motniku so začeli vrtati 1643 m dolg dvocevni predor na odseku bodoče avtoceste med Vranskim in Blagovico.
Ob dnevu Kamniških planin so na Kamniškem sedlu odprli čistilno napravo, ki jo je poleg Planinske zveze Slovenije, Občine Kamnik in Planinskega društva Kamnik sofinancirala tudi republika Avstrija. Enaka čistilna naprava je začela delovati tudi na Kokrskem sedlu.
September
V	izredno lepem sončnem vremenu so v Kamniku od 10. do 12. septembra potekali 29. dnevi narodnih noš. Nedeljske povorke narodnih noš se je udeležilo preko 1000 noš iz vse Slovenije, med njimi tudi foklorni skupini z otoka Cresa in iz Trofaiacha (Avstrija).
V	razstavišču Veronika so odpr-
November
Občinski svet je sprejel nov investicijski program gradnje in prenove šolskih prostorov v občini Kamnik do leta 2004.
Kamničani so 11. novembra na Glavnem trgu navdušeno pozdravili kamniškega alpinista Tomaža Humarja po vrnitvi iz Himalaje. Tam je sam preplezal južno steno v 8167 metrov visokem Dhaulagiriju, kar so v alpinističnem svetu označili kot dosežek svetovnega pomena.
Podpredsednik slovenske vlade je v Podgorju odprl kanalizacijsko omrežje, eno največjih komunalnih investicij kamniške občine v zadnjih letih.
Junij
Občinski svet je sklenil, da Občina Kamnik postane soustanoviteljica družbe Terme Snovik, družbe za turistično in zdraviliško dejavnost.
V Kamniku so 11. in 12. junija tretjič potekali srednjeveški dnevi, v okviru katerih so na pobočju Malega gradu člani društva Pridenmožic v režiji Viktorja Jeromla uprizorili legendo o ma-lograjski Veroniki.
V uspešni slovenski alpinistični odpravi, ki se je povzpela na vrh 7952 metrov visokega Gaj-čung Kanga je sodeloval tudi načelnik alpinističnega odseka PD Kamnik Marko Prezelj.
Z jubilejnim koncertom moškega in ženskega pevskega zbora je Delavsko kulturno društvo Solidarnost zaključilo praznovanje 80-letnice ustanovitve društva.
December
Na nihalni žičnici na Veliko planino so zamenjali 18 let stari nosilni vrvi.
Kamniška gimnazija je praznovala pol stoletja svojega delovanja.
Julij
Občinski'svet je na izredni seji sprejel sklep o načinu sporazumne delitve premoženja med občino Kamnik in novo občino Komenda, sklep o kapitalizaciji občinskih terjatev do Titana v okviru postopka prisilne poravnave in sklep o razpisu dveh referendumov za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Črna.
li razstavo Grofje Andeški, vzpon in zaton dinastične rodbine, katere se je udeležil tudi župan občine Andechs na Bavarskem.
Z 2. filatelistično razstavo v razstavišču Veronika je kamniško filatelistično društvo Ivan Vavpotič praznovalo 50-letnico delovanja.
c*
VRTNARSTVO
GAŠPERLIN
Moste 99 pri Komendi, tel.: 541-471
BOŽIČNE ZVEZDE RAZLIČNIH BARV
vcOEaoosrr,
MAN3ŠL350SIT.
CIKLAME, KALANH03E.
VOŠČIMO LEP BOŽIC IN SPEČNO V LETU 2000!
Klepet s patronažnimi sestrami
Njiho v o delo je vidn a ljubezen
Nadaljevanje s 1. strani
Patronažne medicinske sestre izvajajo patronažno zdravstveno nego varovancev, mednje sodijo starostniki in kronični bolniki ter družine - novorojenčki z materami. Negovalno moštvo, kot se same rade poimenujejo, ima na skrbi celo kamniško občino, vsaka je zadolžena za svojo lokalno skupnost, kjer še posebno pozornost posvečajo zdravstveno in socialno ogroženemu prebivalstvu. Patronažne sestre svoje varovance obiskujejo na domu po naročilu zdravnika, pa tudi na željo svojcev, znancev, sosedov..., nekatere celo po več let, tako da pride do tesne navezanosti varovanca in patronažne sestre.
V letošnjem letu, letu starostnikov, šeposebno poudarjajo pomembnost preživljanja starosti v okviru svoje družine, kjer se starejši najbolje počutijo. Starostnik si bo prizadeval ostati čim dlje samostojen in aktiven član družine, če bo imel razumevajočo družino, za katero ve, da se lahko vedno zanese nanjo. Bolezen v družini največkrat spremeni odno-
se, lahko je prisoten tudi odklonilen odnos do starostnika ali pretirana skrb zanj. V takih primerih jih patronažne sestre motivirajo, poučujejo in zdravstevno vzgajajo z željo, da bodo starostniki čim bolj samostojni pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Starostnike in njihove svojce seznanijo tako z uporabo različnih negovalnih in ortopedskih pripomočkov kot tudi s pravicami zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Če je starostnik sam oz. njegova družina nesposobna opravljati opravila, priskočijo patronažnim sestram na pomoč tudi druge službe, s katerimi zelo dobro in veliko sodelujejo: sodelavci preko javnih del, Rdečega križa in Karitasa. Pri preventivnih obiskih starostnika dvakrat letno skušajo osveščati o kroničnih boleznih, ki največkrat pestijo starostnike (sladkorna bolezen, arterioskleroza, siva mrena...), opozarjajo jih na redne preglede pri osebnem zdravniku in svetujejo zdrav način življenja.
Pri svojem delu srečajo in doživijo vse mogoče stvari, zato mi je sestra Jana rekla, daje njihovo delo neopis-
trgovina
Obutev
Sutna 2Q, Kamnilt (zraven Mitnice), tel ■ (041) 591-194
3P8A2MČNI 2C% POPUST m vse izdelke
od 20. do 31. decembra
Poleg, pestre izbire KVALITETNE OBUTVE ZA VSO DRUŽINO PO KONKURENČNIH CENAH najdete na naših prodajnih policah tudi moške in ženske čevlje za obolele noge dr. DIA. Kvalitetni čevlji iz naravnih materialov so namenjeni sladkornim bolnikom, obolelim na hrbtetnici in vsem, ki so dosti na nogah.
Možnost odloženega plačila.
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
družinsko podjetje Gumiks, d.0.0., Podgorje 120, tet: 811-661!
m ZARJA
ELEKTRONIKA
proizvodnja, montaža, inženiring in projektiranje sistemov in naprav za tehnično zaščito, d. o. o., Kamnik
Zaposleni v Zarji Elektroniki želimo vsem bralcem Kamniškega občana prijetne in mirne božične praznike, veselo pričakovanje Novega leta in veliko poslovnih uspehov in osebne sreče v letu 2000.
Sredstva, ki bi jih porabili za pošiljanje voščilnic, smo nakazali Zvezi slovenskih društev za boj proti raku.
Ijivo, s čimer se verjetno kar vsi strinjamo. Kako se spoprijeti z vsakodnevnimi doživetji, ki se nemalokrat končajo tudi s smrtjo varovanca, ne da bi pri tem preveč obremenjeval sebe in svojo družino? Navsezadnje res ni tako enostavno, da ti v službi nekdo umira, čez pol ure pa doma kuhaš kosilo! Pravijo, da so srečne, ker so tako dober in uigran kolektiv, saj se med seboj dobro poznajo, se izčrpno pogovorijo, ob krizah si stojijo ob strani in so si v uteho, kar lahko opazi vsakdo, kije v stiku z njimi.
Pri delu patronažnih sester pa vendarle ni vse tako črnogledo, kot si mogoče mislite. Za mnogo varovancev pravijo, da so kot angeli varuhi, ki bedijo nad njimi in jih spremljajo skozi dan, saj so zanje v skrbeh, če je npr. slabo vreme, in molijo zanje. Patronažne sestre ne opravljajo samo strokovnega dela - nege na domu, temveč so tudi svetovalke, prijateljice, zaupnice, pa tudi voznice, saj morajo v vseh vremenskih razmerah do svojih varovancev. Če že ne gre drugače, tudi peš, včasih premrle, mokre, a še vedno prijazne. Tudi varovanci so v večini prijazni, hvaležni za pomoč, saj se zelo navežejo nanje, ker so velikokrat osamljeni, čeprav še vedno doživijo več zahvale na podeželju kot v mestu.
Obiskov patronažnih sester in njihovih nasvetov se razveselijo tudi porodnice z novorojenčki, sestri Jana in Romana pa vodita tudi materinsko šolo, kije zelo obiskana, še posebno s strani bodočih očetov, ki so še posebno navdušeni nad na novo pridobljenim znanjem. Malce so se tudi pritožile nad vidnim upadom števila otrok, zato pa je veliko več očetov, ki spremljajo svoje žene v porodnišnico in jim pomagajo.
Delovni dan patronažnih sester se ponavadi začne ob 7. uri, dve uri preživijo v skupni »pisarni«, kjer se med seboj posvetujejo, pripravijo material, poiščejo nasvete ali navodila pri zdravnikih, nato ob 9- uri odidejo na obiske na domove. Dežurajo tudi med koncem tedna in prazniki, eno soboto v mesecu pa preživijo delovno.
Kje bodo preživele božične in novoletne praznike? Če ne v službi, pa vsekakor v okviru svoje družine, verjetno doma ali v mestu. Za novo tisočletje vsem želijo predvsem veliko zdravja ter pogovora in skrbi za bližnje.
Tudi sama.sem se v imenu vseh bralcev Kamniškega občana zahvalila za čudovito delo, ki ga opravljajo ter jim zaželela veliko ustvarjalnosti, ščepec potrpežljivosti in zvrhan kup hvaležnosti s strani varovancev! Če pa jih srečate sami, jim izkažite svojo hvaležnost z lepo besedo: »Hvala!«.
Mistični pesnik Kahlil Gibran pravi: »Ko delate, uresničujete del najljubših zemeljskih sanj, ki so vam bile dodeljene, ko so se te sanje rodile.«
Patronažne medicinsk&sestre to vsekakor počnejo. Nadvse navdihujočo uro s patronažnimi sestrami je za Vas preživela
BOJANA KLEMENC
Podjetje zakomescidm inženiring d-o.o.
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
um-. '
Hvala za dosedanje zaupanje.
bo tako tudi v bodoče.
j www.sam.si
Trgovina v. gradbenim materialom krakovska 4b, 1230 DOMŽALE tel.: N.C.: 061 7201)20 trgovina: 061 720 560 komerciala: 061 720 460 računovodstvo: 061 720 570 faks: 061 713 288 e-mail: donite sam.si
Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje la, 1242 STAHOVICA telefon: 061 827030,827035 faks: 061 827 045 e-mail: st@sam.si
Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2000.
V SAMU NISI NIKOLI SAM
MED ZLA TUDOR O CENC1
Komisija društva upokojencev Kamnik je obiskala nekaj zakonskih parov, ki so slavili zlato poroko - 50 let skupnega življenja. Leta zakonskega jarma niso posuta le z rožicami, ampak je to tudi čas odrekanja in preizkušenj.	______________________________
Hribarjeva zlatoporočenca iz Malega Hriba 8
Francka in France jesen svojega življenja preživljata v vasici Mali Hrib nad Tuhinjsko dolino.
Francka je bila rojena 19. 4. 1919 v družini s 15 otroki v Češ-njicah. Svoja mlada leta je preživela doma pri starših. Po osnovni šoli v Špitaliču je pomagala na domači kmetiji. Življenje je bilo težko zlasti v vojnem času, ko so Nemci leta 1944 ustrelili očeta zaradi sodelovanja z NOB. Z velikimi napori in skromno pomočjo so nekako uspeli preživeti. Sicer pa je Francka vse svoje življenje posvetila družini in kmetovanju. Povedala nam je, da je bilo dela kar preveč, vse od jutra do poznega večera.
France Hribar je bil rojen 18. 11. 1923 na Malem Hribu v družini s šestimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v Tuhinju. Med vojno je vsa družina delala za NOB, sam pa se je partizanskim vrstam pridružil že januarja 1943; bil je borec, kurir in kasneje obveščevalec v Šlandrovi brigadi. Po vrnitvi domov jeseni 1945 je po krajši zaposlitvi ostal na domači kmetiji. Ves čas je aktivno deloval v organizaciji zveze borcev v
krajevni skupnosti in drugih organizacijah. Prejel je več priznanj in odlikovanj. Zdravja ni najboljšega, pa se ne pritožuje.
S Francko sta se poročila 10. septembra 1949 v cerkvi v Kamniku in zatem na krajevnem uradu v Lazah. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, štiri hčere in
sin. Vsi so poročeni in imajo svoje družine. Dočakala sta že 14 vnukov in vnukinj ter 8 pravnukov in pravnukinj. Slovesnost ob zlati poroki so združili tudi z 80-let-nico Franckinega rojstva.
Danes živita na domu skupaj s sinom Janezom in njegovo druži-
no.
Francka in France Hribar na svojem domu na Malem Hribu.
Zlatoporočenca Merčun iz Srednje vasi 7
Ivan Merčun je bil rojen 12. 12. 1927 v Srednji vasi kot eden od petih otrok. Po končani osnovni šoli na Selih je pomagal na domači kmetiji. Delal je na krajevnem uradu v Srednji vasi nato v kmetijski zadrugi in končno v Svilanitu, kjer je dočakal invalidsko upokojitev 1975. Ves prosti čas je posvetil
zemlji in kmetovanju tudi po upokojitvi. V zadnjem času zaradi slabega zdravja tega ne zmore več.
Francka Merčun je prišla na svet 20. decembra 1928 prav tako v Srednji vasi v družini s petimi otroki. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala na Selah, je ostala pri starših, ki so v času vojne
podpirali NOB. Doma je ostala vse do poroke in se zatem zapisala družini, pomagala pa je tudi pri obdelavi zemlje. Vse je delala z voljo in ljubeznijo, prav tako kot to počne še danes.
Zelo sta bila vesela našega obiska. Čestitali smo jima in zaželeli še dolgo in zdravo življenje. Darilce in diploma o zlati poroki pa ju bo spominjala na lepe dni, ki sta jih preživela v skupnem življenju. Zdravje jima ni najbolj naklonjeno, pa vseeno kar odločno gresta dalje.
Odločilni ,da’ sta izrekla 13. novembra 1949 na krajevnem uradu v Lazah. Obe hčerki, ki sta se jima rodili, sta poročeni, ponosna sta na pet vnukov in dve pravnukinji. Zelo sta vesela njihovih obiskov in njihove mladostne živahnosti. Kot se spodobi, so ta življenjski jubilej proslavili v krogu svojih dragih in prijateljev na Selih in prav tam v cerkvi tudi potrdili zlato poroko.
Slavljenca živita skromno od sredstev Francetove pokojnine. Nista nezadovoljna, želita si le zdravja in še enkrat zdravja, kar smo jima zaželeli tudi mi.
Zlatoporočenca Francka in Ivan Merčun v družbi s predstavnicama upokojencev Marjano Berlec (levo) in Silvo Cevec (desno)
Zlata jubilanta Jožefa in Franc Dolinšek, Studenca 12
Dan kasneje, 30. novembra, smo obiskali zlatoporočenca Do-linškova. Obiska sta bila zelo vesela. Ob izročitvi darilca, diplome o zlati poroki in izrečenih željah za zdravo in bogato življenje je stekla tudi beseda o njuni življenjski poti.
Za začetek sta nam povedala, da sta se 15. oktobra 1949 odločila za skupno življenje. To sta uradno potrdila v cerkvi na Selah. Še enkrat sta to storila 11. oktobra 1999, ko je bilo za njima že polnih 50 let, lepih in manj lepih let, ki sta jih preživela v prijateljstvu in zadovoljstvu.
Jožefa Dolinšek je bila rojena 15. 3. 1926 na Selah. Kmečka družina z enajstimi otroki ji ni dajala veliko možnosti za razvedrilo. Po končani šolski obveznosti je bila doma pri starših do poroke. Njena osnovna skrb je bila usmerjena na novo nastajajočo družinico. Kmečka dela ji niso dopuščala časa za kaj drugega. Danes, ko na hitro preleti svoj čas, zatrjuje, da ji nikoli ni bilo žal.
Franc Dolinšek je bil rojen 19. 2. 1926 v vasi Studenca, šolo je obiskoval na Selah. Izhaja iz delavske družine. Svoja mlada leta je preživel pri starših do leta 1942, nato v Dravogradu. Po vrnitvi iz vojske je prijel za vsako delo. Zaposlen je bil v rudniku Črna, kamor je moral vsak dan pešačiti do 3 ure. Nekoliko bolje je bilo od 1963 do 1969, ko je de-
lal na poskusnem vrtanju v bližini. Kasneje je bil na delo organiziran prevoz. Nekaj časa po upokojitvi se je še ukvarjal z raznimi deli, tudi zidaril je, danes tega ne počne več. Skupaj z ženo Jožefo rada zahajata v naravo. Že nekaj let v poletnih mesecih paseta živino na Gorški planini, kjer imata v najemu Šuštarjevo kočo. V prostem času pridno nabirata čaj in zdravilna zelišča.
V zakonu so se jima rodili trije otroci, a danes so bogatejši še za 6 vnukov in 6 pravnukov. V svoji hišici stanujeta sama, a to ju ne skrbi, saj v neposredni bližini živi sin s svojo družino.
Svojo zlato poroko sta proslavila v krogu domačih in prijate-
ljev. Kar 30 se jih je srečalo pri Slavki. Bilo je lepo in prijetno tudi zato, ker so bili srečni zlasti najmlajši.
Pred našim slovesom sta nam povedala še, da je bila njuna življenjska pot vsestransko bogata in zanimiva, vse težave pa sta znala z dobro voljo in razumevanjem premagati, zato se vedrih oči spominjata preteklega. Želita si le zdravja zase in vse bližnje. Krepak stisk- rok, ko smo odhajali iz gostoljubne hiše Studenca 12, bo tudi nam, ki smo ju obiskali, ostal v prijetnem spominu.
STANE SIMŠIČ
O drugih jubilantih in zlatoporo-čencih in naših obiskih pri njih pa kdaj drugič.
Dolinškova zlatoporočenca sta si ob našem obisku z veseljem nazdravila.
Razmišljanja ob mednarodnem dnevu otroka
Vsi otroci potrebujejo otroštvo. Takrat je najlepše, lahko se igramo, zabavamo brez skrbi. Nekateri otroci pa tega ne morejo doživeti, ker jim naravne nesreče in vojne uničijo vse.
Matej N.
Vsak otrok ima pravico živeti v skrbnem, toplem domu. Ta dom naj bi bil poln ljubezni. Kako srečen sem, da imam dom in čudovito družino.
Rifko
Na svetu je mnogo otrok lačnih, zapuščenih, neizobraženih, izkoriščanih za poceni delovno silo. Najbolj žalostno je, da veliko otrok umre v ranem otroštvu. Moja edina velika želja je ta, da bi se končale vse vojne in bi se vsi ljudje na svetu začeli spoštovati.
Tadeja
Vrnimo otroke pravljicam je naslov Unicefovega spota, v katerem je prikazana deklica Kristina, ki je v vojni izgubila mamico. Na svetu tisoče otrok nosi s seboj podobne zgodbe, zgodbe izgubljenega otroštva.
Tina
Mislim, da to, kar se danes dogaja po svetu, ni pravično. Vsi otroci bi morali imeti enake pogoje in možnosti za šolanje in igro. Danes, ko je svet pred vstopom v novo tisočletje in govorimo o razvoju računalništva, avtomobilizma, o gradnji najmodernejših stavb, si človek težko zamisli, da na svetu živijo tudi ljudje v lakoti, ki se borijo za lastno preživetje.	Jan
Živimo v času, ko je veliko bogatašev in veliko revežev. Tisti, ki so bogati, pa ne dajejo revnim ničesar, tisti, ki pa imajo še sami premalo, pa bi dali za reveže vse.	Matej Z.
Revnim moramo pomagati vsi.
Emil
Reven ni samo tisti, ki nima materialnih dobrin, ampak še bolj tisti, ki je prikrajšan za ljubezen.	Rok
Moje misli so misli otroka, ki ne občuti pomanjkanja. Vsakemu otroku na svetu bi želel varen in topel dom, kakor ga imam jaz.
Blaž
Lepo bi bilo, da bi se, kadar kupujemo nepotrebne drobnarije, spomnili na te otroke in ta denar prispevali raje zanje. Postanimo njihovi prijatelji in jim pomagajmo.
Če otrokom ne morejo nuditi denarne pomoči, bi jim lahko vsaj nudili ljubezen in prijateljstvo.	Dijana
V	sodobnem svetu, v Ameriki, Evropi, pri nas, človek v ihti za denarjem pozablja na ljubljene, na zdravje. Kaj pa otrok z boleznijo? S ivo-jim rojst\>om je obsojen na smrt. Mladost, otroštvo mu prinaša le grenkobo in trpljenje, žalost, solze in jok. Kaj bi mi lahko storili?
Adam
Vsem otrokom sveta želim lepšo prihodnost, brez solza, lahko pa so to solze radosti in veselja.	Karin
Zavarujte otroške sanje, mladosti, kajti svet je odvisen od mladih.
Anamari Učenci 7. č razreda
Mednarodni dan otrok
Star sem dvanajst let. Hodim v šolo in sem srečen otrok. Srečen zato, ker imam lepo otroštvo, starše, ki skrbijo zame, svojo sobo, polno skrivnosti in imam prijatelje, s katerimi se dobro razumemo.
Vem, da je na svetu veliko hudega. Vojna, lakota, brezdomstvo in naravne nesreče. Toda, to vidim le na televiziji. Najbolj me prizadene, če vidim sliko lačnih otrok. Največ jih je v takih državah, kjer ni dovolj hrane zaradi suše. Pomagal bi jim, toda kako? Zato so v svetu razne organizacije, ki tem otrokom pomagajo. Največja med njimi, ki jo poznam, je UNICEF. Tudi vojna je zlo, ki prizadene veliko otrok in odraslih. Veliko otrok ostane brez staršev ali obratno. Ostanejo brez hiše, stanovanja, šole. Živijo v šotorih, daleč od svojega doma.
Tudi v Sloveniji je bilo med vojno v Bosni veliko begunskih centrov. Veliko beguncev se je vrnilo domov, nekateri pa so ostali, ker nimajo kam iti.
Vem pa, da je na svetu tudi drugačna beda. To so: alkohol, cigarete in mamila. Žal veliko med mladimi, ki imajo vsega dovolj, pa se hočejo postaviti s cigareto ali alkoholom, da so videti bolj odrasli. Ko pa mislijo, da to ni dovolj, posežejo še po drogi. Mislim, da še nisem dovolj star, da bi vedel, zakaj se jim zdi to super zabava, vem pa, da to ni zdravo in, da nič ne prej ne odrasteš, če uživaš te strupe.
V	spominu mi je ostal film, ki smo si ga ogledali skupaj z družino. Dogajalo se je v velikem mestu. Neka družina seje preselila iz vasi v velemesto. Mama in oče sta se kmalu ločila. Sestri, ki sta ostali sami z mano, sta to komaj preboleli. Starejša sestra je imela trinajst let. Tolažbo je iskala na ulici. Mati je hodila pozno zvečer iz službe, zato tudi ni opazila, da je hčerka jemala mamila. Opazila je šele, ko ji je zmanjkalo kar nekaj denarja. Seveda je bilo to že prepozno. Hči je bila zasvojena. Mati jo je nato poslala v zavod, kjer se je pozdravila. Ko je prišla domov, je tudi mama več svojega prostega časa posvečala dekletoma.
Vem, da so naši Staši zelo zaposleni. Pri nas doma mami in oči hodita pozno iz službe. Toda, ko prideta domov, si vedno vzameta čas zame in za sestro. Veliko se pogovarjamo. Včasih gremo na kakšen izlet ali pa na kakšno športno tekmo. To mi veliko pomeni. Vem, da je moje otroštvo srečno in samo upam, da bo takšno tudi ostalo.
Marko Gradišek, 6. c
Pevski zbor na snemanju oddaje »Pod klobukom«
Snemanje za oddajo smo imeli 12. oktobra popoldan na TV. Prišli smo v stavbo Radio Televizije Slovenije, kjer so nas lepo sprejeli in postregli. Pokazali so nam garderobe, v katerih smo se uredili in oblekli v bele majice, na katerih je bilo narisano veliko zeleno drevo. Posedli smo se in začeli snemati. Bilo je zelo napeto. V začetku smo imeli kar nekaj treme, potem pa smo se vživeli in zapeli pesem »Kako lepo.« To smo posneli skupaj s Shirlie na cd-plošči »The Vanishing Lake,« kar pomeni Cerkniško jezero. Ko smo končali s snemanjem, smo še malo poklepetali. Komaj smo čakali na oddajo »Pod klobukom« na TVS 1 20. oktobra, kjer smo se lahko videli in slišali. Seveda pa gre vsa zahvala za naš uspeh in z nastopi po Sloveniji naši zborovodkinji gospe Marini Aparnik, ki je bila zelo potrpežljiva, razumna in kar je pomembno; veliko nas je naučila. Izdam vam skrivnost, da bomo ustanovili svoj samostojni pevski zbor, ampak ime pa naj bo še skrivnost. Naj končam z besedami, da smo na snemanju zelo uživali in smo veseli, da smo eden izmed najbolj srečnih zborov, da lahko pojemo s tako odlično angleško pevko, kot je Shirlie Rocten.
DARJAN DROLC
Cesta - vez med ljudmi
Ceste so kot široki trako vi, ki povezujejo mesta in države; ozki in tanki se pa dotikajo majhnih naselij, jih poživljajo in oživljajo ter so stik. med ljudmi, ki prihajajo in odhajajo.
Kdo še ni slišal za Palovče? Prijazna naselja se skrivajo pod tem imenom (Spodnje in Zgornje Palovče, Vranja Peč, Velika Lasna) nekdaj daleč od kulturnih in gospodarskih središč, od vseh pozabljena in nezanimiva.
In zgodilo seje, da smo do tja speljano cesto v petek, 26. novembra, svečano odprli, cesto, ki bo kot živa črta skozi gozd in med bregovi ter njivami krajanom ponujala možnosti razvoja in povezave s svetom. Občina Kamnik z županom Tonetom Smolnikarjem, Krajevna skupnost Vranja Peč, Komunalnopod-jete Kamnik in drugi so s prizadevnostjo in z razumevanjem potreb krajanov izpeljali ta po vseh plateh in tudi finančno zahteven projekt.
Kako prav je, da se ob takih dogodkih ne skopari s hvaležnostjo, predvsem pa s priznanjem, da uspehi ne pridejo nikoli sa mi od sebe, zanje seje treba truditi. Čeprav se v današnji časih veliko gradi in tudi dogradi, je malo besed namenjenih zadovoljstvu in pohvalam - nerganje in kritizerstvo seje razpaslo v taki meri, da so uspešna dejanja velikokrat neopazna.
No, še vedno smo v Palovčah in to ob novi cesti. Tudi vranje-peški šolarji smo veseli tega dogodka. V upanju, da se naše vasi ne bodo starale, da bo šola na Vranji Peči polna živžava, da bomo varno hodili in se vozili po novi cesti, smo prispevali svoj delež k uresničitvi svečanega otvoritvenega programa.
To seje zgodilo tistega novembrskega dne. Nova cesta, novo upanje, nove možnosti tokrat za krajane Palovč, Vranje Peči... Srečno vsem, ki ste sodelovali in uresničili svoj projekt, srečno po novi cesti v leto 2000, ki ga vsi s posebnimi občutki čakamo...
OŠ VRANJA PEČ
_____________________________Maja Jesenik Štefiny
Slovenija, dežela dobrot
Turistični podmladek OŠ Stranje se že tretje leto pripravlja na festival Turizmu pomaga lastna glava, ki ima letos naslov SLOVENIJA, DEŽELA DOBROT.
Prvo leto smo opisali znamenitosti našega kraja in njegove okolice. Obiskali smo tudi Rezko Mali, ki nam je razložila in pokazala izdelavo tmičev in tudi nekaj pisav. Povabili smo jo v šolo. Obiskal nas je Bojan Pollak, s katerim smo šli na izlet v Kamniško Bistrico. Opis poti smo z njegovo pomočjo pripravili za izletnike.
Lansko leto je bil naslov naloge in festivala MOJ KRAJ, TURISTIČNI KRAJ. Opisovali smo, kaj bi lahko izboljšali v naši okolici. Anketirali smo mimoidoče in sorodnike. Spraševali smo jih, kaj bi lahko spremenili in izboljšali v naši okolici za kakovostnejši turistični utrip.
MONIKA RAK, SIMONA SITAR
UflJflOLJL SE PON) JR, KflUJE l£
DOflflCE&A
kRRjn.
' Res je, da je naša šola med mlajšimi in je (lahko rečemo) komaj dobro pognala korenine, so pa te korenine že bogato razvejane ... Kaj vse se pri nas dogaja, bi vam radi predstavili v naslednjih vrsticah.
Zunanja diferenciacija pri pouku
Letos je naša šola začela s tem projektom, in sicer pri angleščini v osmih razredih. Tu smo učenci razdeljeni v dve skupini: na tiste, ki imajo boljše znanje angleščine, in druge, ki jim angleščina dela nekaj preglavic. Delo poteka tako, da ima določena skupina angleščino, ostali učenci pa tehniko, gospodinjstvo ali računalništvo.
Na začetku je sicer prihajalo do manjših nesporazumov v zvezi z umikom, a smo se kmalu ujeli in smo že na tekočem. Ko sem za mnenje prosila tudi prof. Zdenko Wicher (učiteljico angleščine in pobudnico tega), mi je povedala, da se je odločila za to, ker je že dolgo časa opažala razliko med boljšimi in slabšimi. Pri rednih urah so se boljši dolgočasili, slabši pa težje sledili. Zaradi slabših je bilo hitrejše jemanje upočasnjeno. Šibkejši pa nikoli niso mogli utrditi temeljnega znanja. Povedala je tudi, da je vesela, ker se že kaže, da je bila to dobra odločitev. Ravno to pa sem izvedela tudi na hodnikih od učencev.
Tečaji nemščine in računalništva, zgodnje učenje angleščine
Naši učitelji si prizadevajo, da bi bilo naše znanje čim bolj kakovostno in uporabno. Želijo nas čim bolje pripraviti na srednjo šolo. Vsi predmeti, tako jezika kot računalništvo, so zelo pomembni v srednji šoli, ravno tako tudi v življenju.
Na šoli smo lani ustanovili šolski sklad in že v prvem letu delovanja je bil več kot uspešen. V treh skupinah nemščine, eni skupini angleščine in dveh skupinah računalništva je sodelovalo 67 tečajnikov. Cene tečajev so bile zelo nizke, kar nam je uspelo predvsem zaradi naših sponzorjev. Še enkrat hvala Kočni, Žitu, Graditelju, Marketu Ančka in vsem drugim, tudi našim staršem, ki so nas, če nič drugega, vozili nazaj v šolo in nam kupili pripomočke za tečaje. Angleščino se učijo naši učenci že od 2. razreda dalje: deloma se krijejo stroški tudi tu iz sredstev sklada.
Tečaji so bili speljani lansko leto uspešno in upamo, da bo letos ravno tako. Zainteresiranih je veliko za obe smeri in že načrtujejo več skupin. Sicer pa s(m)o lanskoletni udeleženci zadovoljni, letošnji še bodo, predvsem zaradi občutka, da s(m)o naredili nekaj zase. Saj, za koga drugega se pa učimo?
Pouk v računalniški učilnici
Prav tako se našim učiteljem zdi pomembno, da v pedagoški proces (uh, kako učena beseda za pouk) uvajajo čim več izboljšav in novosti. Učenje naj bi bilo čim bolj zabavno: raziskave so pokazale, da se z zabavnim učenjem učenci zapomnijo do 10% več. Učenci imamo najraje pouk v računalniški učilnici, kjer imamo kar dobro programsko opremo za veliko predmetov. Tako postanejo gospodinjstvo, zemljepis, kemija, tehnika, angleščina, slovenščina, nemščina in še drugi predmeti naenkrat zanimivi. Osmošolci smo tu še prav posebej privilegirani, saj imamo na urniku celo uro računalništva (vzrok je diferenciacija pri angleščini) in smo tam vsak teden. Tu mnenja nas učencev ni treba posebno poudarjati - vsi smo za!
Projekt prehod v leto 2000
Veliko ljudi je vraževernih in najbolj črnogledi mislijo, da bo to leto usodno (konec sveta, meteorji bodo treščili v Zemljo ...). Mi tega ne verjamemo, trdimo celo, da nam bo zadnje leto tega tisočletja prineslo mnogo dobrega in obilo sprememb. Na praznovanje se že pripravljamo. V naši šoli bo posebno pestro zadnje tedne: praznovanje bo otvoril znani slovenski pevec v drugem decembrskem tednu, nato se bo vsak dan med glavnim odmorom predstavil določen šolski predmet. Spoznali bomo zgodovinske mejnike našega štetja, fizikalna odkritja, ki so olajšala življenje, okrasili bomo šolo, pripravili recital, izdali šolski časopis in še kaj. Torej, veselo stopimo v novo leto - v leto 20001
Izlet v Zgornje Palovče
V	turističnem podmladku osnovne šole Stranje se imamo zelo dobro.
V	petek si nismo v šoli vzeli prostega dne, ampak smo se po končanem pouku odpravili na krajši izlet na Stari Grad in v Zg. Palovče. V Kamniku nas je čakala vodnica Urša iz TlC-a, turistično informacijskega centra občine Kamnik. Po stari stezici smo se odpravili proti Staremu gradu. Mislim, da smo bili kar zadovoljivo hitri, saj smo prišli na Stari grad v dobrih petnajstih minutah. Pred kočo smo pomalicali. Nato nam je Urša povedala pripovedko o Starem gradu in Kamniku (tudi druga pripovedka o Starem gradu je opisovala Veroniko kot graščakovo hčer). Potem smo se veselo odpravili po cesti do Zgornjih Palovč, kamor smo prišli po eni uri enakomerne hoje. Sredi vasi stoji stara, a obnovljena Budnarjeva muzejska hiša z dobro ohranjeno črno kuhinjo, kjer so nam postregli z domačimi kmečkimi jedmi. Za hišo in pripravo kulturnih in narodopisnih programov skrbi gospa Iva Šubelj Kramar, ki posreduje tudi vse dodatne informacije. Po našem krajšem okrepčilu s hrano smo se odpravili na bližnjo kmetijo, kjer imamo sorodnike. Pri hiši se po domače reče pri Šuštarjevih, pišejo se Rems. Pozdravili smo se in vstopili v njihov hlev. V hlevu imajo koze, krave, ovce in kobilo z žrebetom. Zmanjkovalo nam je časa, saj smo se morali vrniti do kamniške postaje.
Lepo smo še zahvalili za ogled živali in prijaznost Šuštarjevi mami in gospodinji Marjani, takrat pa se je pripeljal s traktorjem gospodar Tone. Izmenjali smo nekaj besed in se poslovili. Še zadnjič smo se ustavili pri Budnarjevi hiši in se odpravili v dolino. Bili smo dobre volje, saj je bil za nami prijeten dan, zato smo vsi veselo prepevali. Na avtobusni postaji smo se posedli v avtobus in se odpeljali proti Stahovici.
Na koncu se v imenu vseh podmladkarjev zahvaljujemo našim sponzorjem, Občini Kamnik, vodički Urši, Remsovim in še posebej Budnarjevi hiši in oskrbnici Ivi Šubelj Kramar.	MIRA POLJANŠEK
Babičina črna kuhinja
V	soboto, 16. oktobra 1999, smo se zbrali in odšli v Budnarjevo muzejsko hišo. Tam smo se spoznali z oskrbnico gospo Ivo Šubelj Kramar. Ta nam je povedala nekaj podatkov o hiši. Kasneje je prišla kuharica Angela, ki nam je svetovala, kaj naj spečemo in pričeli smo ustvarjati testo za potico in kruh. Ko smo testo naredili, smo ga dali v peč v črni kuhinji. Kmalu nato je prišla edina še živa v tej družini, gospa Mici, in nam še podrobno opisala njihovo družino. Malo kasneje so prišli naši starši in pogostili smo jih z našimi dobrotami iz krušne peči. Ko smo vse to pojedli, smo se otroci odšli igrat, starši pa so se pričeli pogovarjati. Preživeli smo lep dan.
KATJA GRILJC, 5. c
Projekt Prešernovo leto
Gotovo veste, da se Prešernove obletnice kar vrstijo: letos je minilo 150 let od pesnikove smrti, prihodnje leto pa bo minilo 200 let od njegovega rojstva. Na šoli bomo to primemo počastili: s kulturnim dnem Po Prešernovih stopinjah v Ljubljani, raziskovali bomo zgodovinsko in družbeno ozadje prve polovice 19. stol., spoznavali bomo njegove pesmi, pripravili recital, naredili razstavo, risali na steklo, izvedli kviz, pripravili prireditev za šolo in kraj in izdali tematsko številko časopisa. Skratka: razpoloženje bo prešemovsko in tudi prešerno, vsaj upamo tako.
Morda se boste vprašali, če imamo kdaj sploh »normalen pouk«. Zagotavljamo vam, da se z aktivnim udeleževanjem pri teh dejavnostih naučimo mnogo več!	MONIKA JEGLIČ, 8. b razred
.	:	X
Srečanje s sv. Miklavžem
Sv. Miklavž - prosim prinesi mi ... Svetnik, dobrotnik, ki ga čakamo, posebno otroci, celo leto in na koncu leta nas obišče, če smo le pridni.
Tako je v soboto, 4. decembra, obiskal predšolske otroke v župniji Kamnik. Sv. Miklavž v spremstvu angelov in parkeljnov je stopil ob spremljavi trobente v veroučne prostore. Strah pred hudobci je izginil iz otroških src, ker jih je sv. Miklavž ukrotil. Zato pa je bilo srečanje s sv. Miklavžem res sproščeno in veselo. Otroci so peli, molili, recitirali in na koncu s sv. Miklavžem tudi zaplesali.
Odličen je bil nastop mladih upov z glasbenimi točkami pod vodstvom prof. Bernarde Rakar.
Pakete so pripravili sodelavci Karitas. Hvala vsem, ki ste in še boste pripomogli, da smo darila pripravili tudi za Dom starejših občanov in za otroke v Zavodu invalidne mladine Kamnik.	M. M.
MODNO FRIZERSTVO
SSB3RH
Milovič Sabina Trg talcev 8, Kamnik tel.: 817-353
ponedeljek, torek 7h-15h, sreda, četrtek 12h-20h, petek 7h-20h, sobota zaprto
J" h:
Vsem strankam želimo lepo praznovanje in srečno v letu 2000!
%
GRUNT
Trgovina, ki zna svetovati
Kamnik, Fužine 9 Tel.: 83-92-711, int. 340
VSEM OBČANOM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MNOGO SREČE, USPEHA IN OPTIMIZMA V im 2000.
Našim zvestim kupcem pa se še posebej zahvaljujemo in se priporočamo tudi v prihodnje.
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivčevo 12h. Stahovica, tel.: 825-378
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
-	preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov
-	tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo.
Lep božič in srečno 2000!
S SOLARNI IN IN0X BOJLERJI	o>	BOJLERJI ZA CENTRALNO KURJAVO
-ste-'		S
		
		
MENGEŠ, LOKA NA GMAJNI 22, tel.: 061/739-130, 041/717-949
IZDELOVANJE IN POPRAVILO SOLARNIH, INOX IN BOJLERjEV ZA CENTRALNO KURJAVO, ZA SANITARNO VODO IZ NERJAVEČE (ROSTFREI) IN NAVADNE PLOČEVINE, BOJLERJI SO VELIKOSTI OD 100 DO 500 I.
Lepe Božične praznike in srečno S	v letu 2000! S *
V
varnost mongob, d.d.
UPRAVA: Preserje, Pelechova 15, Radomlje, tel.: 727-122 DEŽURNI CENTER: Slovenska 24, Mengeš, tel.: 737-324
Z ALARMNIM SISTEMOM IN PRIKLOPOM NA NAŠ DEŽURNI CENTER VAM UČINKOVITO ZAVARUJEMO VAŠE STANOVANJE, HIŠO, PREMOŽENJE, VIKEND IN POSLOVNE PROSTORE-ZAUPNO IN PO KONKURENČNIH CENAH.
Želimo vesele decembrske praznike 0 in varno leto 2000!	^

Želimo srečen
yO	1 v« v
-jZ	bojte,
Vrhpolje 186 Tel.: 061/83-91-293
V letu 2000 pa veselje, srečo, jdravje...
Svojim gostom se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo tudi v prihodnje.
p y v »/, ti m m % % ® st % 4 pi m m j 'm & n ® s m s » « ® s- fe m se ®
E S * E E E.E E E E E E S E SE S.E til. E E ES ES E. E E S E E E S
Vabimo Vas v /zč/To prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med dnevno svežim mesom, drobovino in mesnimi izdelki.
ASTRA YOUNG Novoletni popust 222.000 SIT
Ntt/t božične pravnike in srečno vožnjo v novem letu vam \'tli
Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Mikavno in dobro!
avtotehna il /n Kosec
Kamniška 19, Domžale, salon tel.: 716-092 servis tel.: 715-333
DA BI BILO NOVO TISOČLETJE...
... POLNO SREČE, VESELJA IN ZDRAVJA. PRIJAZNO IN USPEŠNO.
ZA DANES. IN ZA NOVO TISOČLETJE.
SKB BANKA D,D,
PE DOMŽALE KAMNIK
IZDELAVA GOSTINSKE * OPREME
Podgorje 94/a, 1240 Kamnik ^
Jože Toni
Tel.:/faks: 061 812-246 GSM: 041 676 830 E.mail:joze.toni@siQl.net
f
l
*** Vesele božično-novoletne praznike ter srečno v novem letu želimo vsem poslovnim partnerjem in drugim Kamničanom.
AKROL ALOJZ KOSEC s P
R CD LETE ŽALUZIJE MARKIZE ROLO VRATA
Tel./fax: 061/737-284 GSM: 041/662-483
Prešernova 8 MENGEŠ
*	IZDELAVA
*	MONTAŽA
*	SERVIS
*	lamelne zavese, alu rolete in brizganje plastike
*	ROLO GARAŽNA VRATA
*1/ožčč*k& (zedeče doftčtte
t*t zrečtta a četec 2000!
—ELEKTR0—
SLAPNIK
ELEKTROINSTALACIJE SERVISIRANJE GOSPODINJSKIH APARATOV
Podgorje 87	|	| tel.: 812-430,041/774-810
Vsem dosedanjim in bodočim strankam voščimo vese! božič in srečno novo leto.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d.
Vesele praznike in veliko sreče v novem letu.
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
ZOR4> DOMŽALE zoo
MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 737-224, faks 737-226
Želimo vam lepo božično praznovanje in srečno novo leto 20001
Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in p]pstičnimi 'granulati.
\Kamničan se je srečal z Michaelom Schumacherjem, dvakratnim svetovnim prvakom Formule 1
Michael Schumacher in nemško podjetje PPM Stuttgart sta 3■ decembra v Kbln povabila Dam jana Postana iz Kamnika, velikega ljubitelja in pozna valca Formule 1. Srečanje je bilo namenjeno komercialnim zastopnikom iz vse Evrope, ki prodajajo rekvizite iz uradne kolekcije Michaela Schumacherja. To so različne vrste majic z njegovim logotipom, puloverji, kape, makete, posterji, zastave, obeski, igrače, šolska kolekcija in najnovejši artikel-smuči Wolkl. Srečanje je bilo namenjeno tudi predstavitvi novega sponzorja Michael Schumacherja firme Dvag njeno ime pa bo prihodnjo sezono krasilo nove rdeče kape navijačev in ljubiteljev Formule 1. Vzdušje na srečanju je bilo prijetno, Schumacherje pred novo sezono optimističen in pravi, da je čas, da pripelje Fenariju težko pričakovani naslov svetovnega prvaka. Po končanem uradnem delu je Michael namenil nekaj skrbno odmerjenega časa Številnim prisotnim, Damjanu Rostanupa celo kratek pogovor in fotografiranje, karje le redka priložnost. Damjan Rostan, ki jev Sloveniji edini prodajalec uradne kolekcije Michaela Schumacherja v BTC Ljubljana v hali A, nam je povedal, daje v Sloveniji veliko navijačev in privržencev Formule 1, zato mu naročil iz pestre ponudbe priljubljenih artiklov nikoli ne zmanjka. Prodaja tudi artikle drugih dirkačev - Irvine, Villneuve, Hill, Senna in firm - Ferrari, Lucky Strike. Z delom, ki ga z veseljem opravlja, je zadovoljen in z optimizmom pričakuje prvo dirko v letu 2000, saj zavzeto spremlja vse dirke Formule 1, nekatere si ogleda tudi v živo.
SAŠA MEJAČ
Kamničan Damjan Rostan je med redkimi imel priložnost poklepetati z Michaelom Schumacherjem, oba pa sta se z veseljem postavila tudi pred fotografski objektiv.
ŠPORTNA ZVEZA NA RAZPOTJU
Namesto nadaljevanja 5. seje skupščine Športne zveze občine Kamnik, ki po neuspelem poskusu zasedanja v lanskem novembru, prekinitvi v marcu in poskusu nadaljevanja v juniju ni doživela epiloga, so na pobudo predstavnika Rokometnega kluba Kamnik g. Olafa Grbca in dvanajstih sopodpisnikov - predstavnikov drugih klubov za bivši dan republike - 29. november, sklicali izredno sejo skupščine športne zveze (ŠZ).
Na obletnico zasedanja v Jajcu se je od 33 članic ŠZ zbralo 23 predstavnikov klubov in društev, ki jim ni vseeno, kako bo s ŠZ v prihodnje, čeprav se je njena vloga v kamniškem športu povsem spremenila. Športni objekti so po razpisu občine iz rok ŠZ prešli na nove upravitelje. (Medtem se je hala v Kamniku za nekatere podražila in največje plesno-pev-sko-pivske prireditve pod taktom bratov Poljanšek v preskoku v drugo tisočletje ne bo, op. p). Denar za športno dejavnost je iz rok bivšega distributerja ŠZ prevzela v razdeljevanje komisija za šport, ki deluje pod okriljem oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. ŠZ pa klubi potrebujejo za združevanje interesov, za opravljanje svoje vloge do države, izvajanje programov, ki so v interesu vseh športnih društev v občini ...
»Agonija športne zveze se mora presekati,« je zadevi potrdil tudi župan Tone Smolnikar, ki je prisostvoval izredni seji. Športna zveza že dolgo ni več legitimna, ne dela v prav(n)ih okvirih, saj nadzorni odbor ni pregledal poslovanja že od leta 1997, ... »Denar športna zveza že skoraj dve leti ne deli več. 75% administracije na športni zvezi je ukinjene, čeprav nismo pustili na cedilu zaposlenih na objektih. Razdelitev sredstev za športne de-
javnosti je boljša, saj nisem slišal nobenih pripomb, da bi tistim, ki zares delajo, šlo slabše. Tudi na objektih se že nekaj dogaja, saj je bilo gospodarjenje z njimi v preteklih letih zelo slabo. Športna zveza v sedanji obliki ni ne tič, ne miš. Olaf je privatnik, ki se v imenu ŠZ javlja na razpise. Tako pa ne gre. Le s čistimi računi gremo naprej,« je z izbranimi besedami dogajanje okrog Športne zveze povzel Tone Smolnikar, kateremu ni nihče ugovarjal. Dodal je: »V demokraciji ni boljše glede financiranja športa, je še mnogo težje«.
Delegati iz vrst »revolucionarjev«, kot je delegate iz vrst najbolj dejavnih kamniških klubov imenoval Olaf Grbec, »pro-tirevolucionarji«, ki jih vodi Olaf Grbec, edini še profesionalni zaposleni na ŠZ in predstavnikov drugih klubov, kjer večina niti dobro ne razume vsega dogajanja, so potem končno našli nekaj skupnih točk in sprejeli nekaj sklepov, ki morda le spreobračajo tok dogodkov okrog prostovoljnega združenja kamniškega športa.
Sklep izredne seje 4/1 pravi, da člani-do 15.12. 99 evidentirajo svoje kandidate za organe ŠZ in do tega dne posredujejo tudi predloge o spremembi statuta SZ, ki jih do 30.12. 99 obdela posebna komisija, ki je bila v sestavi Boris Jemc, Jože Jankovič in Aleš Doplihar imenovana z naslednjim sklepom 5/1.
Najkasneje do 15. januarja 2000 se skliče volilna skupščina ŠZ, kjer je nekaj točk dnevnega reda že določenih (nov statut, nadaljevanje 5. seje). Sklepčna pa bo, če se zbere polovica predstavnikov članic. Če pa teh ne bo dovolj, bo sklepčna čez 30 minut, ne glede na udeležbo.
METOD MOČNIK
Iz tabora Žurbi team Kamnik
SODNIŠKA BLAMAŽA NA POKALU JIH NI USTAVILA
Kljub temu, da je od finalnega pokalnega tekmovanja v odbojki minilo že nekaj časa. pa smo v Odbojkarskem klubu Kamnik šele sedaj pripravili analizo tega tekmovanja. Vedeli smo namreč, da bi, če bi takoj na široko pisali o dogodkih na polfinalni tekmi, vsi trdili, da pišemo v »afektu«.
Ker pa smo sedaj sprejeli dejstvo, da nikoli ne bomo pokalni prvaki, ker nismo Salonit ali Maribor in smo o dogodkih povprašali kar nekaj »zvenečih« odbojkarskih imen, ki so bili vsi enotnega mnenja, da so nas okradli, spomnimo slovensko javnost na to tragikomično tekmo v Radovljici.
Kamničani smo na finalni turnir slovenskega pokala prišli kot vodeče moštvo prve lige, ki je v prvenstvu že premagalo tako Maribor kot tudi Bled (oba s 3:0), le s polfinalnim nasprotnikom Salonitom se še nismo pomerili.
Tekmo sta sodila Marko Sei-fried in David Gril, delegat tekme je bil Ivan Demšar. O sodnikih le toliko, da že imata na vesti uničeno finalno tekmo odbojke na mivki v letu 98, ko je bil izključen Peter Možič in se tekma ni odigrala do konca, ter tako uničila vse, za kar so se prizadevali domačini.
In takšna sodnika sta sodila najpomembnejšo tekmo Kamničanov v zgodovini kluba in jo seveda povsem uničila.
Prvi set je popolnoma pripadel Kamničanom, ki pa so v drugem malce zaspali. Ko pa so se približali Salonitu, sta sodnika začela svoje nemoralno poslanstvo. Spregledane četrte žoge, outi, dotiki bloka so pripomogli k zmagi Salonita v drugem setu. V tretjem pa prava sodniška blamaža. Pri reševanju žoge se je kamniški podajač Tomi Šmuc zaletel v stojalo za žoge (ki ni bilo od igrišča odmaknjeno po predpisanih pravilih) in ga pri postavljanju nespretno podrl, kar je za stranskega sodnika pomenilo, da je bil Tomi nevaren za nasprotnikovega igralca. Le to je reprezentančnega podajača tako razburilo, da je hotel sodniško odločitev pokomentirati po ozvočenju, kar mu je bilo onemogočeno in Tomi je bil izključen do konca seta. Poleg tega pa sta sodnika do konca tekme takrat izključila trenerja Iztoka Kšelo (materialno kršenje pravic), ki je le miril strasti.
Takrat je seveda vzkipelo tudi gledalcem, ki so bili vsi na strani Kamničanov, saj so videli, kaj se dogaja. In zato se ču-
dimo nekaterim novinarjem, ki so pristransko ocenili prihod kamniškega župana na igrišče in reakcijo igralcev in gledalcev. Upamo, da se bodo novinarji opravičili tako županu kot tudi ostalim.
Mogoče so sodniki po tem dogodku pričakovali zlom Kamničanov, ki pa so se še naprej borili in skoraj dobili četrti set. Vendar se je ponovila zgodba o tem, da so Kamničani v klubu majhnih (Bled, Olimpija...), ki ne smejo osvojiti nobene slovenske lovorike. Vseeno pa imamo Kamničani veliko srce, kar smo dokazali že v naslednjem prvenstvenem kolu, ko smo pred nabito polno kamniško dvorano, kjer je odmevalo »Kamnik šampion« in bil uprizorjen pravi žvižgalni koncert Salonitu, le-tega premagali in dokazali, kdo je trenutno najboljši v državi tej. S to tekmo smo postali tudi moralni zmagovalci Pokala Slovenije. Že z naslednjo zmago v gosteh proti Pomurju pa smo se Kamničani zopet prebili na vrh prvoligaške lestvice.
Mogoče bo ta članek zbudil odgovorne, ki delegirajo na tako pomembne tekme nedorasle sodnike in ostale, ki so menili, da bomo Kamničani tiho.
Opravičujemo se ekipi Salonita za izjavo, ki sledi: »Salonit za nas ni pokalni zmagovalec Slovenije 99/00, saj je do polfinalne zmage, pa ne po lastni krivdi, prišel s sodniško pomočjo«.
Kamničani bomo še naprej igrali odbojko, saj je ne igramo zaradi denarja, ampak zaradi zaradi ljubezni do tega športa.
Mogoče bi bilo dobro za vse, če bi delegat tekme razkril oceno sodniške dvojke na tekmi, ki prav gotovo ne more biti pozitivna, če pa je, pa nekaj v slovenski odbojki prav gotovo smrdi in to ni dobro.
Našim zvestim navijačem se zahvaljujemo za podporo na tekmah in jim obljubljamo, da bomo pošteno napadli vrh slovenske odbojke. Vsem simpatizerjem in tistim, ki omogočajo, da kamniški odbojkarski klub še živi, želimo kar se da uspešno novo tisočletje.
Na koncu pa se opravičujemo še Srečku Katancu, ker bomo malce spremenili njegovo izjavo po izjemnem uspehu v Ukrajini, kjer se je prav tako srečal s pristranskimi sodniki.
»BOG JE, A ZAENKRAT NE VIDI VSEGA.«
za OK Kamnik Cico 1.
Sitar Dunlop Rating Kamnik ob zaključku letošnje tekmovalne sezone
Že tretjič ekipni državni prvaki
December je čas, ko tudi športniki potegnejo črto in pregledajo rezultate tekmovalne sezone. Zato so se kamniški motokrosisti iz kluba SITAR DUNLOP Racing zbrali v restavraciji Repovž v Domžalah. Vozniki so se s svojimi trenerji, mehaniki in spremljevalci zahvalili sponzorjem za pomoč preko cele sezone, saj se zavedajo, da bi bila sezona brez finančne podpore neizvedljiva. Prejeli so spominska priznanja kluba in nekoliko pozabili na delo ter se poveselili ob glasbi prikupne pevke Karmen Stavec. Kot že nekaj let zapored sta jih pozdravila župan Tone Smolnikar in direktor občinske uprave Ivan Pristovnik.
ekipnega državnega prvaka v letošnji sezoni.
V klubu so ponosni na svoje voznike in naslove trikratnih zaporednih ekipnih državnih prvakov v motokrosu. Njihov najuspešnejši voznik je Roman Jelen s Pšate pri Domžalah, ki je tudi eden najuspešnejših slovenskih motokrosistov. V trinajstih letih dirkanja je dosegel kar nekaj lepih uvrstitev doma in v tujini. Že drugo leto zapored je osvojil naslov državnega pr\>aka do 125 ccm, ponovil je uspeh z lanskega evropskega prvenstva in dosegel 4. mesto. Zelo uspešen je bil tudi v reprezentanci Slovenije na ekipnem svetovnem
izniki Sitar Dunlop Racing Kamnik s priznanji kluba, ki sta jim jih ob us-šnem zaključku sezone podelila Barbara in Janez Sitar.
Motokros klub Sitar Dunlop Ra- prvenstvu v Braziliji. Poznan je kot
ing deluje že deveto leto, vodita a Barbara in Janez Sitar. Brez junega zavzetega in angažiranega ela pri organizaciji in strokovnem elu kluba, organizaciji udeležbe a državnih in evropskih dirkah, pa idi spremstvih na tekmah, klub rav gotovo ne bi dosegal takih us-ehov. V letošnji tekmovalni sezo-i je na tekmah državnega, evrop-'cega in svetovnega prvenstva za-'opalo barve kluba 15 voznikov v teh razredih, od podmladka do z trt litrske ga razreda. Vsi ti fantje ■> zagnani športniki, ki poleg šole i dela vložijo gromno truda in tsa za ta garaški oort, saj trenirajo idi po trikrat na >den v dežju, bla-t in vročini. Dob-: rezultati niso :ostali, tako da je kipa Sitar Dunlop acing med 23 ipami ponovno naslov
največji garač med dirkači in je v ožjem izboru za naslov motociklista leta. Kamničanu Roku Sitarju, ki je glavni »krivec« za nastanek številčnega kluba in se z motokrosom ukvarja že od sedmega leta, je huda poškodba v letošnjem letu preprečila uvrstitev med najboljše v razredu do 125 ccm. V vrstah kluba dosegajo uspehe tudi Boštjan Kampuš, podprvak v najmočnejšem razredu do 250 ccm, brata Jernej in Matevž Irt, letošnja državna prvaka med najmlajšimi in drugi.
Priprave na novo sezono pa že tečejo, fantje pridno trenirajo. Roman Jelen in Rok Sitar .$ trenerjem Janijem Sitarjem trenirata med tednom v telovadnici, ob koncu tedna pa na motokros progi v Gorici, kjer je tudi nekoliko topleje. Roman je prestopil s Honde na Yamaho in bo v sezoni 2000 nastopal na dirkah za državno in evropsko prvenstvo do 250 ccm. Udele-
žil se bo tudi nekaterih dirk za svetovno prvenstvo, v juliju pa bo nastopil v Orehovi vasi in v Jastre-barskem na Hrvaškem. Rok Sitar pa tudi v naslednji sezoni ostaja na motorju znamke Honda v razredu 125 ccm, s katerim bo tekmoval na dirkah državnega in evropskega prvenstva.
Klubu Sitar Dunlop Racing in fantom želimo čimveč uspešnih voženj, da bi tudi prihodnje leto zaključili z naslovom ekipnega državnega prvaka.
SAŠA MEJAČ
Na podlagi 7., 8, 9. in 10. člena Zakona o športu (Ur. 1. RS, št. 22 z dne 20. 03. 1998) in določil 3., 4., 5., 11. člena Pravilnika o sofinanciranju športnih programov v Občini Kamnik (Ur, 1. RS, št. 3/98) objavlja Občina Kamnik, Glavni trg 24 -Kamnik
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2000
1.	Predmet javnega razpisa:
Iz sredstev proračuna Občine Kamnik se bodo sofinancirali naslednji programi:
a)	Šport v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja:
-	predšolske mladine,
-	osnovnošolske mladine,
-	srednješolske mladine,
-	športna dejavnost študentov,
-	šport invalidov.
b)	Šport v društvih:
-	šport mladih - redna športna vadba,
-	šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport),
-	športno rekreativna dejavnost odraslih,
-	kakovostni šport,
-	vrhunski šport,
-	šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov.
c)	Promocijska, dejavnost:
-	priznanja športnikom in športnim delavcem,
-	mednarodna dejavnost,
-	športne prireditve.
2.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva, ki imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini;
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge;
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa;
-	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
3.	Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da:
-	imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
-	imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
-	imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani, najmanj 36 tednov v letu.
4.	Športna društva in njihova združenja (zveze) imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnih programov športa.
5.	Sredstva proračuna bodo razdeljena skladno z veljavnimi merili in kriteriji za vrednotenje programov športa v Občini Kamnik.
6.	Obrazec za prijavo lahko dvignete na Občini Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 37 b.
7.	Rok za prijavo je 14. JANUAR 2000.
Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: »ŠPORT« prijava na javni razpis - ne odpiraj, na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik.
Opozorilo: Upoštevajo se samo prijave, ki bodo poslane v roku.
Po preteku roka za prijavo se nepravočasno prispele prijave vrnejo pošiljatelju.
8.	Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa bo podpisana posebna pogodba o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini Kamnik za leto 2000.
9.	Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur pri ge. Miri Resnik - Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 37 b ali po telefonu (061) 818-114.
ANEKDOTE, ŠALE, NASTALE VALPINISTIČNO-PLANINSKO-VODNIŠKI SRENJI
Recept za hujšanje
Če hoče kdo shujšati, pri tem pa jesti kolikor hoče (=ima), naj preizkusi naslednji recept, ki je že večkrat preizkušen in je doslej še vedno deloval:
Postopek traja samo dva tedna. Pri tem mora vsak dan prehoditi vsaj 3000 višinskih metrov (gor ali dol, vendar kontinuirano). Je lahko, kolikor ima, pri čemer mora vso hrano, ki jo bo pojedel v teh dveh tednih, od prvega dne naprej nositi s seboj.
Zdravilo po osjem piku
Na izletu je nekega udeleženca pičila osa. Prva pomoč pri osjem piku je tudi ta, da damo na boleče mesto hladen obkladek. Ker drugega ustreznejšega ni imel pri roki, je vodnik na mesto pika dal hladno pločevinko piva.
»Pa veš, da med turo ne pijemo alkoholnih pijač?« je pripomnil drugi, že bolj ozaveščeni udeleženec.
»Imaš povsem prav, vendar kot vidiš: ne pijem piva med turo in to sploh ni pivo, ampak antiosin.«
Pozornost
Inštruktorica je razlagala rezultate izpitnih nalog, njihovo vsebino in seveda tudi komentirala svoje ocene posameznih nalog. Tečajniki so jo pozorno poslušali, vendar je bilo med tem poslušanjem tudi nekaj komentarjev in precej smeha.
»Pa saj me sploh ne poslušate!« se je po močni salvi smeha razjezila inštruktorica.
»O, seveda te. Saj, če te ne bi poslušali, se ne bi toliko smejali!«
Kam bežati
Na tečaju ni šlo brez aktualne svetovne politike. Beseda je nanesla na to, da bi se bilo potrebno odločiti, kam bi bežali: na vzhod ali na zahod.
»Na zahodu lažejo, na vzhodu te pa ubijejo.«
»Potem pa je bolje bežati na vzhod.«
»Kako na vzhod, saj tam te kar ubijejo!«
»Ravno zaradi tega. Na zahodu ti lažejo in imaš težave vse življenje, na vzhodu te ubijejo, pa imaš enkrat za vselej mir!«
Hujšanje
Dandanes je za nekatere velik problem tudi prekomerna telesna teža. Tako nanese beseda tudi v planinskih vrstah na to, kako shujšati oziroma, koliko je kdo shujšal. Tako se je nedeljska gornica pohvalila:
»Moji sodelavki v službi je uspelo po težkih mukah v treh mesecih shujšati za celih 15 kilogramov.«
»To pa res ni nič posebnega. Jaz lahko z lahkoto in zelo hitro shujšam tudi za 20 kilogramov.«
»Saj to je nemogoče. Kako pa to sploh storiš?«
»Zelo preprosto. Samo nahrbtnik dam dol.«
Alpinizem - nevaren šport?
Ko je Jure na odseku pripovedoval, kako je preplezal smer Kra-mar-Močnik in Zajedo usmiljenja v Vežici, so navzoči opazili tudi njegova potolčena kolena in komolce.
»Si to »pridelal« v smeri?« so ga vprašali.
»Ne, ne, to je pa od rolerjev.«
»Pa naj še kdo reče, da je alpinizem nevaren šport!«
gostilna <žA/[taliax
jčjanez dljta.kat, 5..ji.
-Hju.ljtjan5.l1a 40,
ŽČSujitica jjii Ujamniku
td.: 812-758
Našim gostom in vsem Kamničanom želimo vesel božič in vse lepo v letu, bi prihaja.
s	m
Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje.
*	m
Že prve dni novega leta vas vabimo na ponovoletno kosilo.
□ (3(3Q3(3(g(!KSn
□ h L d K d
Čiščenje kanalov.
Z nekaterih koncev naše hribovite dežele se (še) sploh ne da poklicati po radiotelefonu ali pa je klic zelo slab. Tudi s Češke koče se lahko kliče za zdaj samo s povsem določenih mest. Nekdo je hotel iti telefonirat z GSM telefonom, pa mu je Drago rekel:
»Predno greš telefonirat, potegni vodo.«
»Pa kakšno vezo ima voda s telefonom?«
»Seveda jo ima. Ko potegneš vodo, se očistijo kanali in boš videl, da boš lažje telefoniral.«
Pijača
Pijača neprimerne sestave (alkohol) je včasih še vedno velik problem, posebej če nekdo najde sto in en razlog za njeno pitje. Tako je tudi na izletu na Krim eden od udeležencev stalno iskal razloge, da bi lahko malo »nagnil«. Najprej je bil to začetek poti, nato večja strmina, pa cerkvica Sv. Tomaža - njegovega patrona in tako naprej skoraj v neskončnost. Zadnji del izleta je potekal po makadamski cesti, po kateri so vozili tudi avtomobili in dvigovali oblake prahu. Tomaž pa nič.
»Kaj pa sedaj, ali ne boš več poplaknil grla, saj je polno prahu.
Ali ni to dovolj dober razlog za požirek?«
»Razlog je že dober, razlog, ampak kaj, ko jih je bilo že prej preveč in so spraznili zalogo.«
Pamet
Beseda je nanesla tudi na to, koliko je kdo pameten. In med drugim je Drago povedal, da Avstrijci pravijo, da so Tirolci pametni šele, ko so stari 40 let.
»Kako to?«
»Šele takrat znajo prav obleči irhaste hlače, vendar še vedno ne vsak!«
Glavno je, da je veliko!
Na seji UO so se odločali o težkem problemu - kaj pokloniti sosednjemu društvu ob njegovem prazniku. Končno so se zedinili, da naj bo to umetniško delo, najbolje slika. Vendar problema s tem še ni bilo konec. Kakšna naj bo slika, kakšen motiv naj bo na njej itd. Na koncu je ostala dilema: ali majhno pa dobro ali pa veliko, pa morda ne tako dobro. Pa se je oglasil Zdravko, ki mu je bilo verjetno te debate že dovolj, pozna pa tudi slovensko miselnost:
»Naj bo magari slabša, samo da bo čim večja!«
Nedolžnost
V hribe hodijo ljudje različnih poklicev in se zato tudi v višavah ne da povsem izogniti vplivom doline. Tako je na tečaju za VPZS na Češki koči Marinka pripovedovala eno izmed svojih bogatih izkušenj:
»Tokrat smo imeli prevoz z osebnimi avtomobili. Pa me je ustavil policaj, čeprav nisem vedela zakaj, saj sem bila čisto nedolžna...«
»Predno jo je ustavil policaj, je že bila nedolžna...,« je to njeno pripoved dopolnil eden od tečajnikov, ki je po poklicu policist.
Zavore
Na enem od izletov PD Kamnik je bil sestop po precej strmem pobočju. Zato je bilo potrebno hoditi zelo počasi in previdno, ker ni bilo nobene prave poti. Ko so udeleženci že nekaj časa tako hodili, se je oglasil nekdo med njimi:
»Če bo še kdaj takšen izlet, po tako strmi poti, bom moral iti prej posebej na servis.«
»Zakaj pa, saj se na takšnem izletu ne vozimo z avtomobili.«
»Saj ravno zato. Posebej mi bodo morali pregledati in nastaviti zavore v nogah.«
Zfavnah
iščemo
mlajšega moškega za delo
V SkladiŠČU v Kamniku
Prednost imajo kandidati z izpitom za voznika viličarja in izkušnjami pri delu v kemični industriji.
Nastop dela možen takoj.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov Samson Chem, d.o.o., p.p. 43, Kamnik.
Poklicna
Na tečaju za vodnike na Češki koči so znanja kar »v slapovih« lila v glave tečajnikov. Na koncu, ko so bile glave že skoraj povsem polne, je nekdo vprašal prikupno inštruktorico, za katero je vedel, da je študentka:
»Kaj pa ti pravzaprav študiraš?«
»Kemijo.«
»Saj sem vedel, da nekaj takega, da nam glave mešaš!«
Sneg ali megla
Pripravnika sta na sestanku AO poročala o svojem vzponu po SZ grebenu Planjave. Pa ju je eden vprašal, če je bilo v smeri še kaj snega.
»Ne, snega ni bilo. Bilo je vse kopno.«
»Čudno. V tem času bi moralo biti na severni strani še kaj snega.« Pa se je oglasil Primož:
»Saj nista vedela, ali je sneg ali megla, ko pa je bila tako gosta megla!«
Okrogli fascikel
Seja UO PD je imela med drugimi tudi točko »pregled prispele pošte«. Med pošto je bilo tudi veliko reklamnega gradiva. Zato je predsednik vprašal, kaj naj naredi z njim. Pa se je oglasil Loj z: »Lahko naredite tudi tako kot jaz. Tistega, ki ga dobivam, navadno dam kar v okrogel fascikel!«
Ker so fascikli normalno štirioglati in ne okrogli, so ga navzoči prosili za pojasnilo.
»Okrogli fascikel je vendar koš za odpadke!«
Vreme
Pred turo so si planinci ogledovali vreme, ki ni obetalo ravno najlepše.
»Poglej, tam je že vse zabasano, gotovo bo dež.«
»Nak, ne bo ga, ker je zabasano tam. ne pa tu!«
Z vodniškega tečaja
Med dvema krajema, kjer je potekal tečaj, so se tečajniki in inštruktorji prevažali z avtomobili. Vendar je bilo parkirišče na enem kraju zelo majhno. Gostujoča inštruktorja, ki nista poznala kraja, sta se spraševala, ali bi parkirala kar ob robu ceste ali pa bi se peljala naprej, ker sta dvomila, da bo dovolj prostora za vse avtomobile. Pri tem sta opazila, da se za njima vztrajno pelje v avtu inštruktor, domačin.
»Če bo prostor za njega, ki se bo pripeljal za nama, potem bo prostor tudi za naju, ki sva pred njim,« sta zaključila dilemo in se odpeljala naprej.
Pripravniška
Pripravniki so se vrnili s plezanja v Paklenici in pripovedovali, kako je bilo:
»Preplezali smo tudi Šaleško smer.«
»Originalno? V levem delu po zajedi?«
»Da, po zajedi«
»Pa tam je šestica!«
Pa se je oglasil starejši alpinist in parafraziral tisto znano šalo o ciganskih otrocih in železniških tračnicah: »Pa kaj ti pripravniki sploh vedo, kaj je to šestica!«
Skomine
Malo več kot leto dni poročen alpinist je ponovil v južni steni Jerebice smer »Ledik fantov« (Neporočenih fantov).
»Je bilo v smeri vroče?« so ga vprašali tovariši na odseku.
»Ne preveč, je bilo pa zato toliko več skomin!«
»Otroška«
Alpinističnemu paru se je rodil otrok. Srečni očka je nekaj časa sprejemal čestitke svojih sotovarišev in sotovarišic z odseka, nato pa to komentiral:
»Zdaj mi vsi čestitate ob rojstvu otroka. Kje pa boste čez dvajset let, ko bom jaz imel probleme z njim?«
Leto 2000
Da je zadnje leto drugega tisočletja našega štetja, to je »sveto« leto 2000 (mimogrede, v Nepalu imajo od 14. aprila letos že leto 2056!), v naši srenji že sedaj problematično tudi samo po sebi. da ne omenim tolikokrat ponovljen računalniški problem, ilustrira tudi naslednje. Na sestanku UO PD so sprejemali sklepe, ki naj bi imeli roke tudi v letu 2000. Pa se je oglasil zapisničar:
»Kako naj skrajšano napišem 2000? Ali kar z dvema nulama?« »Lahko kar z dvema nulama (00), lahko pa tudi z WC!«
zapisal BOJČ
KAVARNA VERONIKA
Glavni trg 6, Kamnik; tel.: 83-91-143
Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE!
Hrano lahko prinesete s seboj.
Pričakujemo vas tudi na božični večer vse do zgodnjih jutranjih ur.
Voščimo veselo božično in novoletno praznovanje in srečno v letu 2000!
Društvo upokojencev Kamnik
želi vsem upokojencem in drugim Kamničanom
-i

-■m-:
.
lepo praznovanje ter veliko sreče in zdravja v letu 2000.
'■d'
KAKO OHRANITI ŽIVLJENJSKO MOČ?
Miklavž po mestu
S pravilno prehrano si prihranimo veliko življenjske moči - to drži kot pribito! Ampak, tudi na drugih področjih razdajamo energijo, včasih jo razmetavamo, kot bi jo trosili z vilami in kot da je imamo neomejeno veliko.
Poglejmo kako in s čim:
Pričnimo pri spanju! Spanje je človeku potrebno kot hrana. Vsak dan ga mora biti dovolj! Toda takrat, ko bi morali po naravnih zakonih v posteljo in zaspati, postanemo aktivni, bedimo dolgo v noč, buljimo v televizor (ta nas pritegne kot magnet in nas čedalje bolj zasvaja), beremo, likamo in še in še poslov imamo; ure pa tečejo, tečejo. Ko se končno spravimo v posteljo, težko zaspimo, ker smo preutrujeni, tudi razburjeni (od poročil s strahotami doma in po svetu, od kriminalnih, žalostnih, težkih filmov, ki močno negativno vplivajo na naša čustva, na naše srce, če to priznamo ali ne), muči nas želodec zaradi težke večerje, pa kave smo preveč popili, grizljali kekse, čokolado ipd. in še in še ... Nič čudnega, če se zjutraj komaj dvignemo, smo bolj utrujeni kot zvečer, boli nas glava, smo takšni, kot bi nas kdo pretolkel, skratka -brez energije, nespočiti in slabe volje. Ce še to zgodi nekajkrat na leto, še uspemo nadoknaditi, če pa se ponavlja iz večera v večer, si uničujemo živčni sistem in življenjsko moč.
Dr. A. Vogel pravi: »Ura spanja pred polnočjo je vredna toliko, kakor dve po polnoči. To nikakor ni slepilo, temveč znanstveno dokazano dejstvo. Ure spanja pred polnočjo so dragocenejše, ker organizmu povrnejo moč.«
Ne pustite si kratiti spanja!
Če ne spimo dovolj, delamo proti naravi in ta nas potem maha po betici, ki naseda vsem mogočim potegavščinam modernega sveta.
Po večerji pojdimo vsaj za nekaj časa na sprehod, da se naužijemo svežega zraka in malo razgibljemo - potem bomo spali kot angelčki.
Da, da! Tudi svež zrak nam je potreben - kot kruh. Dih je življenje! Seveda je v zraku najpomembnejši element kisik, brez njega ni nobenega procesa v organizmu. Vsaka celica mora dobiti dovolj kisika, da lahko normalno deluje. Poleg kisika in drugih elementov pa dobimo z zrakom tudi energijo - od sonca in drugih planetov v kozmosu. Pravijo, da velik del energije, ki jo rabi človeško telo, črpamo iz zraka. Nekateri so že tako daleč, da poskušajo živeti le od zraka in sadežev. Seveda ne mislim, da bi to poskušali kar vsi, toplo pa vam priporočam, da, kolikor je mogoče veliko časa preživite zunaj in to ob vsakem vremenu. Stopite vsaj na balkon ali pred hišo! Veliko del lahko opravimo tu, na zraku, namesto v zatohli, temni kuhinji ali sobi.
Dihajmo, dihajmo - globoko, umirjeno, da se pljuča do konca napolnijo z zrakom! Z leti se pljučna kapaciteta zmanjšuje, zato moramo poskrbeti, da zares napolnimo celotno prostornino pljuč, kolikor jo še imamo, s čistim, s kisikom bogatim zrakom. Večkrat na dan, kadarkoli se spomnimo ali kadarkoli je možno napravimo po 30 takšnihle vdihov: Veliko zraka potegnemo skozi nos, da se nam prša močno dvignejo in trebuh razširi in nato počasi izdihujemo skozi usta. Če smo bolni, mislimo na oboleli organ! S tem bomo
energijo usmerili tja in ga bomo zdravili. Kadar ležimo bolni doma ali v bolnici - dihajmo! S tem se bomo dodatno zdravili - zdravljenje zastonj! Dihajmo pred odprtim oknom, stopimo na balkon, za vogal hiše! Pojdimo na travnik, k reki, v gozd, v hribe in dihajmo, dihajmo! Pridobili bomo veliko moči in si ohranili ali povrnili zdravje.
Tecimo! Zelo primeren je počasen, lahkoten, sproščujoč tek, ko človek teče z veseljem in se smehlja. Možgani dobivajo 100 odstotkov več kisika, kar podvoji njihove sposobnosti. Celo telo dobi dovolj kisika. Okrepimo se! Kar v copate za tek, ki naj bodo nekje v veži vedno pripravljeni in pričnimo nalahno, s kratkimi razdaljami! Ne smemo izpustiti niti enega dne! Počasi! Srčni utrip ne sme nikoli »podivjati«! S tekom preprečujemo srčni infarkt, sladkorno in druge bolezni. Shujšamo! Po teku se dobro počutimo, saj smo pridobili na energiji.
Izberimo sebi ustrezen šport, v katerem bomo uživali! Začnimo se ukvarjati z nečim, kar smo si celo življenje želeli, da bi delali. Izberimo SVOJEGA konjička! Zadostimo sanjam naše duše! To nam bo dalo nove moči, nov polet, nov smisel življenja, ki bo odslej bolj izpolnjeno, bolj bogato.
Ostane nam še zadnje področje, ki pa je eno najpomembnejših - medsebojni odnosi. Gotovo mi boste pritrdili, da nam lepo, mirno sožitje z domačimi, s sosedi, z znanci in drugimi, ohranja psihično ravnovesje, življenjsko moč, veselje do življenja. Zato se torej MORAMO potruditi, da bomo ustvarili prijetno sožitje, brez hujših pe-
pirov, jeze, sovraštva, zamer!
Kar slišim vas, kako boste zagodrnjali: »Saj jaz bi že, pa so drugi takšni in takšni ...!« Ne, ne dragi moji - konec izgovorov! Vse je odvisno predvsem od nas! MI MORAMO spremeniti ODNOS do drugih, pa bodo tudi oni spremenili odnos do nas. Do žene, moža, otrok, vnukov ... moramo biti prijazni, strpni! Povedati jim moramo, da jih imamo radi! Trikrat na dan moramo reči: »Rad-a te imam!« Z dejanji izkažimo naklonjenost! Sedaj! Vsak dan! Priznajmo partnerju, otrokom, vnukom ... njihove DOBRE lastnosti. Pohvalimo jih! Ne jezimo se zaradi tisoč malenkosti (razmetanih copat, časopisov, knjig, oblek, odprtih vrat ...). Raje razmislimo, naredimo načrt, se pogovorimo in to na lep način uredimo. Nič nam bolj ne pobira moči, kot če se kar naprej jezimo. Jeza nam zablokira pretok energije in zbolimo: na želodcu, žolču, jetrih, dvanajsterniku idr. organu.
Ne »šimfajmo«, kritizirajmo drugih! Pravijo, da tistemu, katerega kritiziramo (»šimfamo«) - pošiljamo energijo. Njemu) njej (»sovražniku«) torej koristimo, sebi pa škodimo!
Vse se da lepo urediti, le v dobro stran se moramo obrniti, videti dobre lastnosti in začeti uživati v dobrem, lepem življenju. Na svetu je toliko lepega, dobrega. Odprimo oči, da bomo te lepote videli in v njih uživali!
ODPRIMO SRCE IN DUŠO, DA BOMO IZ NARAVE IN LEPIH ODNOSOV Z LJUDMI ČRPALI ŽIVLJENJSKE MOČI, KAR VAM IZ SRCA ŽELI
DRAGICA FRIEDL
Sliki sta z letošnjega, nesporno doslej najlepše pripravljenega, Miklavževega obhoda po kamniških ulicah. V sprevodu je bilo tokrat kar 21 sodelujočih in si ga je ogledala množica ljudi, seveda predvsem otrok v spremstvu staršev. Na glavnem trgu je nato gledališka skupina iz Tunjic
z Miklavževimi spremljevalci lepo uprizorila prigodno vzgojno igrico Angeli prepodijo skuš-njavce.
Uspešno sta nastopila tudi mladinski pevski zbor iz Tunjic in številčni otroški cerkveni pevski zbor iz Mekinj.
Organizatorjem te prireditve pod vodstvom prof. Marjete Humar, Janeza Leskovca in osrednji tunjiški skupini z g. Ano Stele na čelu, gredo ob tej uspeli prireditvi vse čestitke. Zahvala tudi občini za sofinanciranje dela stroškov.
Žal pa naj bi nekoliko »odpovedali« nekateri od »zunanjih« sodelavcev te prireditve.
Začetek Miklavževega nagovora je namreč žal precej motilo nenapovedano oz. od organizatorjev Odbora za oživljanje starih običajev povsem nepredvideno tuljenje bližnje sirene.
Seveda bi se ob tej priliki, če že kaj, mnogo bolj prilegala blagozvočna pesem bližnjih cerkvenih, frančiškanskih zvonov. Bo - upamo, drugič bolje - tudi z ozvočenjem in s toplim čajem (ki ga ni bilo) za nastopajoče!
Ob zaključku prireditve se je Miklavž podal med otroke, an-
geli pa so iz polnih jerbasov delili miklavževe dobrote: bonbone, krhlje, suhe hruške...
Tudi vsa ostala napovedana miklavževanja po občini so lepo uspela in so bila dobro obiskana.
MILAN WINDSCHNURER
AVTOMEHANIKA MARN MARJAN, S.P. SUHADOLE 1 1218 KOMENDA
Avtomehanik
dobi zaposlitev; prednost - znanje na programu VW, Audi.
OD dober in reden.
Možnost vodenja delavnice!
Telefon: 841-287 in 841-848; vsak delovnik od 8. do 17. ure.
AVTOR:
JOŽEF
CAJHEN
ELI ' LIKAR
OBŽALO-
VANJE,
KESANJE
TOPILO ZA LAKE
ZVIŠAN
TONA
POŠTA,
TELEGRAF,
TELEFON
(KR.)
PLEČNIKOVI TRIJE MOSTOVI V LJUBLJANI
DELOVNA SKUPINA NA KAKEM PODROČJU
MARIJINA BOŽJA POT V IT. PRI TRBIŽU
ŽLAHTEN PLIN (NE.)
VILKO
AVSENIK
MOČNATA JAJČNA JED
ZABAVNA
PRIREDITEV
SL. PROF. IN ARHITEKT MIHEVC
VERNOV
KAPITAN
PODMORNICE
ŽEL. PROGA
RDEČI KRIŽ (KR.)
IZPUŠČAJ.
MOZOLJ
NADALJE-
VANJE
GESLA
SREČNO
NOVO
LETO
PRESTANEK,
ODMOR
SLOVESNA
PESEM
KROŽNO
VOZIŠČE
VRATA V PLOTU
SLOVENSKA
NAFTNA
DRUŽBA
TRANSPORTNI TRAK S KORCI
KRAJ, KJER SE STEKATA REKI
RUSKA
BALERINA
PAVLOVA
TEČAJ
PLANOTA V J VZH BOSNI
LENNY
DELDUCA
NEKD. R. POL. IN ZUNANJI MINISTER (VJAČESLAV)
PIS. KUHAR ■ PREŽIHOV VORANC
ŽIRAFA, KI ŠE ŽIVI V KONGU
USPEŠNO
NOVO
LETO
BESEDNI
NALGAS,
POUDAREK
DREVO Z OLIVAMI
ANGLEŠKA KOMERCIALNA TV POSTAJA
ED NELSON
AM. SLIKAR (WYATT)
DOPISNIK
KAKEGA
ČASNIKA
IRSKO
ODPORNIŠKO
GIBANJE
TEKMOVALEC, KI DRSA
SVETA
PODOBA
GOZDNE PLAHE ŽIVALI
IN
PODOBNO
(KR.)
KRAJ PRI LJUBLJANI
OS. ZAIMEK
GLASBILA IZ LESA, KOŽE
VEČJI
TVORI
PREHR. TRGOVINA V KAM. SVE-' TILNIKU
SVOD,
OBOK
ČASNIKARSKA
ČLANKARSKA
ZVRST
PLOŠČ. MERA
SREDSTVO
KOMUNI-
CIRANJA
PLESNI
ORKESTER
HIMALAJSKA
KOZA
VELIKA
NESTRUPENA
KAČA,
UDAV
MEJNI PAS MED KOPNIM IN MORJEM
LASTNOST
GOLEGA,
NAGOTA
BRIT. PEVEC SCOTT
0’NEAL
TATUM
DAN PO KOLEDARJU
EDI BERK
OZNAKA ZA KRŠKO
MLADE RASTLINE ZA VSADITEV
OZIRALNI
ZAIMEK
ŽLAHTEN PLIN (AR.)
POJAV NA TEKOČINI
ENOCELIČNA
PRAŽIVAL
HRV. TENISAČ IVANIŠEVIČ
TRDE DLAKE POD NOSOM, MUSTAČE
MESTO NA JZAH. ŠPANIJE
R. REKA, KI SE IZLIVA V BELO MORJE
IVAN
BIZJAK
DIVJI
KOZEL
ABRAHAMOV IN SARIN SIN
NAMAZ ZA OTROKE (... LINO)
IT. SOPRANISTKA TEBALDI
NEZN. V MAT.
EDO ŽITNIK
TOVARNA
AVTOMO-
BILOV
MARIBOR
(KR.)
IGOR
LIKAR
NEM.
TV MREŽA
JADRANSKI
OTOK
PRVOTNO
BESEDILO
SIMBOL ZA ŽELEZO
DOMOVINA
ČAROVNICE
KIRKE
PREDSTOJNIK
BANOVINE
SL. FILM. IGRALKA KRAVANJA
ARSEN
DEDIČ
GOST DIM, SAJE
SL. PEVEC PLESTENJAK
SATIRIK
BUCHVVALD
VESEL
BOŽIČ
SL. PEVEC (LADO)
OBJEKT ZA PLAVANJE
STAŠA
OMLADIČ
SIMBOL ZA NATRIJ
KRŠČ. PRAZ. JEZUSOVEGA ROJSTVA
NOVINARKA
ČOP
ČEDO ILC
VILI
VODOPIVEC
ZBOROVODJA
MOPZ
SOLIDARNOST
(VRHOVNIK)
PREBIVALEC
MAROKA
USLUŽBENEC, KI ODMERJA IN POBIRA DAVEK
JESIH,
KIS
POLOŽAJ TELESA V JOGI, UGODEN ZA MEDITACIJO
ŠČEMENJE V ZOBEH, ŽELJE
KRŠČANSKI PREDBOŽIČNI ČAS
Iz novembrske kronike Policijske postaje Kamnik
Previdno s petardami
Za predzadnji mesec leta je bilo spet značilno precejšnje povečanje števila prometnih nesreč v primerjavi z lanskim novembrom. Na srečo je šlo samo za nesreče z razbito pločevino (59) in šest nesreč s telesnimi poškodbami.
Ker je zlasti konec leta znan po tem, da poraste število prometnih nezgod, katerih vzrok je vpliv alkohola ali mamil bodo kamniški policisti nadaljevali poleg kontrole
hitrosti tudi s preverjanjem psihofizičnega stanja voznikov tudi decembra. Prav bi bilo, da bi vsi tisti vozniki, ki še niso poskrbeli za zimsko opremo svojih vozil, to storili čim-prej, in ne čakali na to, da bodo obstali v snegu ali pa da jih bo pri pregledu vozil na cesti doletela kazen, ki ni ravno majhna ...
Z 51 intervencijami zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti krepko presegli
Ob zaključku letošnje kronike in pred vstopom v leto 2000je Jože Ivkovič, komandir Policijske postaje Kamnik v imenu vseh policistov zaželel vsem občanom varno in srečno leto, ki prihaja, pri tem pa je izrazil željo, da bi bili v prihodnje občani še bolj samoiniciativni pri preprečevanju kaznivih dejanj, zlasti pri zagotavljanju varnosti svojega premoženja.
Naše uredništvo se ob tej priložnosti zahvaljuje policistom za uspešno sodelovanje pri seznanjanju javnosti z aktualnimi varnostnimi problemi v občini in si želi takega sodelovanja tudi v prihodnje, še posebej pa si vsi želimo tudi v novem letu 2000 uspešnega delovanja policistov v dobrobit naše varnosti!
V _______________________________________________ J
Borut med zmagovalci tudi na svetovnem prvenstvu
Harmonikar Borut Žagar iz Šrnarce pri Kamniku je na 13. svetovnem prvenstvu v mestecu Monsanu blizu Ancone (Italija), ki je potekalo 20. in 21. novembra, dosegel izjemen uspeh. Skupaj s Portorožanom Deanom Delgiustom si je priboril naslov absolutnega svetovnega prvaka v duetu. Komisijo in občinstvo sta navdušila s skladbama avtorjev Zorana Lupinca in S. & V. Avsenika. Odločitev komisije je bila težka, saj je bilo v tej kategoriji kar nekaj enakovrednih duetov, zato so o zmagovalcih odločale malenkosti, kot so izbor skladb, originalnost izvajanja le-teh, tehnika igranja, zahtevnost igranih skladb ter seveda sam
nastop ter splošen vtis na komisijo in občinstvo.
Poleg tega si Borut v kategoriji posameznikov skupaj s Klemenom Lebenom deli 1. mesto v kategoriji do 18 let.
Slovenski tekmovalci so zopet dokazali, da jim na svetu ni para in domov odnesli večino nagrad ter pokalov. Med zmagovalci velja omeniti še Velenjčana Roberta Goterja, ki je osvojil naslov absolutnega svetovnega prvaka med posamezniki. Vsi slovenski udeleženci letošnjega svetovnega prvenstva so si bili enotni, da se naslednje leto zopet vidijo in ponovijo vsaj letošnji skupni uspeh.
GOSTILNA POD SKALO
Kamnik, Maistrova 32, tel. 831-233
Gostilna s tradicijo!
05 iztekajočem, se tisočletju želimo gostom
in drugim oBčanom lepe Božične praznil^
ter srečno in zdravo v letu 2000!
VSE PA VABIMO NA SILVESTROVANJE NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU.
ZLATARSTVO
Ludvik Piškur $.?.
Kamnik, Maistrova 3 (pri Nebeškem očetu)
V 817-872
Odprto: 9.h-12.h, 14.h-18.h, ob sobotah 9.h-12.h.
Lepe božične praznike in srečno v novem letu!
lansko novembrsko številko svojih posegov na tem področju. Na javnih mestih, ulicah in trgih so zabeležili 21 kršitev, v prav toliko primerih pa so morali miriti razgrajače v zasebnih prostorih.
Pred bližnjimi prazniki, ko se je tudi pri nas zelo razmahnilo metanje petard, raket in drugih pirotehničnih izdelkov, policisti še posebej opozarjajo na nevarnosti, ki jih lahko povzroči nepremišljena uporaba različnih pokalic. Prav bi bilo, če bi tudi starši svoje otroke primerno poučili o možnih nevarnostih, še bolj prav pa bi bilo, če bi metanje tega eksploziva na javnih mestih čimbolj omejili. Med 65 kaznivimi dejanji v mesecu novembru je bilo več kot ena tretjina tatvin (24), k temu je treba prišteti še 8 tatvin motornih koles, 19 vlomov v avtomobile, pet vlomov v objekte in še nekaj podobnih kaznivih dejanj.
Iz pisane kronike novembrskih dogodkov samo nekaj primerov.
3.	novembra je zaradi kratkega stika na električni napeljavi zagorel čebelnjak v Tunjicah.
4.	novembra se je Ž. R. iz Mekinj pri vožnji proti Godiču zaletel v nasproti vozeči avtomobil, v katerem je bila poškodovana sopotnica. Povzročitelju so v krvi namerili kar 2,64 promila alkohola. V noči od 4. na 5. november so
bili spet na delu vlomilci v avtomobile. V Novem trgu, v ulici Josipa Ogrinca, na Streliški, na Sutni, v Samostanski ulici in v Volčjem Potoku so iz avtomobilov kradli predvsem avtoradie pa tudi druge vredne predmete.
5. novembra je zaradi prekratke varnostne razdalje voznik D. S. na cesti Moste-Mengeš trčil v pred njim vozeče vozilo tako, da sta se v njem poleg voznice poškodovali še dve sopotnici.
V	noči z 11. na 12. november so bili ljubitelji avtoradiev spet v akciji na Zikovi in Livarski ulici v Kamniku.
V	noči z 22. na 23. novembra so doslej še neznani zmikavti na Groharjevi ukradli med tatovi vse bolj priljubljen kombi peugeot boxer, reg. št. U J9-88E.
25. novembra so policisti in kriminalisti prijeli 28-letnega K M. iz Stranj, ki ga sumijo storitve več kaznivih dejanj, predvsem vlomov v poslovne prostore na območju Ljubljane in Domžal.
29. novembra okrog 19. ure je začelo goreti v kleteh stanovanjskega bloka na Klavči-čevi ulici 12 v Kamniku. Čeprav so gasilci požar, ki ga je verjetno povzročila električna napeljava, kmalu pogasili, je vendar nastala večja gmotna škoda. Med gašenjem so gasilci evakuirali 10 stanovalcev iz spodnjih prostorov. F. S.
Mesec požarne varnosti
V oktobru smo gasilci PGD Kamnik več časa namenili preventivi. Na OŠ Marije Vere na Duplici smo predstavili gasilstvo in gasilsko tehniko. Nekaj dni kasneje pa so si učenci v spremstvu učiteljic ogledali tudi gasilski dom in vozila. Zanimanje za gasilsko službo je bilo izredno veliko.
Konec meseca smo izvedli dve evakuaciji. Prva je bila v OŠ 27. julij. Sodelovalo je 10 gasilcev ter varovanci in delavci šole. Dva dni kasneje so si nekateri učenci v spremstvu vzgojiteljic pri nas ogledali gasilska vozila. Druga evakuacija je bila v OŠ Frana Albrehta. Sodelovalo je 15 gasilcev ter učenci in delavci šole. Po končani vaji so bila na ogled še gasilska vozila.
Udeležili smo se tudi prikaz-ne vaje »požar kmetije«, ki jo je organiziral sektor Kamniška Bistrica.
K sreči intervencij v oktobru ni bilo prav veliko. 11. in 12. oktobra smo postavili požarno stražo v KIK-u. 12.10 so sporočili, da izteka gorivo iz zapuščenega vozila. Gasilec je očistil izlito gorivo.
13.10	sta trčila vlak in tovornjak. Vlak je iztiril, tovornjak pa je bili precej poškodovan. Ob tem je začela iz vagona iztekati hladilna tekočina. Gasilci so poskrbeli, da tekočina ni onesnažila okolice.
17.10	so javili, da gori objekt na obvoznici. Po ogledu so gasilci ugotovili, da je bil alarm lažni.
Tudi na izobraževanje nismo pozabili. Pet gasilcev je opravilo obnovitveni tečaj za tehnično reševanje. Ostali člani pa smo se redno usposabljali z uporabo domače opreme in vozil.
DARJA PIRŠ
KAMNIK, Perkova 13, tel.: 811-358, 041-679-389
MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV
Voščimo vesel božič in srečno v letu 200
STEKLARSTVO
HOMEC, Vlil. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda	od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in oojedai, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okra&nimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
Voščimo lep bofič ter srečno in uspešno v novem tisočletju!
V novembru so umrli:
-	STUPAR ANTON, upok., Komenda, Glavarjeva c. 11, star 57 let
-	HRIBAR STANISLAV, upok., Suhadole 36, star 65 let
-	SEMPRIMOŽNIK IVAN, Bela 12, star 75 let
-	PERČIČ IVO, mizar, Kamnik, Prešernova ul. 9, star 48 let
-	MATJAN JOŽEF, upok., Kamnik, Kettejeva ul. 21, star 62 let
-	HOMAR MIHAEL, nezaposlen, Kamnik, Kovinarska c. 13, star 54 let
-	KOTNIK FRANČIŠEK, upok., Kamnik, Tunjiška c. 8, star 89 let
-	TRAVEN JANEZ, upok., Košiše 3, star 63 let
-	CEVEC AVGUST, upok., Rožično 2D, star 76 let
-	ZLATNAR MARIJA, roj. Spruk, upok., Kamnik, Levstikova ul. 4, stara 69 let
-	GOSTINČAR STANISLAV, sam. podjetnik, Komenda, Čebuljeva ul. 3, star 53 let
-	HRIBAR ALOJZIJA, roj. Resnik, upok., Buč 8B, stara 73 let
-	BURJA MARJAN, upok., Kamnik, Bakovnik 2, star 57 let
-	ŽLAJPAH IDA IVANA, Mekinje, Polčeva pot 10, stara 91 let
-	STEKLASA BOGU MIL ALOJZIJ, upok., Mekinje,
Neveljska pot 2,
V novembru sta se poročila
- KLOPČIČ JOŽE, obratni elektrikar, Homec, III. ulica 8, in PRAŠNIKAR MARIJA, tapetniška dela, Moste 43B
ODKUP HLODOVINE, ŽAGARSKE USLUGE IN PRODAJA ŽAGANEGA LESA.
Se priporočamo.
Želimo lep božič tel.: 812-126,812-211, int. 408 ter srečno in uspešno GSM: 041 352-114	leto 2000!
Sidol 6, Laze v Tuhinju tel.: 847-422
Obrat žage STOL
Ljubljanska 45, Duplica
m %
V MIRKO PŠENIČNIK CZ
Maistrova 6, Kamnik, telefon 83-91-276
Vabimo vas v našo prodajalno, kjer lahko izbirate že pripravljene mesne dobrote, dnevno sveže meso in mesne izdelke, kruh, sire, mlečne izdelke, pijače...
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
Očommcdnem, sepese/g/'naszm strankam, že/tmc
pese/ fez/if m srečne ter uspe/zeppe/ne nere /ete 2000.
J
RAZVOZ KURILNEGA OLJA
Bajde Drago
Mali hrib 4/b, Laze v Tuhinju tel: (061) 847-380 GSM: (041) 640-384 mobitel (0609) 640-384
Ob koncu leta se cenjenim strankam zahvaljujemo za sodelovanje in se z ugodno ponudbo priporočamo tudi v prihodnje.
Lepe praznike in veliko sreče v prihajajočem letu!
.£6 r?TtT5G,
Tomšičeva 17, Kamnik, nova tel. št. 83 91 888
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH:
barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), RP posodo za vino od 10 do 100 I, PVC posodo za koline in kolofonijo, likalne mize; RP posodo, pipe Armal, porcelan sanke, novoletne smrečice ter okraske in še in še...
Velika izbira aranžiranih daril in kristalnih kozarcev (garnitura 6/1 2.200 SIT).
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, d.o.o„ trgovina Veriga se priporoča!
Srebrno vesel božič in srečno, zdravo v letu 2000J
Kamniški OBČAN
17. decembra 1999	21
K. G., d.o.o.
OPTIKA Tw
OČESNA AMBULANTA
Glavni trg 21, Kamnik, te.l: 01/839-11-36, 817-781
BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO
Pri nakupu kakršnihkoli očal vam podarimo kontrolo vida pri očesnem zdravniku.
gostifna
pri Bundru
* Kamnik, Medvedova 24 Tel.: 061/83-91-235, 041/679-457
Vsak dan vam nudimo:
>- sveže malice >- kosila
5^ jedi po naročilu
Vabimo vas na dobra nedeljska kosila.
Vsak petek in soboto lahko zaplešete ob živi glasbi. Sprejemamo rezervacije za družbe do 60 ljudi.
OB OKUSNI SILVESTRSKI VEČERJI IN PRIJETNI GLASBI ZAPLEŠITE Z NAMI V NOVO TISOČLETJE!
Rezervacije po telefonu 061/83-91-235
au špRviš rtv in...Vrirpoiie' n. m''"i
c Basilshem domu)
GSM: 041/715 455
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ob sobotah od 10. do 12. ure
LEPE PRAZNIKE IN SREČNO
V LETU 2000!
• • • ••••••• • • • ••••••
MRSrET	TfC*'n<KamnUc	
m manam t^iLso	
PRAZNIČNA AKCIJA!	
- olje rastlinsko, 1 l	195,90
- olje zvezda, 11	199,00
- moka tip 500, pšenična, 1 kg	79,90
- sladkor, 1 kg	155,00
- sir šmarska gauda, 1 kg	999,90
- vrat suhi V. P., 1 kg	899,90
- orehi, 1kg	699,90
- toast šunka, 1 kg	659,90
- pašteta Gavrilovič, 100 g	189,90
- kumarice Eta, 650 g	199,90
- hren Maestro	129,90
- rozine, 400 g	149,90
- ribe Izola brand (zelenjavne)	199,00
- riž Splendor, 1 kg	139,90
- čokolada Gorenjka, 2 okusa	82,70
- rum Alko, 1 I	999,90
-vino belo, 1 I	139,90
- Haložan, 1 I	349,90
- Janževec, 1 I	399,90
- buteljka Bakhus 0,7 I	219,90
- buteljka Šipon 0,75 I	259,90
- šampanjec Spumante	29990
- whisky Canadian Club	1.09990
in še veliko ugodnih artiklov.	
Akcija velja do prodaje zalog.	
Vesele praznike, srečno in uspešnd novo	
tisočletje svojini zvestim strankam in	
občanom Kamnika želi market »I	lana«.
Zahvaljujemo se za zaupanje in se	
priporočamo tudi v prihodnje.	
inVal
NEPREMIČNINE
Sedež: Vir, Valvazorjeva 14, Domžale tel., faks: 061/719-035 PE Kamnik: Šutna 35
tel.: 061/819-700 GSM: 041/704-701 E-mail: inval@siol.net
Prodajate, kupujete, menjate?
*	Posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin
*	Brezplačno svetovanje in ogledi
*	Izpeljemo kompleten postopek: sestavo odvetniške pogodbe, davčno napoved,
predlog za vpis v zemljiško knjigo.
STmm IM BRALCEM KAMMl!K£QA OBČAMA Vv Ž6UH0 VESEL BOŽIČ IM SREČMO V MOl/EM TISOČLETJU.
Sadje in zelenjava FRUCTUS
na Kranjski cesti, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel. 812-213
VEDNO srne SADJE IN ZELENJAVA
SUHO SADJE, PESTRA IZBIRA SOKOV, PRIGRIZKOV...
Obiščite nas vsak dan od 7. do 20.ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 18.ure.
fieltma neAei Ito^ic Ut ibečua v- letu, 2000!
ZA VAS TOPEL DOM!
DOSTAVA KURILNEGA OLJA
Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK POKLIČITE: 061/83-91-582, 041/691-325 Voščim lep božič in srečno v novem letu!
ZW¥¥W¥W¥¥¥¥r¥¥¥¥¥U
| SamOPavtičl,;
iib TTrdlBk	^
dUh 0609 626 061 ^
V. v J
---------^
Hb
VSE O DIMNIKIH

La ZASTOPANJE, MONTAŽA.3VS&MDIMNIKOV. ^ 9th	NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV	iP
Ho
M.
Q&-£
IN TUDI SAMO SVETOVANJE!
VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE TULJAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE.
«b SREČNO V LETU 2000! V
*£. ^
POsojiLO za veselo pot na izlet, v službo ali šolo
Izredno ugodno posojilo
• Mo; čelni zračni blazini, volan nastavljiv po višini, deljiva zadnja klop, temioizoladjska zasteklitev, sprednja sedeža nastavljiva po višini že za 1.447(35517 .
V sodelovanju s podjetjem Porsche Iaasing smo pripravili izredno ugodno posojilo za nakup vozil POLO. Izračunali smo nekaj mesečnih obrokov za POU31.0 (37 kW/50 KM) z omenjeno opremo in s pologom
603.133 SIT* (5S90 DEM). Pri nas vam izračunamo mesečni obrok, če je. polog drugačen. Ujemite to enkratno priložnosti
odplačilna doba	mesečni obrok
72 mesecev	15.209 SIT* (151 DEM)
60 mroerav 17.324 SIT* 072 DEM) « mesecev- 20.849 SIT* (207 DEM) 36mesecev 26.69) SIT* (265 DEM)
' jfSJž
Polo
•cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij
AS
DOMŽALE
Informacije
Ljubljanska c. 1 Domžale
Tel. 061 715 059
OTROŠKA TRGOVINA
IVTIAA
Novi trg 26/b, poleg Zdravstvenega doma Kamnik
V5EZA MALČKA DO 13 LET
Pampers, Avent,Hipp,5anosan, oprema Europa baby_
Obiščite nas od 9.jdo 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
NOV PEUGEOT POL LETA BREZPLAČNO.
Novi Peugeotovi kreditni pogoji v sodelovanju z Bank Austria Creditanstalt Slovenija vam omogočajo nakup Peugeotovih vozil v decembru letos, odplačevati pa jih boste začeli šele čez pol leta.
•Peugeot plača prvih 6 obrokov v primeru kredita za dobo 60 mesecev in za vsoto do i .600.000 tolarjev. Ponudba velja za vozila Peugeot 306,406. Partner in Boxen dobavljena pred koncem leta 1999. Za podrobnejše informacije se obrnite na pooblaščene koncesionarje Peugeot ali poslovalnice Bank Austria Creditanstalt Slovenija.
Ampak to ne pomeni, da je ta denar skrit v kasnejših obrokih. Prvih 6 obrokov plača Peugeot*, kar je povsem nova oblika popusta pri nakupu avtomobila. Oblika, ki vam omogoča hitro izkoristiti res ugodno priložnost za nakup. Izkoristite ta čas in vmes že uživajte v novem Peugeotu.
PEUGEOT
hodex
Rodex d.o.o. Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 727-798
°butev
*	Kopitarna
Sevnica
V TRGOVINI
ZENSKE ELASTIČNE HLAČE -
IZVOZNI MODELI
PONOVNO ODPRTA Okrepčevalnica »Pri podkvi«
Kamnik, Trg svobode 1 tel.: 817-184
vas vabi na malice, kosila, sladice in prijetna srečanja.
Veselimo se vašega obiska vsak dan od 8. do 21. ure, ob sobotah od 8. do 16. ure, ob nedeljah od 11. do 16. ure.
Ob bližajočih se praznikih in v letu 2000 vam želimo vse lepo!
Vesel božič in srečno 2000!
te**v|fX4/Cr%v
PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250
ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE.
Gostišče GTiOG
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) 8 812-637
Poleg različnihjedi po naročilu
vam nudimo
dve vrsti dnevnih malic po 500 SIT, dnevna kosila, sobotna kosila, bogata nedeljska kosila s tremi vrstami mesa.
Posladkate se lahko z raznovrstnimi palačinkami.
Pogostimo tudi manjše družbe.
LIPO BOŽIČNO PRAZNOVANJE IN SREČNO V LETU 20001
Pričakujemo vas od 8. do 22. ure. ob petkih, sobotah in nedeljah do 23. ure.
-atggfctaž-aHi
17. december 1999
Kamniški OBČAN
USODNE CENE
.m nm.
IZ
TRGOVINE
nakup
Šutna 48, tel.: 83 91 502
PRAZNIČNA »VINSKA KARTA«
IN VEČ KOT...
(50) VRST VIN POCAKCIJSKIH CENAf
SREBRNA
PENINA
POLSUHA
1.099
SIT
NAS »VINAR ’99«
VINARSTVO
ŠIBAV
Goriška Brda
SPOŠTLJIV ODNOS DO VINA
PROMOCIJSKE CENE!
ORANZADA
Nara
(ala Fanta!)
KREMNI NAMAZ
(400) gramov
NUSSENIA
I
KEKSI
BONFUR,(kg)
239.- sit
barcaffe
100 gr + 10% GRATIS
139
SIT
PRAZNIK TUDI ZA NAŠE MUCE IN KUŽKE
Buon cat-dog
(400) gramov
89.- SIT
Mali oglasi:
Inštruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon:
738-	157, 041-322-571.
Inštrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83-92-017.
Zelo ugodno prodam osebno ali tovorno vozilo FIAT. Tel.: 061/
739-	516.
Izgubil se je kratkodlaki kužek (mešanec čivave) rjave barve z zeleno ovratnico. Proti nagradi pokličite na 83-91-182.
Suha bukova drva, psička Lassie in zazidljivo parcelo v Šmarci prodam. Tel.: 816-004.
Bar Pri Valentinu v Kamniku zaposli dekle za strežbo. Lahko začetnica. Vikendi prosti. Tel.: 831-720.
Prodam gobelin - Bled šir. 70 cm, viš. 50 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 825-418.
V novo tisočletje stopite samozavestne in zapeljive v modnem perilu in nogavicah trgovine ^
Kamnik, Šutna 33, tel.: 83-91-362
Odprto od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
črlepe božične in novoletne, prašnike in srečno 2.000!

LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, tel.: 841-660
e *
A
S
%
METRSKO WP KOTI*. PtŽfiHE 24 ^AME
spodnje
VEUM eglM	w
omoSKIH OBLAČIL
NOGAUCE
I DELOVNI ČAS: pon.-pet. 9h do 19h, sobota od 8h do 1311
| VeseCje, mir in sreča božičnih praznihpv I naj vas spremljata tudi v novem Cetu 2000
Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu«
Stahovica 20 telefon 061 825 410
odprto od 10. do 22. ure torek zaprto
POSLOVNA KOSILAj POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
Želimo lepo božično praznovanje in srečno v letu 2000!
Vsem svojim gostom se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje!
TRGOVINA ŽGAJNAR			
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348			
UGODNA PRAZNIČNA PONUDBA!			
- orehi, 1 kg	699,90	- Janževec, 1 1	399,90
- moka tip 400, 1 kg	89,90	- Šipon Ljutomer 0,75 1	259,90
- rozine, 500 g	189,90	- Laški rizling Ormož 0,75 1	299,90
- prekajene krače brez kosti, 1 kg	869,90	- Srebrna penina 2000	1.099,90
- svinjsko pečeno pleče, 1 kg	949,90	- whisky Black Jack 0,75 1	999,90
- prekajena šunka in vrat, 1 kg	999,90	- konjak Napoleon 0,7 1	899,90
- narezek Zlata skrinja, 150 g	119,90	- kompot ananas, breskev, 840 g	179,90
- sir šmarska gauda, 1 kg	999,90	- kompot jagoda, 920 g	319,90
- sladkor, 2 kg	299,90	- riž Splendor, lkg	139,90
- alpsko mleko 3.2 m.m. LM, 1 1	129,90	- čokolada Milka mlečna, 100 g	99,90
- rastlinsko olje Cekin, 1 1	169,90	- osvežilna pijača Ole, 3 okusi, 1,5 1 99,90	
- kumarice Aneta, 680 g	149,90	- ledeni čaj Lj. ml., 11	79,90
- paprika rdeča file, 680 g	259,90	- sok multivitaminski, 2 1	199,90
- kava Slovenka, 100 g	89,90	- Pils 0,66 1	119,90
- barcaffe, 100 g	139,90	- mehčalec Schmeichel, 4 !	379,90
- knežje belo vino, 11	149,90	- toaletni papir 10/1	199,90
Akcija velja do prodaje zalog.			
V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure,			
ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.			
V6SEI BOŽIC /H		SRtCHO 2000!	
			
KABELSKE
GRELNE
INSTALACIJE
projektiranje izvedba garancija
ATESTIRANO
r ELEKTRO GRELNA OPREMA
Gora20a, 1218 Komenda
$_\ Tel.: 061 841 583 Faks: 842-208
-	TALNO OGREVANJE
bivalni, poslovni in drugi prostori
-	TALJENJE SNEGA IN LEDU
na voznih in pohodnih površinah
-	TALJENJE SNEGA IN LEDU
v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh
-	OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature
Lepe božične praznike in srečno 2000!
IATA
POOBLAŠČENA AGENCIJA
Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 711 229, 719 230
HVAR - petdnevni paket z letalom (hotel Amfora); odhod 29.12., 46.600,-
BOL - petdnevni paket z letalom (hotel Elaphusa); odhod 29.12., 46.600,-
BOGATA PONUDBA SILVESTROVANJ V ISTRI IN KVARNERJU
BOGATA PONUDBA SMUČANJA V SLOVENIJI, AVSTRIJI, ITALIJI IN FRANCIJI. ZAHTEVAJTE KATALOG ZIMA 1999/2000.
Letalske vozovnice od 1. 10. naprej spet po izredno ugodnih cenah!
TENTOURS je edina pooblaščena agencija za prodajo letalskih vozovnic med Ljubljano in Celjem ter Kranjem in Zasavjem.
New York	65.000,00		
Miami	70.000,00	Sydney	169.900,00
Chicago	68.000,00	Mexico City	102.000,00	
Cleveland	76.360,00	Rio de Janeiro „ 103.000,00	
Los Angeles	78.000,00		lail
Bangkok	105.500,00		IATA POOBLAŠČENA AGENCIJA
Tokio	114.000,00		
Možnost plačila na obroke ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev.
D
SsfuniuE^
~ Trgovina z obutvijo
Šuline
Kamnik, Maistrova 3, tel.: 817-546
20% GOTOVINSKI BOŽIČNI POPUST od 15. do 24. decembra ob nakupu zimske obutve
VESEL ZOŽtČ IN SREČNO V LETU 2000/ |
i______________________________________— -i
vozila RENAULT
prednovoletne
UGODNOSTI
za vsa vozila iz zaloge
Cenjenim strankam želimo srečno ter varno vožnjo v novem tisočletju.
PREŠA - Cerklje v
tel.: 1064) 428-000
CEMENTNINARSTVO
AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 061-734-347, 0609-624-215
Izdelujemo:
—	vse vrste betonskih blokov —vogelnike
—	strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO V LETU 2000!
d.O.O. STAHOVICA
UROŠ URANIČ
Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 041-631-148
SERVIS
Z,eluri lepe 3oožiev}e pPa-^ike ter1 siPeevip iri uspešno v letu SBOOOl

JR®MX®
prodaja 727-798
n r. i . _	—	™ servis 727-010
Rova, Rovska cesta 2 EJLI	faks 727-319
1235 Radomlje PEUGEOT
CWsmt strankam in fmslmmim partnerjem Mirnu lepu Irn&ičm pnmnmmnje S ter smčrm in nnim W ktu 2000!
UflRSTUO
Ljubljanska c. 45, Kamnik Tel.:	061 -810-890
Faks: 061 -816-033 GSM: 041 -722-991; 041 717-959
Podjetje Varstvo d.o.o. je specializirano za delo na področju:
•	varnosti in zdravja pri delu
•	varnosti pred požarom
•	varstva okolja
Želimo vesel božič ter srečno in poslovno uspešno novo leto!
MMmmw
Kamnik, Matije Blejca 5 (pri pošti Bakovnik), tel:. 815-256
KOLEKTIV ZORMAN MARKETA PRESENEČA S PESTRO PRAZNIČNO PONUDBO
bonboni, piškoti, čokolada, program Milka, sveže sadje in zelenjava (še posebej ugodna cena mandarin), suho sadje, orehi, lešniki...
Pri nas najdete še pršut, domače salame, klobase, sire, vina...
V ČETRTEK, 21 DECEMBRA, BO 08 17. URI K NAM PRIŠEL BOŽIČEK IN OBDAROVAL OTROKE!
lepila
DEJAVNOSTI:
-	bencinski servis
-	avtopralnica
-	bar Pri Koširju
-	prodaja kurilnega olja
DISTRIBUCIJA:
-	Droginih izdelkov
-	zmrznjenega programa

OMV
Očsm zrnatim kapam in poslmum parinapn mščma vesek bazične praznike in srecrn ter uspešne
v kiu 2000!

TRGOVINA
C TJ 371]
TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI
Ljubljanska 21/e, Duplica, tel.: 811-010, 812-962 Odprto od 8h do 19h, ob sobotah od 8h do 12h. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v novem tisočletju. Voščimo vesel božič in srečno v novem tisočletju!
Vesele božične praznike in vso srečo v letu 2000 Vam želi
Belinka Kemostik, d.d.
rTS KMETIJSKA TRGOVINA
VK J KUDROVEC, d.o.o.
Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938
VSE ZA VRT IN KMETIJO
Vam poleg rednega prodajnega programa KRMIL in ZIT nudi še:
-	kolofonijo (celo ali strto), salamurin
-	naravna čreva za klobase, naravne goveje danke, naravne mehurje, umetna čreva za salame, več vrst elastičnih mrež za meso
-	tehtnice, mesarske kljuke, mesarice, žage za kosti, vrvice za salame, spile
Na zalogi različne ROPATE ZA SNEG, SOL ZA POSIPANJE, HRANA ZA MALE ŽIVALI IN PTICE...
BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m...
Želimo lep božič in srečno v letu 2000!
S pestre in cenovne ugodne ponudbe se priporoiomo tudi v prihodnje. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
='Prem«
INŽENIRING IN PROIZVODNJA d.o.o.
Ljubljanska 15, 1241 KAMNIK
tel.: 811-511, faks: 813-501, e-mail: info@alu-alprem.si
želi vsem občanom in poslovnim partnerjem obilo sreče, zdravja in uspehov v novem tisočletju!
Izdelujemo: - alu okna, vrata, zimske vrtove
- fasade iz stekla, aluminija, keramike NO V - balkonske in vrtne ograje iz aluminija
Vesele božične praznike in najlepše želje za leto 2000!
Izjemne kreditne možnosti j ; ,	. .' ^
• Ugodnost za mlade družine velja v mesecu januarju 2000 • Vabljeni k razgovoru o prijavi prvi teden novega leta
Pestra ponudba stanovanjskih prostorov od 30m2 dalje • parkirna mesta v kletni etaži • možnost izbire finalne obdelave prostorov
1Q, mladim kamniškim družinam 10% popusta!
ZIL. inženiring d.d.
INFORMACIJE IN PRODAJA:	PUN d.o.o,
KAMNIK, Usnjarska ulica 6 LJUBLJANA, Kersnikova ioa Vsak delavnik od gH-i4H,
Sreda od gH-i7H Telefon: 061/ 817 523
Vsak delavnik od 8h-i8h, Sobota od 8h-13h Telefon: 061/133 5040
Spogledujeta se lahko * vsemi.
Src« pa vem bo ogrel samo eden!
^ SREČNO 20001
DEL SREDSTEV, NAMENJENIH ZA NOVOLETNA DARILA IN ČESTITKE, SMO PODARILI MUCKOM IZ VRTCA TINKARA IN OTROKOM O.Š. TOMA BREJCA.
/Ay\
Lr’\.
o>
ll
"A 0
*
Santo
061 735 400
obkamrMad
mMmm
bamtoi
061 814 990
Spoštovani kupci, dragi prijatelji!
imobežnosti življenja in minljivosti vsega se najbolj zavemo v prelomih trenutkih.
V takih časih si tudi postavljamo načrte, kako si bomo življenje uredili v prihodnje.
Prelom tisočletja pa je nekaj posebnega: je priložnost za pogled nazaj, naše preteklo življenje in je hkrati tudi trenutek, ko si postavljamo načrte za prihodnje.
Tak je red in običaj tudi v poslovnem svetu.
Skupaj z vami, spoštovani kupci, dragi prijatelji, tudi mi v Napredku pogledujemo na našo preteklost in si z vašo naklonjenostjo zarisujemo našo prihodnost.
Radi bi vam povedali, da se tudi v tem novoletnem trenutku preloma stoletij in tisočletij zavedamo, kako smo mogli vse to, kar smo dosegli, uresničiti le z vašo pomočjo.
Ponosni smo, da upravičujemo pot našega razvoja.
V Napredku vam želimo doživetja lepote božičnih in novoletnih praznikov, v novem letu, prvem v tisočletju, mnogo svetlobe v vsem, kar vam prihaja naproti. Napredek bo skušal z vsemi svojimi poslovnimi ravnanji in tudi človeškimi zmogljivostmi storiti vse, da bi vam te vaše poti v življenju storili lepše in prijaznejše.
Želimo vam zdravja in uspehov.
Vaš Napredek

/
En
RSTVO
M
MARJANCA JUH
KAMNIK,
TUNJIŠKA 2/B telefon: 817-422
ILase vam uredimo in spnemo v čudovite pričeske m slavnostne priložnosti.
Odprto od ponedeljka do petka od 7* do 20“ ob sobotah od 7“ do 11*
Za izbrane termine se lahko naročite tudi po tel, 817*422. Vsem cenjenim strankam želim lepe božične in novoletne praznike ter veliko sreče v letu 2000! Zahvaljujem se m zaupanje in se priporočam tudi v prihodnje.
	
	AHAČIČ SERVIS	Domžale, trgovina	r:n™a71/a’
prodajalna	izdelkov gorenje
POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE
gorenje
DO 15% m NOVOLETNI POPUSTI
brezplačna dostava in možnost nakupa na več obrokov
av,sas«AParatoi
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
IMS

Vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2000!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem voščimo lep božič, srečno in uspešno v novem tisočletju!
NOVI FIAT PALIO VVEEKEND
Oprema: 2x zračna vreča, servo volan, centralno zaklepanje, el. stekla, blokada vžiga, k barvni odbijači...
( Cena: 2,070.0Q0 SIT I	+ DARILO
MOŽNOST BREZOBRESTNEGA KREDITA POL-POL
PRODAJA VOZIL: tel.: 064/425 540 in 425 542 SERVIS VOZIL: tel.: 064/421 193 in 064/421 141
FINOMEHANIKA
LIVARNA
ORODJARNA
G ii
SEKS/,
FERCO
tiCOMEINlIM
I 7 □	/	\
F Dzit?
K
KRMAVNAR
SADARJEVA 3, KOMENDA tel. 841-072 faks 843-072 GSM (041) 633-408 (041)636-506
V imenu
družinskega podjetja vam želimo vesel božič in Srečno nOVO letO 2000. Se priporočamo!
UM1VERZAL, Medvedova I5c
Da bo vaš dom v prazničnih dneh svetil prijazneje, so vam na voljo novoletne lučke za notranjo in zunanjo uporabo.
Nazdravite v novo tisočletje s prazničnimi kozarci 2000.
'elitno- 4muk oeiel Jtojič in iztečno- mu& leto. 2000.
kOčna
D0H OPREMA, Ljubljanska ul. u
Velika izbira akustike in drobnih gospodinjskih aparatov.