MLADO JUTRO
št 40. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1940 Leto XL
Fakin Mara — dijakinja:
Kralju mučeniku
Za svobodo naio si se bojeval, vso svojo mladost si žrtvoval, čez gore Albanske si čete bodril, z njimi si skorjico zadnjo delil.
Ti nisi obupal, hrabri naš kralj, junaško si smrti naprej kljuboval: Naprej, le naprej, mi dragi junaki, naproti zarji zlati — čeravno trudni so korakil
Albanske so gore posute s kostmi, tam naših herojev grob večni stoji. Iz groba je tega pognalo drevo, kot mojster, vrtnar, si gojil ga z veščo roko.
Toda oh, šest let tega je, ko dan ш* zmrači,
oktobra marsejsko nebo se stemni V vzdušje marsejsko vgneten je zločin, omahnil vrtnar si — umorjen Jugoslavije veliki Sin.
Ti dobri, veliki, hrabri naš kralj, svojo kri na oltar domovine si dal, v sredi dela za narodov blagor, korist
in prosveto, ki deloval si neumorno x ljubeznijo vneto.
Zdaj Bog skrivnostni skozi večni mir
Ti govori in čuva te zemskih morečih skrbi, a tu doli pri nas, kraljevski Tvoj dom
blagoslovljen naj bo, kar vroče vsi Tvoji želimo srčnol
V BOJU ZA PRAШСО POVEST S SLIKAM
V takem položaju je Bobby kmalu obupal. Blairove roke so vse silneje pritiskale in res se je zdelo, da je izgubljen. Toda nihče borečih se ni računal z O' Connorjem. Kakor iz velike daljave je Bobby nenadoma zaslišal njegove besede: »Roke kvišku, če ti je ljubo, da se ne seznaniš z učinkom svojega lastnega samokresa!« Ponovno nemilo presenečen se je Blair le nerad dvignil in je izpustil svojega nasprotnika, da bi se lotil novega sovražnika. Tudi Bobby je presenečeno pogledal kvišku in opazil O' Connorja, ki ga je Blairov strel očitno le omamil.
Bobby je bil vesel, da se je O' Connor polastil samokresa, ker je njegova puška postala v vodi verjetno neuporabna. »Lepo!« je sedaj menil na kratko Irec, »tako se torej ta zgodbica nadaljuje Vaju dva, lopova, sem že dolgo sumil, le da sem zaenkrat imel nalog, ujeti zgolj Bobbyja in Rdečega jelena!« Bobby je šele sedaj pogledal, kaj je s
ti temu predlogu naša prijatelja naravno nista imela pomislekov in že nekaj ur kasneje sta oba zahrbtna tihotapca sedela za zapahi. Po tem dogodku sta Bobby in Rdeči jelen postala še večja prijatelja, v svojo družbo sta pa pritegnila s polnim zaupanjem še irskega rdečesukneža O'Connorja.
Konec.
„Z nočnim îetaîam"
je naslov povesti s slikami, ki bo začela izhajati s prihodnjo številko v »Mladem Jutru«. Junak povesti je dečko, ki je navdušen občudovalec letal. Ko se mu izpolni vroča želja, da sme na pot z letalom, ki vzdržuje nočno zvezo med Londonom la Parizom, doživi razburljiv dogodek, v katerem se izkaže ,da je zelo pogumnega srca ln bistre pameti. Pazite na začetek in opozorite nanj tudi svoje tovariše.
prijateljem in njegovim nasprotnikom. Rdeči jelen je svoje delo dobro opravil! Črni volk je ležal nezavesten na tleh.
Rdeči jelen se je obrnil k O' Connor-ju in mu pojasnil: »Bilo mi je takoj jasno, da se bo Črni volk zatekel v svoje skrivališče, da bi prenesel skladišče žganja drugam. Sledil sem mu torej semkaj, nato sem se pa potrudil, da sem tudi vas privedel na ta prostor in na njuno sled!« — Takšna je bila torej ta zasledovalna povestica Rdeči jelen! Odlično si si to izmislil in izvedel! Sedaj mi pa bosta vsaj začasno pomagala, da spravimo lopova počasi na varno!« Pro-
4. oktober - dan varstva živali
Ш1ШН
3U
Na god sv. Frančiška Asiškega slavijo vsi kulturni narodi dan varstva živali. Tu objavljamo nekaj zanimivih zgodbic o raznih živalih, da se tudi Jutrovčki spomnijo tega dne. Mnogo hvale smo dolžni domačim živalim, ki nas hranijo in nam pomagajo pri delu. Samo podel človek je okruten z živaljo, ki je na milost in nemilost izročena njegovemu varstvu. Skrbeti moramo, da ima domača žival vedno dovolj hrane in čiste pitne vode, staje in hlevi naj bodo snažni, pasja hišica dovolj velika in topla, kurnik posnažen, zajčnica zračna itd. Otroci lahko sami skrbijo za to in živali jim bodo hvaležne.
zdaj v penzijo in da ga bodo do konca njegovega življenja negovali, to se pravi, da mu na stara leta ne bo treba nič delati.
Stari Jack je menda razumel besede starega komandanta, kajti po paradi je z melanholično povešeno glavo odkorakal v svojo stajo ...
čemu ima slon
velika ušesa
Človek bi mislil, da ima slon zato tako velika ušesa, da dobro sliši. Toda temu ni tako. Velikih ušes pa tudi nima samo zato, da bi z njimi odganjal muhe in brenclje, ko mu sedajo na glavo. To vidimo zlasti pri afriškem slonu, ki zna s svojimi velikimi uhlji mahati kakor s krili. Deloma je dala narava slonu velika ušesa sicer tudi v ti dve svrhi, toda njihov glavni namen tiči drugje.
Naravoslovci so prišli zdaj na to, da opravljajo slonovi uhlji pribli/no tako finkcijo kakor hladilnik v avtomobilu Njegova naloga je odvajati toploto vode okrog valjarja. Slonovi uhlji v vročini nikoli ne mirujejo. S tem se od-
Vojaška parada na čast oslu
V Washingtonu so priredili te dni parado v čast staremu oslu, ki je zvesto služil svoji domovini dolgo vrsto let in odhaja zdaj v zasluženi pokoj.
Osel Jack je 27 let služil v mitralje-ski četi nekega polka v Washingtonu. Te dni so ga zaradi starosti »upokojili«. Ker je imel za domovino velike zasluge, je komandant polka polkovnik Bennet odredil, da se mora vršiti vojaška parada na čast staremu vojaku in borcu. Ves polk je bil slavnostno razporejen, na častnem mestu pa je stal Jack. Polkovnik Bennet je imel govor, v katerem je slavil in poveličeval zasluge te živali, ki je 27 let naj-vestneje izvrševala svoje dolžnosti in jo je treba zato smatrati za primer in vzor vojaških vrlin. Na koncu govora je komandant poudaril, da odhaja Jack
vaja toplota iz krvi, v njih ohlajena kri se vrača nazaj v telo, na njeno mesto prihaja zopet toplejša, ki se znova ohladi itd. Kri v uhljih kroži tu prav tako kakor voda v avtomobilskem hladilniku.
Prva četveronožna žrtev sta polju slave
Francoski listi poročajo, da je bila pretekle dni ubita na fronti psica Bobi, ki je služila pri nekem zuavskem polku za prenašalko vesti med prvimi bojnimi črtami in izvidnicami pred fronto. Bila je ovčarka iz Tunisa ter je z vojaki vred prišla na bojišče iz Severne Afrike.
Bila je izvrstno priučena za svoj posel: na odprtih krajih se je plazila po trebuhu, med obstreljevanjem pa se j« zvila y klopčič in si vedno poiskala prav primerno zavetje. Na enem izmed službenih pohodov pa so vrlo žival obstreljevali sovražniki s strojno puSko in jo ubili. Vojaki so jo imeli tako radi, da so v mraku kljub živahnemu obstreljevanju šli po ubito žival in jo prinesli v svoje jarke. Drugi dan so jo pokopali, na grobu pa napisali: Bobi, psica-štafeta. Poginila je na polju slave za svoje prijatelje — ljudi.
Ptičji domovi
Ptičji svet razvija ta čas veliko vnemo, pridnost in spretnost pri gradnji svojih stanov. Mnoge med pticami se zadovoljujejo seveda samo s preprostimi ležišči za jajca in mladiče, so pa tudi ptice, ki skrbijo kot dobri gradbeniki za neko udobnost in celo lepoto svojih bivališč, pa si izbirajo posebno primerne prostore zanje.
Neko splošno pravilo za gradnjo gnezd je to, da si jih ptice pripravljajo tem skrbneje in udobneje, čim dalj časa ostajajo mladiči v gnezdu. Fazani, jerebice in mnoge druge ptice, ki stanujejo kar na tieh, si pravih gnezd sploh ne gradijo in bi tudi ne bila potrebna, saj se izpraznijo takoj, čim se mladiči izležejo.
Med pticami, ki si omišljajo prave majhne hišice, so na čelu dolgorepa si-nica, kraljiček in penica. Te skrbijo celo za vrata. Sinica postavlja mala vhodna vrata nekoliko višje, nedvomno zato, da dobi več prostora za številno družino in da bi bil domek udobnejši. Tudi sraka gradi popolnoma zaokroženo gnezdo in pazi na to, da ji dolgi rep ne bo zadeval ob njegove stene. Druge ptice skrbijo spet za posebno zavarovano lego, n. pr. lastavi-ce, ki postavljajo svoja gnezda neočit-no pod strehe. Neke ptice, ki žive ob vodi, si gradijo v peščene sipine prave predore, druge se zadovoljujejo spet z votlim deblom, s previsno vejo ali celo z odvrženim cvetličnim loncem in starim čevljem. Žolna si votline v drevesih izteše sama in v njih ji je gotovo udobno.
4*asja zvestoba
Pariški »L'Ordre« je zapisal tole zgodbico o zvestem psu:
Pred dvanajstimi leti so pripeljali v bolnišnico St. Georges pri Sydneyu v Avstraliji nekega Patricka Williama Lonsdala. Mož se je pri neki avtomobilski nesreči hudo potolkel. Njegov pes je tuleč sledil bolniškemu vozu in legel pred vrata bolnišnice, v katero so odnesli njegovega gospodarja.
Patrick Lonsdale je še tisti večer poškodbam podlegel. Zvesti pes je pa dvanajst let ostal pred bolniškimi vrati in ga čakal. Sestram se je smilil in tako so mu vsa ta leta dajale hrane. Zdaj je pa zaradi starostne onemoglosti poginil, ne da bi se bil le za eno uro premaknil s svojega mesta.
DRAGO H., dijak:
Jakova povesi
»Kaj pa bi bilo? Kaj novega?« Je vpraševala razposajeno. »Hm, novega... Pojdi z menoj!« Odšla je za Jakatom v stanovanje, kjer ni bilo nobenega domačega. Jaka se je vsedel v precej mračni sobi na stol in kavalirsko ponudil še Bredi stol. Nato je odprl predal mize in privlekel ven majhno pločevinasto posodico. Molče jo je odprl in položil na mizo.
»Kaj je s tem?« je vprašala deklica, ko je opazila v posodi nekaj rumenkasto rjavega, ki je nalikovalo medu.
»To-le če bi pokusila...« je rekel počasi in porinil posodo pred Bredo.
»Pokusila tole? Kaj pa je?« je po-duhala in vzkliknila: »Ne diši nič le-
»Halo, Breda, pridi malo k meni!«	P°!<<
je zaklical Jaka preko ograje ,ki ga	»No le pokusi, da mi boš še ti pove-
je ločila od njegove prijateljice. Ta se	dala kakšen okus ima. Jaz namreč ne-
mu je odzvala in stekla okrog hiše.	kaj pišem, povastico o télem, pa ne
Jaka je bil deček, star okoli dvanajst	vem kakšen okus ima, čeprav sem že
let in zelo veselega značaja. Z Bredo	sam pokusil.«
sta bila vedno skupaj. Ona je bila	»Najprvo mi povej, kaj je to!«
nekako tri leta mlajša od njega.	Neke vrste med...« je obotavljajoč
»Nekaj bi te prosil,« je začel Jaka,	se rekel Jaka in povesil oči. In Breda
ko je deklica pritekla k njemu.	se je res ojunačila. Jaka ji je dal nož,
мшимириииииииимиимтммишиим
s katerim je zajela na konico malo »medu« in to pokusila... Takoj nato pa je skočila pokonci, skremžila obraz, pljunila po tleh in zakričala grozeče: »Fej, to je... to ni... se sploh ne da popisati... ni noben med, ampak...»
Venomer pljuvajoč je odskakala iz sobe. Jaka pa je gledal za njo in žalostno ziašepetal: »Ampak? ... Ampak vazelina,« je dodal čez nekaj časa.
Že se je čulo od zunaj »... povedala mami!«, ko se je Jaka zganil, odprl zopet predal in vzel iz njega neke liste. Na te liste je uprl svoj pogled in že enkrat preletel vrstice, ki jih je
z muko zlpžifc- Bratca dva ste bila nekoč sama doma. Zunaj je grmelo in lilo, onadva pa nista vedela, kaj naj počneta. Naenkrat zagrmi v želodcu mlajšega in oba se spomnita, da bi bilo dobro kaj žvečiti. Začela sta stikati po shrambi in po trudapolnem obračanju loncev, srta izvohala lonec medu. Nedvomno je to med, kajti je temno rumene barve in prav cel med. Ko pa da eden zalogaj v usta, pljune mimo bratca, da ta prestrašen odskoči in zakriči: »Fu-u-uj! To ima pa okus po... kakor bi imel v ustih...
Kaj vendar? Krastače, pajke ...? Na tem mestu je bil papir že tako pora-diran, da se je videlo skozi. Jaka je napisal že vse mogoče in nemogoče okuse, a vedno se mu je zdelo, da ni pravi. Tako ni nikakor mogel dokončati te zgodbe, kajti ni bilo res, da je tudi on pokusil vazelino, kakor je rekel Bredi, ker se mu je preveč gabPa. Seveda ni bilo s tako povestjo nič, čeprav si je obetal od nje veliko bodočnost ...
Se nekaj časa je stal ves obupan s papirji v rokah, nakar jih je s skrem-ženim obrazom zmečkal.
Jokal pa se ni, čeprav je vedel, da bo zaradi nesrečne vazel'ne Breda kuhala jezo, kajti Jaka je drugače junak!
ftoisl Jadralnega letela
Malo je športnih panog, ki bi bile tako zanimive, kakor je jadralno letalstvo. To je najbrže tudi vam znano, saj sprejema stric Matic vsak teden iz vrst »Jutrovčkov«: mnoga pisma, ki pričajo o zanimanju in ljubezni do gospodovalnih ptičev sinjega in mračnega neba. Udejstvovanje v tem športu na pravem jadralnem letalu pa ni možno vsakomur. Kdor nima primerne priložnosti, ali pa še ni dorasel za napor in ljubi letalstvo, bo z veseljem posegel, če ima le količkaj gibčne prste, po našem predlogu, da se sedaj, ko bodo dnevi vedno bolj dolgočasni in bo treba zamenjati zelena igrišča z zakurjenimi sobami, loti izdelave lepega modela jadralnega letala. Naš načrt računa z najskromnejšimi potrebščinami, take da izdatki zanje ne bodo za nikogar preveliki.
K načrtom in slikam v današnji in
rihodnji številki pa naj sledi še ne-aj pojasnil, da bo razumevanje lažje in delo hitrejše.
Seznam potrebščin. Za dovršitev dobrega modela jadralnega letala potrebujete:
kos zatike, debele 4 mm, dolge 34 cm in široke 13 cm;
kos smrekove deske, debele 15 mm, dolge 27 cm in široke 4 cm;
bambusov trst, približno 25 mm debel in 2 metra dolg, ki ga kupite pri pletarju, izdelovalcu košev ali kje drugje;
tubo močnega lepila kupite v najbližji papirnici — in
sukanca, najmočnejšega, ki ga boste morda našli v materini šivalni košarici.
Potrebno orodje imate v omarici za orodje. Potrebujete oster nož, pilo,
зЗГ™™
rezljačo, škarje, durgelj in pola »r®i njedobrega raskovca. Sedaj pa na delo!
Načrt nosilnih ploskev Kar vidite spodaj, je prvi delovni načrt za model jadralnega letala. Prihodnji teden priobčimo še osta!o, kljub temu pa lahko začnete že sedaj uspešno z delom. Merila so mišljena v milimetrih in svetujemo vam, da ste pri merjenju do skrajnosti pazljivi, ker sicer je ves trud zaman. Ogrodje nosilnih ploskev modela po
tgorejent načrtu tvorijo letve iz bambusovega trsta. Trst prekoljemo v celoti po sredini, nato pa ga predelamo v tanke letve navedene velikosti. To delo, ki mora biti zelo natačno izvršeno, prepustite raje pletarju, ker je nedvomno bolj sposoben, sami se pa ne boste na ostrih robovih obrezali. Debela mesta, kjer so rasle veje, opili-te, vse pa odgrnete z raskovcem in tako odpravite vse ostrine Prednja nosilna gred je v celem iz enega kosa, ki ga v okroglih zavojih (x—x) upognemo nad paro iz vodnega kotla.
Postopek pri upogibanju trsta
Slika vam kaže, kako postopajte pri upogibanju trsta nad paro iz kotla. Ce
držite trst v zaželenem položaju, dokler se skoraj popolnoma ne ohladi, bo ostal upognjen. Svetla stran trsta mora biti pri tem vedno obrnjena navzven. Kjer boste trst upognili, tam ni smela kdaj rasti veja.
Za nosilno ploskev (slika št. 1) potrebujete 2 nosilni gredi in 8 reber; za repno ploskev (slika št. 3) dve manjši nosilni gredi in le tri rebra Tudi rebra upognete nekoliko nad paro. Koliko znaša upogib, vidite v desnem kotu spodaj r z I. označeno rebro za prednjo nosilno ploskev je upognjeno 7 mm, z II. manjše rebro za repno nosilno ploskev pa 3 mm. Da bodo vsa rebra kolikor mogoče enako upognjena, si narišete obliko upognjenega rebra na kos papirja in s primerjanjem
ugotovite vsakokratni pravilni upogib posameznega rebra.
Sestava nosilnih ploskev
Ko so rebra izdelana, sestavite ploskve s pomočjo sukanca in lepila, pri čemer se ravnate po sliki. Na sliki št. 2 vidite, kako postopate pri vezanju. Ko je ogrodje sestavljeno, zveže-te prednje konice trsta z močnim sukancem krepko med seboj Kasneje boste potegnili čez blagovno prevleko Slika št. 6 kaže, kako mora biti sukanec pritrjen: ne preko konic, temveč v majhne zareze.
Ogrodje trupa letalskega modela kaže slika št. 4. Ta načrt morate prerisati zelo natačno na zatično desko. Merila so še vedno v milimetrih. Pri žaganju uporabljate rezljačo. Spredaj je pritrjena drsalna ploskev —- »sani« — (črni kos). Izža-gate jo iz smrekovega lesa, pritrdite pa z lepilom in nekaj žeblji. Globok urez v smrekovino (glej sliko št. 5) je napravljen zaradi tega, da lahko sani stisnemo okoli prednjega dela trupa.
V zgornjo letev trupa napravite majhne ureze, v katere se bodo natančno vlegle nosilne grede prednje ploskve in repa. Pod vsakim urezom zvrtate luknjico, da laže zvežete nosilno ploskev in rep. Pri tem poiščete najprej
središče posameznega ogrodja, nakar ga pritrdite na trup z lepilom in sukancem, ki ga potegnete skozi luknjice. Ce je lepilo dobro, ne potrebujete mnogo sukanca. Zadostujeta dva navoja.
Ogrodje položite sedaj na varen kraj, da se dobro presuši do prihodnjega tedna, ko bomo nadaljevali in končali.	(Konec prihodnjič)
Posetnice
I. RASP
R. LOČAN
O. V. KAC
Kaj so ti ljudje po poklicu?
Rešitev posetnic
Mizar, usnjar, pastir, duhovnik, logar.
Rešitev uganke
Črko č in vrstni red ostalih črk je treba malo izpremenitL
iesed:lo k slikam
Jt	%
• j-— / ^Ч^	--V--SJ <Ш
Delavec hiti s kolesom na delo. V nahrbtniku ima steklenico mleka. Ta in kos kruha bi bilo njegovo kosilo. Po nesreči pa mu je padla steklenica na tla in se razbila.
V tem času pride mimo šolar. Ko vidi, kaj se je zgodilo, se zasmeje in reče: »Poglejte ga, hribovca, kako raztresa črepinje!« in odhiti dalje.
To nesrečo pa je videla tudi deklica. Ustavila se je ob potočku mleka in pomislila: »Joj, kakšna nesreča! Ubogi delavec bo moral biti danes brez kosila!«
Rapé Borut, uč. IV. razr. v. št. Oo-
tartu.