Posamezna številka lfl dinarje* * 1 ZASAVSKI uro vn., Štev. 16 Pi>5{nlna lačana v gotovini % »■ !*d*)a Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih irutft v Trbovljah — Urejuje tn odgovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva ur uprave .Zasavski vestnik" Trbovlje 1.. uprava rudnika -Telefon št. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din. poletna 200 din. četrtletna 100 din. mesečna 34 din - Posonrezna številka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračajo TRBOVLJE, 21. APRILA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Maršal Tito je zapustil Tur alfo Po sedmem dnevu manifestacij prijateljstva in solidarnosti — Slovo od naj višjih turških predstavnikov — Zadnji pozdrav turškepr voinena h b Maršal Tito odhaja iz Ankare Zapuščam vašo deželo globoko prepričan v prijateljstvo turškega naroda do moje de šele ^ Brzojavka marSala Tita predsednika turške republike V času, ko je bojna ladja »Galeb« zapuščala turške ozemeljske vode, je predsednik Tito poslal predsedniku tur-Ste republike Bayarju naslednjo brzojavko: »Gospod predsednik! Sem pod ugodnim in globokim vtisom vsega, kar sem videl in doživel med svojim obiskom v vadi deželi. Posebno srečen sem. da sem se )»hkn osebno seznanil z Vami in vašimi sodelavci. Ko zapuščam turške vode, se toplo zahvaljujt m turškemu narodu in Vam osebno za prisrčen sprejem in redko gostoljubje. ki ste ga izkazali meni osebno in mojim sodelavcem. Po prijetnem bivanju zapuščam vašo deželo globoko prepričan v prijateljstvo in naklonjenost njenega naroda do narodov moje dežele. Posebno ljubo mi je bilo, da sem se lahko tudi osebno prepričal, kako selo je v vsakem osirn napredovala prijateljska in zavezniška republika Turčija. Svojih vtisov ne bomo nik olj pozabili. Trudili so bomo, da jih natančno prenesemo našim narodom. Nenavadno sem srečen, da so naši sestanki in razgovori ob mojem obisku doprinesli k še večjemu poglabljanju prijateljskih in zavezniških odnosov med Turčijo in Jugoslavijo. To bo ob sodelovanju naše prijateljice Grčije že bolj okrepilo našo neodvisnost in učvrstilo sile miru na svetu. Zelo vesel sem vašega skorajšnjega obiska Jngosla-***• Josip Broz-Tlto.« Ankara, 19. aprile (Tanjug) Včeraj dopoldne ob deveti ur po turškem času je predsednik FLRJ Josip Broz-Tito zapustil ! svojim spremstvom področje prijateljske Turčije. Malo preti deseto uro Je predsednik Tite skupno s predsednikom Turčije Bačarjem prispel s avtomobilom na Sahat-Kula-kej«, kjer sc ga pozdravili carigrajski župan dr. G kaj in drugi visoki predstavniki oblasti. Potem ko je godba zaigrala obe državni himni, je maršal Tito pregleda! postrojenj bataljon in njegove člane pozdravil s turškim »Mer baba Adkar!« (Pozdravljeni vojaki!) Odgovorili so mu z gromkim »Sagor!« (Živel!) Predsednik Tito se je nato poslovil od posameznih turških visokih civilnih in vojaških osebnosti. Preden se je vkrcal v motorni 8oln predsednika turške republike, se je od njega še enkrat poslovil. Prihod maršala Uta in njegovega spremstva ter turškega zunanjega ministra Koprulfija, čari grajskega župana dr. Gkaja in drugih turških visokih političnih predstavnikov na krov ladje »Galeb« so pozdravili najprej si turško, nato pa z jugoslovansko j himno- Maršal Uto je pregledal; posadko, nato pa v salonu pri-; redil svojim spremljevalcem zakusko. Preden se Je poslovil od visokih turških predstavnikov,! je še enkrat sporočil pozdrave vsemn turškemu naroda in predsedniku turške države, ko so turški predstavniki stili ladjo »Galeb«, so še »»»gnili državni himni. * ladje pc g«, oddali 13 Turški rušile! so »Galeba« in njegovo Okrog 18. ura so se poslovili. »Galeb« je tedaj razvil v po-*drav obe državni zastavi In ir- Pradsednlk Tito v razgovora s predsednikom turške republik e Bayarjem (levo) in turškim zunanjim ministrom Koprul uje m (desno) strem 21 topovskih strelov. Od- ladje plule mimo »Galeba«, je hod so pozdravile tudi baterije vojaška godba na »Galebu« turške garnizije na obali in ad- igrala turško himno, na turških ndralska ladja. Ko so turške ladjah pa so igrali jugoslovan- sko. Posadke turških ladij so navdušeno klicale Jugoslaviji in njenemu državnemu predsedniku. Med člani ZK je premalo povezave (S konference ZR na rudniku v Zagor u) V zadnjih dneh v revirjih TRBOVLJE »Svejk« tudi v Trbovljah. — Kakor smo že poročali, so osmošolci trboveljske gimnazije uprizorili v torek, 13. t. m. Haškovo komedijo »Dobri vojak Svejk«, v četrtek, 15. aprila, pa jo ponovili. Igro je režiral prof. Radoslav Cešnovar- —« Uprizoritev komedije je v glavnem uspela, vendar bi se igre lahko udeležilo več občinstva, kar velja zlasti a prebivalce iz Zgornjih Trbovelj. — Kakor smo slišali, študirajo v »Svobodi-Center« za 100-letnico trboveljske občine Cankarjeve »Hlapce«. Režijo a j to zahtevno gledališko delo je prevzel Karlo Malovrh, * Planinsko predavanje. — Preteklo sredo je bilo v rudniški restavraciji uspelo planinsko predavanje. Predavaj je znani alpinist ln planinec Janko Bla-žej lz Ljubljane o »Vzponu na Mont Everest«. Predavatelj je svoje predavanje ponazoril s »kioptičnimi slikami. Poslušalci so bili zadovoljni. * Konferenca ZK ra,iona Trbov-Ue-Center. — Minulo sredo Je bila nadalje v dvorani Delavskega doma konferenca članov ZK, ki prebivajo na območju Trbovelj-Cen! er, žal pa komunisti z rudnika, cementarne in STT, ki žive v tem okolišu, niso smatrali za potrebno, da bi se te konference udeležili, saj bi lahko mnogo doprinesli k ureditvi dela na tem terenu. Ta Poudarek velja še tem bolj, ker Je konferenca v glavnem obravnavala delo v »Svobodi-Center«, društvu »Rudarju« ln ostalih društvih. — Po poročilih in debati, ki je prinesla dosti zanimivosti. so bili sprejeti sklepi, ki so nam porok, da bomo s sodelovanjem vseh lahko odpra-napake, ki se danes pojav-l.inlo v raznih društvih zaradi hebudnosti članov Socialistične *veze in članov ZK. * Odhod nogometašev v JLA. — ?° uspehu Rudarja v Doljnji ~frvdavi nrotj »Nafti« je vod-”yo društva povabilo Ra pre-le|kli četrtek nogometaše »Brat- stva« Jz Hrastnika na prijateljsko tekmo- V tej tekmi so zadnjikrat Igrali tovariši Knaus, Hladnik in Hauptman, ki so v nedeljo, 18. aprila, odrinili na odsluženje kadrskega roka v JLA. Po precej zanimivi igri so nogometaši »Rudarja« premagali borbene Hrastničane s 6:0. ★ Nov osnutek soc. zavarovanja. — V restavraciji na Vodah je bilo zadnji četrtek zanimivo predavanje o novem osnutku socialnega zavarovanja. Udeležba je bila spričo aktualnosti predmeta polnoštevilna. ¥ Prva seja novega odbora Socialistične zveze mesta Trbovlje. — V petek, 16. t. m. je bila v popoldanskih urah v prostorih mestne obične prva seja novoizvoljenega vodstva SZDL mesta Trbovlje. Pod vodstvom predsednika Toplikarja so bili potrjeni sklepi, sprejeti na zadnjem občnem zboru Socialistične zveze. Odbor se je med drugim poraizgovoril o pripravah za proslavo 1. maja, 100-letnega Jubileja občine Trbovlje ter 30-obletnice poraza Orjune v Trbovljah. ¥ Igra »Matura« v Podkumu.— Prejšnjo nedeljo je imela Socialistična zveza v Podkumu občinsko konferenco. Udeležili so se je povečini vsi delegati. Po uspeli letni konferenci je gledališki kolektiv »Svobod e-Zasavje« uprizoril v tamkajšnjem Prosvetnem domu igro »Matura«. ZAGORJE Priprave na prvomajsko proslavo. — Prejšnji četrtek je imel sejo Odbor za prireditev prvomajske proslave v Zagorju. Letos bo središče vseh prireditev Zelena trava, kjer so 1. maja 1944. leta padle tri žrtve okupatorja. ¥ Seja novega odbora SZDL mesta Zagorje. — Pretekli petek se je sešel k prvi seji novoizvoljeni odbor socialistične zveze mesta Zagorje. Predseduje mu tov. Močdlnikar. Repriza »Svejka«. _ v soboto in nedeljo je gledališki kolektiv »Svobode I.« v V nedeljo, 11. aprila, so se zbrali rudarji — komunisti rudnika Zagorje v svoji čitalnici, da se pogovore o nekaterih problemih, ki so pereči in so za nadaljnje delo nujno potrebni rešitve. Precej članov ZK se je zbralo na tej nedeljski konferenci, ki je imela nalogo pregledati delo članov ZK, zlasti pa delo po pravkar opravljenih občnih zbo- j rib naših društev in organizacij.' Iz poročila sekretarja rudni- j 'ga samoupravljanja. Pokazalo se je, da člani delavskih svetov niso vedno seznanjali člane de-lovnega kolektiva o problemih | svojega podjetja. Se več: pri nedavnih volitvah v nove delavske svete so se našli ljudje, ki so na sestankih sicer sprejeli zadnja konferenca članov ZK na rudniku. Boriti se za nadaljnji lik komunista, za nadaljnje spoznavanje vseh naših težav — je prva naloga nas vseh. Komunisti morajo nadalje nenehno jasno in dovolj glasno in vidno delati med najširšimi množicami ter predlagane kandidate, po njih so brez obotavljanja in brez sramu Zagorju ; škega komiteja ZK Zagorje sledi, ponovil v dvorani TVD »Parti- da so komunisti na rudniku sicer zana« Haškovega »Svejka«. delali, da pa se niso mogli * otresti nekaterih slabosti, ki so Invalidska organizacija v Za- bistveno vplivale na delo članov gorju je imela v nedeljo ob 8. ZK- Gre predvsem za dosedanje uri zjutraj v dvorani kina »Tri- volitve delavskih svetov na glav« letni občni zbor. rudniku, nadalje za volitve od- muCTvnr borov novih sindikalnih podruž- N, 13. obletntceustnovltve S"? radarj!J *“ *® za *‘e^na OF Kf> r,rir,r»„t < dniga vprašanja ki so potrebna dl rit ?TP j^ ,0be temeljite diskusije. * svoj>mi pevsfcmi in i Nedavni plenum Je prinesel f ohie^ii predvečer mnogo zdravih, konstruktivnih dt.^° 608 akaden?1^ v napotkov, ki jksno precizirajo H-?«.J/v, d Ja,Pa v. sP°dnjem bodoče delo v osnovnih organl- Hrast“! zaciijah ZK, prikazal je pa tudi ,nas*°Pa novo- | storjene napake, ki so skoro po St ovljeni orkester »Svobo- vseh osnovnih oroanizacilahena- de I«. Podjetni hraatniški alpinisti — sedem po številu — se pripravljajo na alpinistično odpravo v Centralne Alpe, in sicer na Mat-terhorn in Montblanc. Odprava bo predvideno meseca julija. ke. Tudi na zagorskem rudniku niso posvetili zadostno pazljivost sprejemanju novih članov — delavcev. Plenum je natanko prikazal te napake. Poleg tega Je plenum dokaj zgovorno osvetlil razne hibe na področju delavske- pa kritizirali te kandidate — komuniste, češ da niso zaslužni in vredni, da «o člani delavskih svetov. Neki tovariš na rudniku je šel celo dalje: izrazil se je, »da so samo bivši komunisti delali dobro«. Pripomniti je treba, da je bil ta tovariš že davno izključen iz članstva ZK, ker je s svojim vedenjem in ravnanjem pokazal, da ni vreden biti član Zveze komunistov. Ravno tu je videti, da so komunisti pri teh volitvah pokazali svoje hibe in slabosti. Komu- \ nisti se vse premalo poznajo med Beboj, prav tako delajo premalo povezano. — Vse to je ugotovila prikazovati tudi vse naše težko-če. To terja od nas sedanji čas, to zahteva od nas naše delovno ljudstvo. »Le enotni, trdni in idejno čvrsti komunisti bodo kos vsem nalogam,« — je dejal tov. Otmar Pečar, ko je govoril delegatom o delu zadnjega plenuma ZK. »Rudarji-komunisti morajo to delo nenehno opravljati in se truditi, da bo njihovo delo uspešno« — ga je dopolnil sekretar Mestnega komiteja ZK Zagorje tov. Ludoviko. konference se je udeležil tudi organizacijski sekretar OK ZK Trbovlje tov. Janez Jesenš-fc. M. Grlena Seinosl - sBrti nate sigmi Pred dnevi je bil izvoljen novi upravni odbor Stanovanjske zadruge v Zagorju. Zadruga je bila ustanovljena leta 1948 In šteje 125 članov. Akoravno se je zadruga razvijala pod težavnimi pogoji, zaznamuje ven- Pripravimo se že sedaj za Izvedbo letošnje Titove štafete, ki bodo letos ile skozi revirje 19. maja (Titova štafeta sprejem v Trbovljah 1952. leto) dar pomembne uspehe, saj sl Je tretjina članov 6 pomočjo zadruge zgradila eno- ali dvostanovanjske hišice. Te stavbe so vse sezidane iz solidnega materiala, Člani zadruge so po večini rudarski delavci in uslužbenci, ki si želijo ob pomoči zadruge zgraditi svojo lastno stanovanjsko hišico. Vsekakor je treba pozdraviti sklep zvezne skupščine, da bo podeljena čim večja podpora za nadaljnji razvoj stanovanjskih zadrug, ki bodo zanesljiva opora v bodoči izgradnji stanovanj za naše delovno ljudstvo. Večina članov si je sezidala stanovanja e svojimi lastnimi sredstvi, medtem ko so posamezniki dobili pomoč od rudnika z brezobrestnim posojilom in 80-odstotnim popustom. — Izven vsega tega vidimo, da je igrala naša ljudska oblast veliko vlogo v izboljšanju stanovanjskih razmer ▼ Zagorju in drugod Posebna zahvala gre v tem primeru LOMO Zagorje in upravi zagorskega rudnika, ki sta izpričala vse razumevanje za razširitev in izboljšanje nujno potrebnega večjega stanovanjskega fonda. Ob taki podpori in s še večjo vnemo pri samopomoči vsega članstva stanovanjske zadruge bo mogoče doseči v bodoče še lepše uspehe. Zadružna misel naj raste in se krepi pri vsakem članu te zadruge, ki bo delala vedno v korist dele—ega ljudstva. V. M. KOTIČEK ZA NASE ŽENE Domači zdravnik STOL1STNIK (achillea mitleio- | ŽELOD — hrastov, prežgan in Hum) raste povsod kot pol metra zmlet, se uporablja kot kava visoka rastlina x belimi cvetovi. , dr/ski. Priporoijlvo so več. V ljudski medicini ga uporab- | V . . ljajo v obliki čaja: 20 g na četrt 'e otroke-litra vode proti krvavenju pri zlati žili in motnjah med men• struacijo. ŠKROB — ogljikov hidrat, ki VITAMINSKI SOK. sok napravimo za —: zsr-ss i i£s — j Efj£C£ mešali malo moke). Pražimo na vreli masti ali olju in nato takoj damo na mizo. Gospodinjski nasveti ZA NAŠE KMETOVALCE Svinfereja Izbor za oploditev. — Katera svinja je pripravna za plemeni-Igv? 4r29uv.su- smts?ajsffs« rtsrss; v katerih živi, v osmem do de- dobro »krmi«, večinoma z vode- „_ Sam,XUžar^aliakoSer^: %£?'tSSt zini, moramo z delom začeti že svinja postane polnoletna z do- Sedaj pa le hitro »po več«, pra- ^ 2 d . svin:a P ie trtSTLZŽJi vršenim tretjim letom. Iz te ugo- rijo, in ženejo žival k merjascu. ikrbo£ia T^jlh “ - nastaja v rastlinah, je važen del ljudi in otroke, če dobro izpere- | prt. rastlinske hrane. V ustih se s prežvekovanjem (pod vplivom mo nekaj kosov pese. jo dobro , zribamo in jo po volji potresemo fermenta) spremeni v sladkor, s sladkorjem. Pustimo jo pol ure, Rabimo ga tudi v kozmetiki kot potem pa jo dobro precedimo rižev, krompirjev in pšenični pu- skozi čisto platneno krpo in do-der — z dodatkom drugih snovi. 1 damo še sok citrone. S tem kar pa ni obvezno, potem se pa še pariumira. Tak puder ni pri-poročijiv za tista mesta, kjer se človek znoj! (pod pazduho). SPARGELJ /e zelenjava, ki jo pripravljamo v kuhanem stanju. Toda uživanje je škodljivo bolni, kom na ledvicah In mehurju, zdravim ljudem pa ne škoduje. TRPOTEC raste ob cestah in pridobimo okusen in zelo zdrav sok, ki vsebuje mnogo vitamina C - „ , . , ,, . | vsestransko razvit in prinesel po svoji telesna rasti in sestavi. . . ,. . . _ Ak . i hi RIBE lahko ostržemo luskin, če tisto odpornost, ki jo zaradi raz- Misel in želja »da bo več« pri raj ^inikn za nieme oazi jih prej za 1 minuto potopimo v j ličnih svinjskih bolezni tako po-, hiši, je špiritu* agens vrelo vodo I grejamo_ pa dedukcija je tudi sila vsega delovanja in reje Re- UMIVALNIKE, porcelanaste edino pravilna in 6« je v praksi cimo: svinjkica se obrejij čez skodelice itd. najlaže očistimo, j izkazala kot v naravnih zakonih šestnajst tednov povrže štiri, pet, če jih izdrgnemo s platneno kr- j povsem utemeljena. Iz gospo-po, namočeno v kis. j darskih razlogov pa ne moremo z POČENA JAJCA lahko kuha- ! oploditvijo čakati do končanega mo brez bojazni trdo ali mehko, tretjega leta. Pravilno! Utrpeli če jih prej namažemo s citroni- bi gmotno škodo, žival bi se za- šest nebogljenčkov, med temi morda eno ali dve mrtvi praseti. raš svinjko za pleme, pazi: vodilna a) Da ne ^ glaya p.eteika Pogled naj bo bister, vesel in miren, nikdar pa ne divji. Vrat ne sme biti prekratek kakor pri merjascu. b) Nožiče naj bodo nežne, ne de^a9 mamica°jedlbr prevrni?« ' Predebele, ravne, če so zviti je močnih krmil, a pri tem naj še ^anjka™^^vitam.hov^v ‘hrmi in naj stojita kolikor mogoče narazen, kar je znamenje, da nim sokom. | čela debeliti, bukanje (svinjska sama raste in daje mladičem ži- ^toTiioai naTIbošta 'zastavni PREREZANA ČEBULA se nam pojavost) bi izostalo, kotenje bi j veža! Od kod vzeti? Cez šest, J J - - -ne bo posušila, če jo namažemo bilo težje. Upoštevati moramo osem do deset tednov že hiti go- ^ „ s svežim maslom. življenske izkušnje — te pa nas spodinja. da odproda nekaj puj- , « *k o” m ed eni coJ o mT KUHANJE RIB. Da nam ribe uče, da prvo in drugo gnezdo ne 1 "-----11--- J------------ pri kuhanju ne razpadejo, je tre- rabimo za razplod, temveč poba, da slani vodi dodamo malo krmimo in zakoljemo oziroma oddamo mesarju. — Na žalost pa ZADNJE DNI PO SVETU skov Upravičeno kajti denar ko } medenicai laiJe potrebuje za različne potrebe, . Vnt «“> «» dve svinjkici pa obdrži , Trapto naj ^ dolgo, hrbct za bodoče pleme. Pride poletje, ^ /križu ^roko. ^ mora vročina, bolgzen, pa obe pogrne- najmanj ,2_u 5eskov. ta. Svinja se drugič obreji. Isti Svinje, ki imajo po oprasitvi DUNAJSKI ZREZEK brez mesa. Štiri kuhane, olupljene in zdrobljene krompirje pomešamo z enim surovim krompirjem, dodamo rumenjaka, malo pražene, sesekljane čebule, soli, popra in peteršilja, napravimo majhne ' '“"‘f ‘JL zrezke, jih povaljamo v stepeno hSv in JužricStej^o zoper * drobtinami (kjer smo pri- surovega masla in kisa. kašelj in hripavost. VIJOLICA — dišeča (viola odorata) raste v naših krajih povsod. V narodni medicini se uporablja cvetje In listje v obliki čaja kot sredstvo proti znojenju• Obisk predsednika FLRJ mar- , »United Press« iz Washingtona, t Foreign Office je potrdil vesti, z medom pomešan pa proti kaš- j jaia Tita v Turčiji je povzročil da sta ameriška in britanska da so se predstavniki osmih ve- lju. Otrokom, ki Imajo oslovski : niz velikih manifestacij turško vlada pokopali tudi oktobrsko likih petrolejskih družb po tri m ic w ,, kašelj, skuhamo 10 g listov na j jugoslovanskega prijateljstva. I dvostransko izjavo o Trstu. Se- mesece trajajočih pogajanjih na- v našem primeru: potrpljenje. j^‘a' b^. sorazm^,.7a ijčj^ ven- čefrf litra vode in dodamo dve ] Način, kako so predsednika Tita daj razpravljajo o tem, kakšno posled sporazumeli o ustanovitvi 1 Zato ne uporabljaj prvega in dar jvrsta piemenia’k mora biti žlici medu in damo vsako uro J sprejeli v Turčiji državniki in stališče naj zavzame zun. mini- mednarodnega konzorcija za iz- drugega gnezda za pleme, prvo sicer dobro rejen vendar ne eno žlico otroku izpiti. ljudstvo, je prepričljivo potrdil., ster Piccioni na zasedanju sveta koriščanje iranskega petroleja, svinjo pa, če ustreza razplodnim prelnastell kajti debelost ga po ZAČIMBE so: poper, paprika, da jugoslovansko-turško prija- AUantskega pakta, ki bo v Parizu Po tem sporazumu bi bila Angli- zahtevam rabi najmanj štiri do * v plem6n tvi in rodovitnosti s,ss ‘,z sms bJkrč&ztrjsz: ~ • • tSs..tpSa.“r^r gleškega kapitala je zagotovlje- i s sestlnl letom- se P™ m dru9° težek m je tudi nevaren za oko- na tako v delu konzorcija odlo- tele, če ni posebnih# ugovorov, lico. Dobro rejenega m razvitega tretjega leta, ji gospodinja začne “^p "šlati ker “ premalo p° s,y°iem ,?nan>u !n možnostih mlečne ;n mladife slabo red6. pitah. Svinjka od drugega gnez- Dobre svinjke dojnjce jmajo da postane naslednica prve. Ta- obn veIike in napete seslte. ko početje je napačno. Narava Za lemen merjasca ^beri zahteva svoj tnbut. kar pomeni najlepfe žival. Njegova postava tf n a com nrimnm. notrnhnnin J 1 J nnmennm Z HrniZ vesU do medsebojne zagotovitve ložnost, da se pogovori z Ede-° ? meja proti agresiji. Ker gre za nom in Dullesom tudi o n/itflZJnni* ^in/Zih .Z^ sodelovanje treh miroljubnih ki je zadnja rešilna kar nnsnešuil nrphnv ^rnne g ; dežel, je ta sklep pomemben pri- I italijanske kabinete. kar pospešuje prebavo ^ane. S , spevekJ k nadaljnjl krepitvi miru * svojo aromo in deloma barvo da- j pQ obisku v Turčiji bo i Predsednik Eisenhower je po- )C)o hrani pr.vlačnost, povečajo predsednjk maršal Tito junija slal predsednikom vlad šestih dr-tek in s tem tud, pospešuje,o £biskal tudi Griij0i s čimer b0 ; žav — članic evropske obrambne prebavo. Posledica tega /e. da trojnj Sporazum naravno zaklju- skupnosti posebno poslanico, v draži živce, ki vplivajo na , ^en # sklenitvijo zveze ob pred- kateri poudarja pomen ratifikaci- miroljubnih ki je zadnja rešilna bilka za vse prebavo hralČeUl%°llnoekželodčni hodni naČelni so9Iasnosti Griiie' sok Itd.). Grenke začimbe pospe-1 Tudi v Belqiji lmajo vladno suje,o tek. sladke ga pa kvari- . krizQ Na nedeljskih volitvah je ,0■ i krščansko-socialna stranka po ZELENJAVA vsebuje večjo ‘ štirih letih izgubila absolutno ve-množlno vitaminov in mineralne I čino. Izgubila je 13 mandatov, soli. Zaradi tega je nje uživanje ' dočim »o socialisti utrdili svoje koristno, četudi nima dosti hra- j pozicije z 10, liberalci pa s 4 nilnih snov!. Zelenjava je ne. ‘ mandati. Tako so prinesle te vo- je sporazuma o evropski vojski čilna vloga. ne rabi za pleme marveč odda merjasca rabimo lahko z 12 me- * $ a % % 9 seči starosti. Ne sme se mu vec mesarju. Ako plemenimo pre- ( pripustiti kot 20—30 svinj. Ka- Indijsko časopisje je objavilo j mlade svinje, zaostajajo te v £(neje Se mu ]ahk0 dovoli 30—50 izjavo predsednika portugalske rasti, zarod pa je številčpo manj- plemenskih svinj. Angleški pra- vlade Salazara o portugalskih ši in slabeje razvit. Premladi šiči, ki so rano godni, so pa tudi posestvih v Indiji. »Times of In- j svinji tudi primanjkuje mleka za z osmimi meseci godni za raz- in evropski skupnosti. Obljubil j # imenu|e Salazarjevo izjavo ! mladiče. plod. je, da bodo ameriške enote osta- 1 1 ‘ oglbno potreben del hrane, zlasti za otroke. cialistu in to Henriju Spaaku. ali pa Van Acker. zdravi, kajti zelje čtstl želodec SK1 P?lmcn* £7 F7 In čreva ter zatira strupe. Kislo v°jT^L“Ph Z, fi sestai zelje se mora dobro prežvečiti. | 9triaikih organizacij Ce vaš želodec ne prenese kisle, i 5 r<.n,,hlikanskG ZELJE vsebuje mnogo vitaminov. Kislo zelje je preprosta, hranljiva in zdrava jed. Narodi• ki uživajo kislo zelje v večjih ,, _ . , , ______ “'.u pravi Fracassi. Ih se je sestal rih organizacij ,, . , , . . desnokrščanske, republikanske, ga zelja v surovem stanju, leda, ,iberable in saragatovske social- ga dobro prekuhajte. | no_demokratslce stranke, nakar ŽAJBELJ, KADUUA (Salvla se je takoj spet vrnil v Italijo. otliclnalis) je zdravilna rastlina Sodijo, da so se razgovarjali o ter raste v grmovju In Ima s!v- tem, kako naj v bodoče rimska kastobele liste. Cvete v maju in vlada daje navodila svoji tržaški juniju, raste pa v Hrvatskem j ekspozituri. Fracassj je profesio-Primorju, Dalmaciji In Hercego- j nalen diplomat, ki je napravil vini. Uporablja se kot voda za * svojo kariero za časa fašizma. grgranje (vroča), služi pa pri j * vnetju grla. ust in mandeljnov. | Italijanski državniki so v ne-Caj Iz kadulje pospešuje Izloča- prijetnem položaju, kamor jih je nje sluza pr! katarjih in kašlju. spravila novica, ki jo je objavil le v Evropi, zlasti v Nemčiji, do- j 'Obupen ukrep«, s katerim hoče kler bo to potrebno, in izrazil portugalska vlada obdržati svo- upanje, da bodo evropske države jo posest v Goo. Časnik vprašu- upoštevale ta načela ameriške je, ali je Salazar res prepričan, politike in čimprej ratificirate da se bo zdaj Velika Britanija bonnske in pariške dogovore, zavzela za portugalsko stališče _________ Ob tej priložnosti je poudaril, Ig da bodo članice atlantskega litve Belgiji spet koalicijsko vla_ I da ostane glavna osnova ame- pakta menile, da pomeni priklju- do. Menijo, da bo poveril suve-! riške politike v Evropi še vedno čitev Goe k Indiji nevarnost za rem mandat za sestavo vlade so- • Atlantski pakt evropsko varnost. Odlok mestnega lfudskega odbora Trbovlje Do lO. moja je čas ko se lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe ln a s tem zagotovite v novembru letos prejem 5 bogatih knjig. Vsak član bo prejel za nizko članarino 240 din (in 20 din za poštnino) bogato opremljeni KOLEDAR, Franceta Bevka »Tujo kri«, prevodno delo, mladinsko povest Iva Zormana »SVOBODNI GOZDOVI« in geografski priročnik Vladimirja Kokoleta »DEŽELE SVETA«. Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, vse knjigarne in uprava Prešernove družbe, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9. ČLANARINO LAHKO PLAČATE TUDI V OBROKIH. Zato ne odlašajte z vpisom, da ne ostanete v jeseni brez knjig Prešernove družbe, ker bomo kasnejše vpise le težko upoštevali Prešernova družba. Ljudski odbor mestne občine Trbovlje Štev. 318/54 Na podlagi Uredbe o upravljanju stanovanjskih zgradb (Ur. list FLRJ št. 52/53) in 2. točke 78. člena Zakona o ljudskih odborih mest In mestnih občin (Ur. list LRS št. 19/52) izdaja Ljudski odbor mestne občine v Trbovljah na svoji 18. seji, dne 2. aprila 1954 ODLOK o višini najemnine za stanovanja na teritoriju LOMO Trbovlje 1. člen Za posamezne kategorije se določi sledeča tarifa prostornine: 1. kategorija 25 din za kv. meter stanov, prostora; 2. kate-' gorija 21 din; 3. kategorija 17 dinarjev; 4. kategorija 14 din; 5. kategorija 11 din; 6. kategorija 9 din; 7. kategorija 7 din; 8. kategorija 5 din za kv. meter stanov, prostora- Za stanovanje izven kategorije 3 din za kv. meter stanovanjskega prostora. 2. Člen Najemnina se plača do 5. v mesecu za tekoči mesec. S. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave ▼ Uradnem lista LRS. Najemnina po tej tarif) pa se plačuje od 1. junija 1954. Trbovlje, 2. aprila 1954. Predsednik: Alojz Dular Nekaj o kaznivih dejanjih zoper čast Lansko leto so med vsemi kaznivimi dejanji, ki jih je sodilo okrajno sodišče v Trbovljah, kazniva dejanja zoper čast sestavljala 49 odstotkov. Zato so čisto gotovo minulo leto ta kazniva dejanja predstavljala pomembno vejo kriminala in morebiti n) odveč izgubiti v zvezi z njimi nekaj besedi. To toliko boli, ker gre marsikatero kaznivo dejanje zoper čast, ki se obravnava pred našimi sodišči, na račun nevednosti in premajhnega poznavanja zadevnih predpisov. Kazniva dejanja zoper čast lahko ločimo na štiri glavne skupine; to so: obrekovanje, razžalitev, o/provljanje tn očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja. Obrekovanje Obrekovanje zagreši tisti, ki o nekom t rdi ali raznaša nekaj neresničnega, kar utegne škodovat’ njegovi časti in dobremu imenu Za to dejanje je predpisana denarna kazen (ki lahko znaša od 100 do 50.000 dinarjev) ali kazen zapora do šestih mesecev Ce pa je obrekovanje Izvršeno s tiskom, po radiu ali na lavnem shodu, se storilec kaznuje s kaznijo zapora od enega meseca do enega leta Kazni, k) so določene za obrekovanje. so torej sorazmerno ostre. Res je sicer, da se v primeru, ko gre za prvo dejanje ln ko so podane olajšilne okolnosti, Izreče v praksi navadno denarna leazor dc 5000 dinarjev, ki se v primeru, ko ne obstaja ver- £ vssass &s primeru mora obsojenec pla- n. pr. osumi svojega tovariša, čati obrekovancu, ki je tožil, da mu je nekaj ukradel Za pravdne stroške, ki lahko tedaj, svoj sum ima celo utemeljene če je le-ta zastopan po odvet- j razloge. Nato to nekemu druge-niku, znesejo lepe denarje. Zla- mu pripoveduje. Osumljenec za ati velja to za kraje, kjer ni to izve in ga gladko toži zaradi odvetnika na sedežu okrajnega obrekovanja, zaradi česar bo le-sodišča (to je ravno primer v|ta obsojen, razen če bo predlo-Trbovljah) in se mora odvetnik, žil pravnomočno kazensko sod-pripeljati iz drugega kraja, za ! b°. Zato je v primeru, da kdo kar je upravičen računati dinev- | koga sumi, da je izvršil kaznivo nico in odškodnino za zamudo dejanje nasproti njemu, na me- j stu samo to, da vloži proti nje- j mu na pristojno mesto (to je pri javnemu tožilstvu) ovadbo, zmore računa vsakih začetih dve sto dinarjev za en dan zapora. Kdor je obtožen obrekovanja, seveda lahko nastopi tako imenovani dokaz resnice, če je to, kar je izjavljal, resnično. V takem primeru mora na glavni obravnavi to navesti in ponuditi za to dokaze. Ce se mu dokaz resnice posreči, seveda ni o boo j en zaradi obrekovanja. Opozoriti pa je treba v tej zvezi, da je določene stvari mogoče dokazati samo s pravnomočno sodbo. Ce je nekdo trdil o nekom, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (n pr. tatvina, vlom, rop, prevara, uboj in podobno), more dokazati resničnost tega dejanja samo na ta časa. Ce obsojenec ne ___ ___________________ noče plačati denarne kazni, na drugje pa 0 tem ne govori. Si katero je obsojen, se mu le-ta cer ^ iabjco zgodi, da ovadenec spremeni v zapor, ^ pri čaner ^6e ; zaradi pomanjkanja dokazov ne ’ J bo obsojen, pač pa da bo obso- jen ovaditelj, ker je to naokrog pripovedoval. Zaradi ovadbe same pa ovaditelj ne more biti obsojen, čeprav se izkaže, da ni zadosti dokazov za obsodbo. Ovaditelj bi bil kazniv samo takrat, če bi podal zavestno lažno ovadbo. Prav tako se ne kaznuje zaradi obrekovanja, kdor dokaže, da je bil v opravičljivi zmoti, da je torej n. pr. slišal neresnično trditev od nekoga, ki je verodostojen. Toda v tem primeru, kakor tudi takrat, ko se obdolžencu posreči dokaz j resnice, sodišče obdolženca Se i vedno lahko kaznuje za takoj delanje zaradi razžalitve ali za- | radi očitania kaznivega dejanja. način, da predloži pravnomočno Tudi resnična trditev, ki neko-sodbo, s katero Je bil tisti, ki mu lahko škodule na časti, se ga toži, zaradi tega dejanja ob- ne sme iznašati brez vsake posojen. Zaradi nepoznavanja te- trebe ali zgol' z namenom ga predpisa marsikdo utrpi ško- žaljenja ali zaničevanja. Razžalitev Drugo kaznivo dejanje zoper čast je razžalitev. Zanjo je določena denarna kazen (od 100 do 50.000 din) ali zapor do treh mesecev. Za razžalitev velja torej milejša kazen kot za obrekovanje. Pri obrekovanju namreč znaša največja kazen 6 mesecev zapora, pri razžalitvi pa samo 3 mesece. Ce pa je razžalitev storjena po radiu, s tiskom ali na Javnem shodu, se kazen poostri in doseže lahko tudi šest mesecev zapora. Kaj razumemo pod razžalitvijo, zakon sam ne določi bolj natanko. V praksi štejemo kot žalitve predvsem različne psovke, ki so med našim narodom žal že zelo ukoreninjene. Nadalje štejemo kot žalitev tudi vsak udarec, pri katerem telo ni poškodovano (če ni videti podplutb ali kakih drugih posledic udarca: odmine, opra- skanlne, rane in podobno). V tem primeru Je namreč podana že lahka telesna poškodba, ki se kaznuje huje Razžalitev p« je podana tudi v nekaterih drugih primerih, kjer marsikdo niti ne misli, da je s takim dejanjem že zagrešil razžalitev. Nekdo terja na primer dolg na odprti dopisnici; drug primer: službeni predstojnik da podrejenemu ukor, ta pa se mu nesramno in izzivalno smeje v obraz, ne da bi pri tem kaj rekel. Razžalimo lahko nekoga tudi s kretnjo. 2aljivi gibi so n. pr. kazanje oslov, gib, k! pomeni tatvino, oponašanje šepave hoje ali kakšne druge telesne napake. Žaljivo Je tudi siceršnje oponašanje ali govorjenje s povzdignjenim, afektiranim glasom ki ima namen nekoga užaliti. Kaznivo dejanje bi zagrešili tudi duhoviti podokničarji, ki bj blagajniku zapeli podoknico, ki bi na vse pretege poveličevala poštenost. Nadalje je žali- j tev lahko tudi posredna; na pri- i mer: »Tebi je že A rekel, da si goljuf!« Prav tako je razžalitev j lahko tudi pogojna; na primer: j »Ce zapelješ to deklico, si pa j lump!« Ce namreč kdo komu to reče, s tem predpostavlja, da je zmožen to storiti. Razžalitev zagreši tudi tisti, kdor objavi kakšna žaljiva pisma ali fotografije oseb, ki so nezadostno oblečene. Po mnenju bolj ostrih sodnikov bi zagrešil razžalitev, celo tisti, ki bi vpričo žensk,! Irt se s takim govorjenjem ne strinjajo in ki se ne morejo j umakniti (n. pr. v prenapolnje-! nem vlaku) zbijal opolzke šale. j Pri razžalitvi so v zakonu še | posebne določbe, ki jih pri obrc- j kovanju ni. Sodišče namreč | sme žalitelja oprostiti, če Je razžaljeni dal s svojim nespodobnim vedenjem ali kaznivim dejanjem neposredni vzrok za razžalitev. Seveda pa sodišče žali-1 telja tudi v tem primeru ni dolžno oprostiti, ampak je prepuščeno njegovi prosti presoji J ali 'to stori ali ne. Ravno tako lahko sodišče v primeru, če je razžaljenec žalitev vrnil, obema kazen odpusti- Vendar pa sme sodišče v takem primeru tudi oba kaznovati, ali enega kaznovati, drugemu pa kazen odpustiti. Opravljanje Nadaljnje kaznivo dejanje zoper čast je opravljanje, kakor ga imenuje kazenski zakonik, ali indiskrecijska žalitev, kakor se Imenuje to dejanje v teoriji. To kaznivo dejanje zagreši, kdor trdi ali raznaša kar koli iz oseb- nega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu. Kot opravljanje velja predvsem to, če nekdo pripoveduje stvari iz intimnega spolnega življenj«, ali sploh razkriva slabosti kakšne osebe, ki sodijo v osebno ali družinsko sfero (n. pr. bolezni, slabe navade, pijača in podobno). To kaznivo dejanje poznajo šele novejši kazenski zakoniki. Namen kazenskega zakonika. ki taka dejanja kaznuje, je ta, da naj se iz razlogov družinskega miru in kulturnih odnosov med ljudmi, določene stvari ne razgaljujejo, ampak da ostanejo tajne: če je na primer nekdo imel spolne odnose s kakšno žensko, zahteva takt brez nadaljnjega, da tega ne pripoveduje dalje. Po novejših predpisih kazenskih zakonikov in tudi našega zakonika pa je to tudi kaznivo. Tega — kakor kaže sodna praksa — marsikdo še ne ve. Pred sodiščem se čestokrat zagovarja kak podjeten Don Juan, ki je od svoje žrtve tožen zaradi opravljanja, da Je to, . kar je trdil, čista resnica in ponuja v podkrepitev svoje trditve celo vrsto dokazov-Ne ve pa, da je po našem za* konu opravljanje kaznivo da pri tam kaznivem dejanju dokaz resnice sploh ni dopusten. To namreč sledi iz namena kaznovanja tega kaznivega dejanja, saj gre pri tem dejanju za to, da naj se določene stvari ne pripovedujejo ne glede na to, ali so resnične ali ne Firance Filipič: ^^taferska v borbi" Herojski bataljon Podoba 1. Pohorskega bataljona, kakor smo io spoznavali iz do seda; objavljenih poročil, je zelo pomanjkljiva. Večina poročevalcev je v glavnem obračala pažnjo predvsem na njegovo poslednjo borbo, ki je bila dejansko zelo junaška, ki je nenavadno odjeknila po vsem našem svetu in ki je posebno privlačna za opisovanje. Toda resnično podobo o tem bata-ljonu si lahko ustvarimo samo, če si prikličemo v spomin takratno razdobje osvobodilne borbe z nekaterimi njenimi zna-čilnostmi, razmere v okupirani severni Sloveniji in psihozi, ki je takrat vladala. Narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji se je takrat naha-jalo že v razdobju smotrne organizacije. Precej velikih operacij je bilo že vnaprej pripravljenih in nekatere med njimi so ee tudi tako odvijale, kakor je to partizansko vodstvo predvidevalo. 30. marca 1942 je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet izdalo svojo prvo pisano naredbo. s katero so tule vse slovenske partizanske edinice povezane v štiri grupe odredov. Prvega maja je bila formirana II. grupa odredov, ki , . Y. ^asnejžih mesecih igrala tolikšno vlogo na Štajerskem in ki Ji je pripadal tudi Pohorski bataljon. Če pa je bila na eni strani takrat močno utrjena organizacija partizanskega gibanja, je bilo prav tisto razdobje za slovenske partizane izredno težko. Saj vemo, da je drugo polovico julija in ves september trajala velika italijanska ofenziva na osvobojeno ozemlje in da je vzporedno z italijansko ofenzivo potekala tudi nemška ofenziva na Gorenjskem in btajerskem, kjer je, po nekih podatkih, sodelovalo okrog 20 tisoč Nemcev. Vemo, da je II. grupa odredov, ki se je takrat pomikala preko Gorenjske na Štajersko, bila zapletena v skoraj neprestane izredno hude boje, na posamezne čete Štajerskega bataljona, ki je takrat operiral od Zasavja do Pohorja pa so Se VTšile druga za drugo težke nemške haike. tv. R^me,re v okuPirani severni Sloveniji so bile zelo težke. Dvainštirideseto leto je doba najhujšega nemškega terorja. Nema so pričeli uvidevati, da germanizacija slovenskih pokrajin ne uspeva tako, kakor so si oni od početka predstavljali. Korenine slovenske zavesti se kljub izseljevanju, obsodbam, dokazovanju in vsej propagandi niso dale iztrgati. Prvo leto je šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem zelo silil, da bi bila Spodnja Štajerska formalno čim prej priključena rajhu. To je mogoče zelo dobro zasledovati iz štabnih razgovorov. Toda čim bolj se je širilo osvobodilno gibanje in čim več represalij je bilo potrebnih, da so lahko Nemci vsaj do neke mere izvrševali oblast nad okupiranim ozemljem, tem bolj je stopalo vprašanje priključitve v ozadje, tako da nazadnje sploh ni bilo več govora o njem. Toda okupator si ni hotel vezati rok — moral jih je imeti povsem proste za deportacije, taborišča, rop in umor. In prav v času delovanja Pohorskega bataljona je ta teror dosegel svoj vrhunec. Komandant gestapa za Spodnjo štajersko Lurker je takrat sedež svojega štaba prenesel iz Maribora v Celje in tam se je okupatorjev krvnički posel stopnjeval do strahotne ogabnosti. Talce so streljali v skupinah tudi do 100 oseb. Naj navedem nemški dokument iz tega časa: Dne 23. 10. 1942 je poveljnik varnostne straže, policije ter SD na Spodnjem Štajerskem, šef gestapa SS Standartenfuhrer Otto Lurker, pisal šefu dvibie uprave v roke dr. Miiller-Ha-crusu v Gradec nujno urgenco, da se mu preskrbi dobavni list za železnico, in sicer za 50 kg žebljev, ki imajo služiti izgo-tavljanju rakev. Zadnji stavek tega dopisa se glasi: »Končno prosim dovoljenja, da opozorim na to, da se v prhnem Izostale dobave nabavnega nakazila odnosno zaprošenih žebljev ne bo moglo izvrševati več smrtnih obsodb na podlagi uredbe šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem z dne 16. 8. 1941.« To, kar smo v tem stavku podčrtali, Je podčrtano tudi v originalu in pristavljen klicaj. Preko teksta pisanja samega pa je z modrim svinčnikom debelo in očivddno v veliki nervozi zapisal naslovnik: »Takoj O. R. N. N. Neumann — to zadevo je takoj rešiti« (Se nadaljuje) Premalo pomoči SZDL Zagorje ostalim organizacijam Ugotovitve redne etne konference SZDL za mesto Zagorje V torek, 13 aprila, se je v reševali administrativno po sta- izvolitvi delavskih svetov in vati je, da bo Mestni odbor dvorani kina »Triglav* vršila rem načinu OF Rajonski od- upravnih odborov Tudi člani SZDL pričel z intenzivnejšim redna letna konferenca SZDL bori se niso dovolj zanimali za ZK so posvečali premajhno delom pr5 reševanju raznih pe-mesta Zagorje Poleg delegatov, ostale organizacije in društva, pažnjo novemu tarifnemu pra- rečih vprašanj. Posebno pažnjo izvoljenih po rajonih se je kon- kjer se člani Socialistične zveze vilniku na rudniku ki ga je ^ --1 —- ference udeležilo okrog 30 go- izživljajo Ti so opravili pri sestavila posebna komisija in stov. Prisostvovali so ji vsi gradnjah raznih objektov okrog je pri rudarjih naletel na ne- bo moral posvetiti razvoju kmetijstva. Novoizvoljeni odbor se bo moral zavedati vseh nalog, vidni predstavniki oblasti, or- 4000 prostovoljnih ur. zadovoljstvo. Potrebno bo, da ki stoje pred Socialistično zve- ganizaclj in društev Zagorja,! Bodoče delo SZDL je v vzgoji Se bodo tudi KSS in rudniški zo, da se ne povrnemo v sta- med njimi tudi predsednik članstva, prvenstveno pa je odbor sindikata kakor tudi po- nje lanskega leta.« mestne občine tov Alojz Lukač treba Izvest: študije med od- družnice zavedali tako važnih narodni heroj — zagorski rojak borniki, ki bodo svoje zna- problemov in da v bodoče z Politični referat Je imel tov. Franc Ludoviko. Dalj časa je Zvone Okrogar-Nestl in drugi.: nje prenašali na ostalo članstvo, ZK ter članstvom, ki je vklju- govoril o vlogi in nalogah SZDL r>r,T.nčiJn « dolu ....ju.,, neodvisnost; naših tolmačenje gospodarskih uredb, s Socialistično zvezo Potrebno Diskusija po obeh poročilih narodov Uakor tnd> za 'nadali- pravnih predpisov kar nam je nadalje, da se neorganizirana je bila zelo zanimiva in bogata, nii razvoi socializma Usoehi dajejo zbori volivcev, organi- mladina vključi v vrste svoje Upajmo, da bo novi odbor v letih nannrov w knžein tudi ori zbrani po LOMO — le-to pri mladinske organizacije — prav tošnjem letu Izpolnil svoje na-Itadftt? materialnih in no itič- našem delovnem ljudstvu žal tako je treba, da se Društvo loge. L. M. IS nogdev za sodallem v ne nalet- na pravo razumeva- prijateljev mladine ustanovi -- mednarodnem političnem polo- nje, akoravno j e_ na zborih da- tudi na terenih Loke-Kisovec AERO KLUB TRBOVLJE JE Žabi naše države in ni eni vlogi na vsakomur možnost, da disku- m Izlake. Prejšnji teden se je DELAVEN ŠT&&5 M?: T nih odnosov smo v zadnjih le- cialmna Naša dednost je da tih dosegi len napredek Danes ^dstvo stalno izobražujmo, imamo široko omrežje družbe- kY^^fpža^, nih samoupravnih organov in njevanje Socialistične zveze, ki ustanovil Klub Ijudsko-prosvet-' - ■ D 3 t m. je onra- 2« metla v Trbovljah velike avio-meio dirke ustanov od zbora volivcev, sve- je z izvoljenimi odborniki dolžna g7a • tov, zadružnih organizacij in s ^ 7sf* uspehih je v Md- S nro^ete zdl^stvl in^o-! podružnic opaziti premalo cialne zaščite.’ Imamo Sodali- sodelovanja in pa pomoč; pri spodarskih vprašanj stično zvezo, politično organizacijo delovnih množic, v ka- j teri lahko pridejo do izraza vsi \ politični in drugi družbeni in- | teresi. Toda to je le organizacijska osnova. Sedaj je treba! preiti na nov način, ki ustreza vsem spremembam v družbenem življenju naše države, določiti tudi metode političnega dela, metode borbe za dvig socialistične zavesti in socialističnega delovanja delovnih množic. V Zagorju je pet rajonskih odborov SZDL in dva vaška. Tudi članstvo se je po reorganizaciji OF v Socialistično zvezo delovnega ljudstva delno povišalo, m' pa Mestnemu odboru ! SZDL uspelo zajeti v svoje vrste vseh volilnih upravičen- . cev, to pa predvsem zaradi pre- ! majhne aktivnost' rajonskih odborov. Iz statističnih poročil j je razvidno, da vključuje Socialistična zveza v svojih vrstah 5860 volilnih upravičencev. Vi-dimo, da tudi MO SZDL ozir. posamezni člani, ki so bili zadolženi za posamezne terene, niso dajali dovolj pomoči v konkretnih vprašanjih, ker so politično ideološka vprašanja da razvija v vseh organizacijah ,X. » to««* p, med ml.- j kom je zagotovljeno, da k bo- turno dejavnost. , ■ - ..... Opaža se nadalje premajhno j do lahko praktično vadili sodelovanje Socialistične zveze M ljubljanskem ^_ z Ljudskim odborom mestne ob- i Nadalje gre lahko teeajnoc na čine, posebno glede komunalne j državne stroške v jadralno aoto dejavnost: in drugih važnih go- v Vršac. — Letalska zvena Sto-Pričako- ! veni je daje na razpolago A aro klubu Trbovlje vsa jadralna M motoma letala na aerodromu, dokler si ne Se 9 dni imam čas Ja poravnam naroč- nine« Zasavski vestnik, če se hočem udeležiti velikega nagradnega žrebanja, ki bo 1. maja ob 10. ari dopoldne na stadiona Rudarja v Trbovljah. zgradili v Zasavju la tališča. Ob 100-letnem jubileja trboveljske občine bomo izvedi! tudi letalski miting v Trbovljah s sodelovanjem motornih letal in padalcev, članov A ero Muto* Trbovlje K. 5AH V ZG. TRBOVLJAH Da se šahovska dejavnost poživi tudi v Zgornjih Trbovljah, so se šahfeti DPD »Svobode n« združili s šahisti SD »Svobode«. Ob tej priložnosti so ti šahisti odigrali v Domu »Svobode« ▼ Zgornjih Trbovljah II. braotur-nir. Udeležilo se ga je 18 teM-stov. Prvo mesto je zasedel tov. Janez Lavrič, drugo Loj »e Sotlar, tretje Jože Krevel, četrto pa Martin Pust V bodoče bodo igrali teh tudi v Zgornjih Trbovljah in sicer v Domu tamkajšnje »Svobode«. Vsi, ki ljubijo to lepo igro, na| ee udeležujejo šahiranja v restavraciji na Vodah in v Doma »Svobode« v Zgornjih Trbovljah. L. S. (Pred jubilejem 100-leinice trboveljske občine) Zgodovinski oris mesto Trbovlje »Črna dolina«. kakor so včasih zasmehi j iv o imenovali trboveljsko dolino, si je pridobila to ime največ zaradi nekdaj velikih ležišč rjavega premoga, po katerem /e bilo zaradi njegove dobre kakovosti vedno veliko povpraševanje vse do današnjih dni. Ta dolina pa je bila v davnin! ffosto poraščena z gozdovi, ki so Uh morali prvi prebivalci irebi-d, da so pridobili dovolj zemlje *o obdelovanje. Dolina fe bila *— kakor te rečeno — poraščena v večini z Iglastim in listnatim drevjem, srednji del doline pa /e bil bolj močvirnat. Pravijo> da se /e prav zaradi trebljenja gozdov Pojavilo Ime kraja, k: so se prvotno imenoval/, Trebovlje. kakteje pa so nastale današnje Trbovlje iopomba uredništva: za Postanek imena Trbovlje je zna-»e neka dmga razlaga, na katero sc bomo verjetno o priioi-n°sti še povrnili). Kdaj so se naselili v trbovelj-dolin! prvi prebivalci, ni *oano. Obe dolini, Hrastnik in Trbovlje, pa sta bili obljudeni le v starem veku. Po predmetih, ki *° Uh našli, kakor keltske nov. f*» rimske nagrobne plošče itd., jh lahko sklepali, da so biil tod JS*eltenl ie Kelti In Rimljani. Pre*eI/evan/u Slovanov pa so Prtšil prvi, leda/ še poganski *ov«*»i, tudi v to dolino, o če. mer pričajo staroslovanska dru- 1 boveljščici jn jo ogradili za po žinska imena nekaterih, že od nekdaj tu bivajočih družin, ki jih imamo še danes v Trbovljah, kakor Marn, Pust, Divjak itd. O cerkvi pri Katarini sodijo, da je bila postavljena leta 1010. Pozidali pa so jo tam, kjer je nekdaj stal poganski tempelj. V bližini je kmetija, kjer se pravi po domače »pri Nemevšku*. Tam so našli poganski darovalni kamen in stara pravlfica pripoveduje, da so se Nemevški pričeli tako imenovati, ko /e njihov davni prednik onemel, ker ni dovolil, da bi postavili poganski tempelj na njegovi zemlji. I Kdaj so se naseljenci pokristjanili. ni znano. Ustno izroč’-ki se je ohranilo, ni pa zanesl/t- j vo, sicer pravi, da je poslal sve- j tl Mohor po svojem prihodu v j Kocljevo državo blagovestnike ' tudi v celisko okolico, iz nje pa i v trbovelisko dolino, menijo pa, da se le to zaradi odročnosti doline zgodilo kasneje. Vsekakor pa se omenja cerkev v Trbovljah že leta 1330. Prva, ohranjena župnijska knjiga fe iz leta 166R. Vse do leta 1855 je bilo cerkveno premoženje zelo skromno. V lem letu pa fe takratni župnik Hašnik prezidal župno cerkev z zavarovalnino, dobljeno za pogorelo župnijsko gospodarsko poslopje. Današnja cerkev je bila dozidana leta 1858, poslikal pa jo le slikar Janez VJoll. Župnik Hašnik je bil tudi ljudski skladatelj. Nekatere njegove pesmi so ponarodele in ena Izmed njegovih znanih le »Bom šel na planince, na strme vrhi...* Prvotno le bilo okrog cerkve tudi pokopališče, ki pa je kmalu postalo premajhno, zato so ga prestavili pod nekoliko oddaljeni hrib Golovec. Zadostovalo pa ni tudi to, zato so leta 1891 kupili obširno Parašuhovo njivo ob Tr- kopališče. Z dotokom prebivalstva so morali pokopališče še dvakrat podaljšati, ki danes meri 250 m v dolžino in 52 m v širino. Razprostira se na najlepšem delu Trbovelj, zato morda ne bo napak, če bodo to zemljišče v bližnji prihodnosti ob razširitvi in doselrenosti trboveljske doline uporabili za prepotrebna stavbišča, ki jih primanjkuje že danes. Trbovlje so se pričele gosteje poseljevali v času Celjskih grofov In laške gospoščine. Ti so že tedaj imeli v Trbovljah svoje lovske »gradiče«, ki so jih uporabljali ob lovu in v katerih so prirejali zaključke lova. V zvezi s to dobo se omenjata zlasti »Škot-ceva«, danes Arzenškova hiša in hiša, ki so jo postavili Celjski grofje v Zadobiu pri Zadobovšku in v Gornjih Svinah pri »Svin-šlcu«. kjer je danes lastnik Grešak. Poleg tega s opostavili Celjski grolje tudi bivališča za svoje gozdarje in lovce. Na Bukovi gori se še danes vidijo razvaline gradu celjske gospoščine, ki ga je postavila, da bi varoval dohod v dolino od lužne strani. Tedaj le namreč držala edina trboveljska kolovozna cesta, nastala za celjske gospoščine, nato pa vzdrževana po Francozih in v dobi Marije Terezije, od »Ramp* pri današnji železniški postaji skozi Bevško ob Vršnem hribu po dolini v Savinjsko dolino. Posebno razdobje v zgodovini Trbovelj pa je seveda tovorni-ška doba po rek1 Savi, saj Zasavje takrat še n:' imelo ceste in železnice. V tem času so nastale carinarnice> ki so delno ohranjene še danes. Taka carinarnica je bila pozidana na desnem bregu Save, onstran Prapreškega grabna (pri tunelu), danes pa se vl- Tudi današnja Arzenškova hiša v Zgornjih Trbovljah je služila tiste čase temu namenu za prehod v Savinjsko dolino — Sušni, kova hiša v Bevškem, ki se ji je tedaj reklo »Pri Kosmu*, pa za prehod ozir. za tovorjenje blaga iz južne strani Trbovelj. Posebno zgodovino ima gradič »Poliorek« na desnem bregu Save med Zagorjem in Trbovljami. Prvotno poslopje je bilo zidano (o katerem je znano, da je v prvi svetovni vojni leta 1914 izgubil bitko s srbsko vojsko). Danes pa je to poslopje splošno ljudsko premoženje. V začetku 18. stoletja so Trbovlje sodile politično pod Novo Celje. Tedaj je obsegala trboveljska občina današnja naselja Trbovlje, Hrastnik. Dol, del Sv. Krištofa nad Laškim in Ce- I če. Zadnji tako imenovani »Amt-mann«, ali kakor ga fe preprosto ljudstvo imenovalo »rihter«, te gosposke je bii Franc Pust (po domače Kobac), posestnik v Zg. Trbovljah. Trboveljska družina Pustovih še danes hrani knjigo, v obliki današnje Skoiceve hiše v Zgornjih Trbovljah, ki pa so ga uporabljali kot carinarniško poslopie in hlev za menjavanje živine in hlapcev ob prevažanju blaga po Savi. Pravzaprav sta stala drug poleg drugega dva hleva. Ko so prišli Francozi v deželo, so na temelju enega sezidali gradil, na mestu drugega pa so uredili park. Prvi lastnik je bil neki Francoz, pozneje pa je postal lastnik neki trgovec z Dunaja, po narodnosti Poljak — fa pa je prodal gradič za časa Franca Jožefa t. bratu znanega , dijo tamkaj samo še razvaline, t avstrijskega generala Potioreka postavili Celjski grofje ki se imenuje »Železna krava« in v kateri so vpisani vsi tedanji podložniki s svojimi dolgovi in poravnavami do gosposke iz Novega Celja. Leta 1854 se je ustanovila v Trbovljah občina — njen prvi župan pa je postal zopet isti Franc Pust. Temu so sledili na županskem mestu Prane Kalan, posestnik In gostilničar v Lokah (pri »Škratu*), Ferdinand Roš, posestnik Iz Hrastnika — do leta 1919 pa je županova1 Gustav Vodušek, šolsk' ravnatelj in šolski nadzornik v Trbovljah, nato pa so prevzeli v bivši Jugoslaviji vodstvo obilne gerentL Trbovlje pa so dosegle največ ji razmah, ko so odkrili v Jelini na levem bregu potoka Tr-bovel/ščica velika premogovna ležišča. Odkrila sta jih teta f«M v Retju oziroma Dobrni In La. konci dva potujoča nemška rudarja po imenu Tonhauser In Ho-luber, ki sta prišla v te kraje pa naključju. V Dunajskem Novem mestu sta obvestila o svojem odkritju tamkajšnjega advokata Maurerja, ki je dal preiskati kalorično vrednost premoga, pa preiskavi pa je začel, ko je dobil od tedanje rudarske oblatit dovoljenje prve »jarntke mete* leta 1804, z Izkoriščanjem pre. mogovnih ležišč. Premog so ta-čeli kopati naslednje telo pod vodstvom rudarskega mojstra fz Belgije, prvi rov pa so začeli na ozemlju sedanje rudniške opekarne. ki le dobil ime Vodensk! rov, naselje okrog njega pa pozneje po »šihtnem mojstru* Pola ju. Prometne razmere pa to bite tedaj še slabe, saj je podjetje moralo plačevali voznikom, ki so odvažali nakopani premog, po 4 do 5 krajcarjev od 1 centa. Drui-ba, ki io je osnoval Maurer za izkoriščanje trboveljskega premoga, se je razšla, lastnik premogovnih ležišč je ostal edino Maurer. Po njegovi smrti sta pre. vzeia rudnik njegova sinova o«. njegova vdova. Leta 1814 sta ti. nova zgradila v Trbovljah tudi steklarno; da bi ekonomiineje iz. koriščala pridobljeni premog. Ob tem času sta bili zgrajeni tudi dve važni cesti, ena v Zagorje, druga pa preko Podmefskega prelaza v Savinjsko dolino. To sta bili prvi prometni poti, ki sta vezali Trbovlje t zunanjim svetom. Zgradila sta jih ob pomoči tedanjih krajevnih oblasti oba Maurerja, po slednji pa so prevažali izdelke trboveljske stek. lame do državne ceste Trst—Dunaj v Savinjski dolini, od tod dalje pa v Ljubljano, Trsi, Julij. sko Benečijo na eni strani in v kraje proti Dunaju po drugi strani. Širom po našem Zasavju Iz Litije in okolice Ib dela ljudskih odborov okraja Trbovlje - ! ..... .■ . .... . t__i«_ Kluhclrn cnhfi nrinravliaio I odkrili spomenik pisatelju Josi-I Vse kaže, da bo tombola uspela' Občinski ljudski odbor v| žen j e ognja zelo otežkočeno; 2. | nine, keramike in konffdceiJAe m ' h H J J! pu Jurčiču. Ob tej priložnosti j in pomagala k čimprejšnji Čemšeniku je obravnaval vpra- podaljšanje vodovoda za 80 me- tovarne). »UROJ«, Udruženje rezervnih ^ na Muljavi bogat kulturni opravi te naše prepotrebne šanje ustanovitve mizarske de-j trov od osnovne šole do nase-j Ugotovilo se je, da se bo ke-oficirjev v Litiji, ki mu pred- spored med drugim tudi tekmo-; zdravstvene institucije, ki bo v: lavnice pri Lesnem podjetju i ija v Zidanem mostu; 3. stari; ramična industrija lahko uspeš- seduje tov. Jože Valič, je začelo vanje gimnazijskih pevskih s pripravami za klubsko sobo, zborov iz okraja Ljubljana-oko-kjer bo nameščena tudi stro- Iica> kier je 17 gimnazij. Vsak kovna knjižnica. Apeliramo na zbor bo zapel po 3 pesmi samo-podjetja in delovne kolektive, stojno, za zaključek pa bodo da podpro lepo in pohvale nast0pili zbori s tremi tro-vredno zamisel naših rezervnih giasnimi skladbami. — Litijski oficirjev. „VIN0-SADJE“ MARIBOR, Meljska c. 10 vam nudi vse vrste pijač poceni in odlične. pevski zbor, ki ga vodi tov. Ve-reno Korošec, je med najboljšimi v okraju. 'Jmetno osemenjevanje krav V zadnjem času se veča število umetno oplojenih krav, ki ga izvaja veterinarska ambulanta na Grbinu Pomembnosti umetnega oplojevanja se zavedajo že tudi zasavski kmetje po litijskih hribih Zato se trudi Strelske vaje Prejšnjo nedeljo so začeli naši rezervni oficirji s strelski mi vajami v Gradcu in s tem odprli spomladanske terenske vaje. Vodstvo »UROJ« v Litiji je imelo nato strokovni posvet s člani. Ti se bodo naročili na vojaške časnike in študirali vojaško literaturo, da se čim bolj usposobijo za voditeljske posle v naši JLA. mVIN0-SADJE“ MARIBOR vam nudi pisano izbiro najboljših štajerskih, dolenjskih. goriških in ostalih vin. prid vsemu litijskemu gospodarskemu bazenu. Pred lokacijo za novo šolo na Savi Sedanje šolsko poslopje na Savi pri Litiji ne ustreza več. Ima le eno učilnico in tudi vodnjak ni higieničen, razen tega bo treba še več drugih prezidav. Prebivalci Save so izrekli željo, da bi dobil njihov kraj novo šolsko poslopje. LOMO Litija Je pokrenil akcijo za novo lokacijo, ki naj dokončno določi stavbišče za novo šolo. Tak Je bil tudi sklep zbora volivcev ha Savi. Vega ni bil Španec, temveč zasavski rojak Naš list je poročal o 200-let-nici rojstva Jurija Vege, slavnega znanstvenika, po rodu iz Zagorice ob Savi. V petek, 9. aprila, je bila slovesna proslava v Ljubljani, ki jo je organiziralo društvo matematikov in Jesenovo 6 čimer se bo znatno i vodovod v Radečah naj se po- j no razvijala, ker je dobila za izboljšala storilnost podjetja, j pravi, ali pa preskrbi material j svoje izdelke poroštvo. Rassši-To ima v ta namen že na raz- j za novega; 4. vodovod in stra- s rilo se bo podjetje »Cementni-polago rezkalni stroj krožno; nišče na osnovni šoli v Jagnje- na«. V tem podjetju je bi.o lz* žago in pripravljalni stroj. Skle- ; niči je treba urediti; 5. oceniti rečeno mnenje, da bi .nve po* njeno je bilo, da upravnik pod- j je škodo na cesti v Hotemežu, dobni podjetji v okraju težko jetja stori vse potrebne za za- ki so jo poškodovali vozniki uspevali, ker namerava pod-poslitev mizarjev. Ravno tako 1 GU Sevnica Tej upravi je spo- jetje LOMO Trbovlje ustano-so razpravljali o montaži lesne j ročiti. da bo morala sodelovati j viti podobno podjetje. Stavljen sušilnice za kar je že postav- j pri popravilu navedene ceste;; je bil predlog, naj OLO Trbov-ljena potrebna stavba. Najeli si | 6 prekontrclirati je natančnost j lje skrbi za načrtno ustanav- bodo dobrega strokovnjaka za montažna dela sušilnice. __ Ker so bila osnovna sredstva podjetja ocenjena sorazmerno visoko, je bilo le-to primorano dvigniti cene uslug za napravo rezanega lesa, namenjenega za prodaje, za domačo uporabo pa so ostale dosedanje cene. Z razširjeno dejavnostjo bo Lesnemu podjetju Jesenovo zagotovljen obstoj in zmogljivost izvrševanja vseh naročil. Iz sklada za samostojno razpolaganje bo podjetje prispevalo 200.000 dinarjev ra komunalne potrebe občine. * Ljudski odbor mestne občine j | grbinska ambulanta, da bi do-bila na razpolago hitro prevozno sredstvo. V ta namen bo ustanovljen medzadružni ambulantni odbor, ki bo koordiniral ju uredili novo poročno sobo, delo med bližnjimi KZ. V Inki je po zagotovilu organov, teresu napredka zasavske živi-kraja Ljubljana-okolica ena noreje je, da bi začel medza-izmed najlepših v vsem okraju.; družni ambulantni odbor čim-Na pročelni strani je velika pli- j prej delovati. Nujno potreben fizikov. Proslave so se udeležili Hrastnik je na svoji seji mese-predstavniki naših znanstvenih ca marca razpravljal o delu ustanov, navzoči pa so bili tudi komisije za Predvojaško vzgo-gostje iz Zasavja, tako občinski odbor iz Dolskega (tov. Herman mestne tehtnice, ker krožijo go- j ljanje takih in podobnih pod-vorice. da tehtanje ni natančno;; jetij v našem okraju, k predlogu pod 1. in 2 točko so ‘ Komisija je razpravljala tudi se volivci izjavili, da bodo s prostovoljnim težaška dela o ustanovitvi konfekcijske to-delom opravili vame. za katero je na raspo-lago dovolj strojev. Kupiti bi bilo treba samo motorje za pogon strojev in preurediti prostore. Za to bi bilo potrebno Ljudski odbor mesta* občine Zagorje je na zadnji seji po- svetil veliko pažnjo gospodar- okrog 3 in pol milijona dinarskemu razvoju občine Komisija pri Svetu za gospodarstvo LO MO Zagorje k' sestoji iz gospodarstvenikov. je poročala o svojem delu. ugotovitvah in predlogih. Predvsem je reševala vprašanje ustanovitve lahke industrije (finomehanike. cement- jev kredita, poseben problem pa bi bila tud' obratna sredstva. Ce bi OLO Trbovlje lahko nudil ustrezno pomoč bi uspelo rešiti to vprašanje Podjetje bi lahko zaposlovalo okrog 60 žensk (predlog je vreden, da se o njem razmišlja in sklepa). Socialno zavarovanje zasebnih obrtnikov Nova poročna soba na litijski občini Na litijski občini so v pritlič- šasta zavesa — za ženina in nevesto ter za priče pa je na razpolago šest foteljev, prevlečenih z usnjem. Tla pokriva velika preproga. Soba ima neonsko razsvetljavo. — Mizarska dela je okusno izdelalo litijsko podjetje »ZALES«, s tapetniškimi deli p« se je postavil domačin tapetnik tov. Kolar iz Gradca. bi bil nadalje nakup hladilnika, kjer bi v poletnih mesecih hranili stekleničke s semenom za umetno oploditev. Tombola za Zdravstveni dom „VIN0-SADJE“ MARIBOR naročila vam pošiljamo po železnici ali pa dostavljamo s kamionom. jo (PW) oziroma za izvajanje te vzgoje v obeh centrih Pre- | nos organizacije PW v sestav] Ze nad dve leti je bil govor Sveta za prosveto in kulturo o socialnem zavarovanju za-nalaga ljudskemu odboru in; sebnih obrtnikov in tudi delali gospodarskim organizacijamj so na tem, da bi obrtniki to zavedno večje naloge na tem : varovanje dosegli. Ta davna že-področju | ija obrtnikov se sedaj bliža ures- Ugotovljeno je, da je mate-! ničenju. — Delo, ki so ga v ta rialna oskrba učnega centra pri | namen vložile Obrtna zbornica pooblastilo obrtni zbornici, da Steklarni zadovoljiva Center; LRS in okrajne obrtne zbornice, sklepa o nadaljnjih pogojih tega ima primerne urejen kabinet i ni bilo majhno. Saj je bilo treba zavarovanja. Z njim bo obrtni- ter ostale prostore za predava- i popisati vse zasebne obrtnike z štvo rešeno mnogih skrbi, ki *o nja ob slabem vremenu Opaziti; najrazličnejšimi podatki, s čimer ga do danes trle. je, da uprava tovarne posveča j je republiška obrtna zbornica do_ Poleg prednje zanimive novice veliko pozornost delu v centru, j bila pregled o povprečni staro- s čimer bo socialno zavarovanje za obrtnike tudi prej izvedeno. Obrtništvo našega okraja je z zanimanjem sledilo poročilu in pogojem glede tega zavarovanja. Stoodstotno so vsi glasovali za to zavarovanje in dali istočasno Božjak, litijski rojak), učiteljstvo iz Križke vasi pri Zagorici in bližnjih šol, pa tudi zastopnik Muzejskega društva iz Litije. V maju bo veliko slavje v Zagorici. — V univerzitetni-, knjižnici je pregledna Vegova razstava, ki naj bi Jo obiskale vse zasavske šole, da spoznajo ,VIN0-SADJE“ MARIBOR vam nudi izbrana buteljčna vina In vse vrste žganih pijač. Poročali smo že, da se pri-. pravljajo v Litiji na tombolo v Ta nova poročna 6oba je gotovo kor;s{ novega Zdravstvenega doprinos k estetični ureditvi (joma Tombolski odbor je se-, — -------- prostorov ljudske oblasti. Bilo g|-avjj ekipGj kj zbirajo na tere- Vegova dela, ki so pridobila bi umestno, da bi v prostore, nu (j0bitke. Vsi člani ekip so, našemu rojaku svetovni sloves, namenjene javnosti, namestili ves^n; ;n pridni. Na Grbinu sta — Zanimivo je, da so Vego dosegli prav lep uspeh članici sprva razglasili za Spanca, ki tov. Fanči Logarjeva in tov.' da je pribežal s pregnanimi ,____ Mira Skuškova Akcijo za novi španskim kraljem v Avstrijo.! Slabša pa je P0®0?8 v. zdravstveni dom so podprli Profesor Hauptman pa je doka- centru PVV na hrastniškem prav vsi stanovalci na Grbinu. j zal po rojstnih knjigah, da Je ima le 25 Tombolski odbor je zaprosil za Vega naše gore list in zasavski J . 180 Zveznikov Gimnazijski pevski zbor Iz dobitke tudi razna podjetja in rojak. — Na ljubljanski razstavi _ « Se nl za(}ost' kakor .........,di zemUevid Lune, kjeri fie vseh ostalih potrebščin za tudi slike res umetniške vrednosti Pred nastopom litijskih pevcev na Muljavi sti in tudi zdravstvenem stanju oziroma bolehnost obrtnikov. Ta anketa je pokazala, da znaša povprečna starost v obrtništvu 50 let, zaradi česar le zbornica prišla do zaključka, naj bi bila karenčna doba obrtnikov 60 let. — Tudj Okrajna obrtna zbornica v Trbovljah je na podlagi teh zaključkov sklicala vse zasebne obrtnike na množični sestanek, ki je bil v Trbovljah in kjer je za našo javnost bi še omenili, da trboveljska obrtna zbornica skrbi tudi za strokovni dvig svojih članov. Zbornica bo po daljšem času izvedla pri nas pri-krojevalni tečaj za krojače in šivilje, ki bo med šolskimi počitnicami (meseca julija 1954), ter je republiška zbornica že preskrbela predavatelja. Zaradi tega vabimo vse interesente, da se priglasijo za ta tečaj pri Okrajni obrtni zbornici (v hiši Moll) v podpredsednik republiške obrtne Zgornjih Trbovljah najpozneje do 1 20. maja t. 1. Litije se pripravlja za pevski kolektive. Litijska Kmetijska j je tudi nastop na Muljavi na Dolenj- zadruga je na zadnji seji da- j ima eden izmed gorskih krater-. vaje in pren sprožil vprašanja zgraditve jav-, nega kopališča v Zagorju. V Izlake se bo hodilo kopat le 10 odst. prebivalstva, 6aj stane prevoz z avtobusom tja in nazaj 120 din. Ostalo prebivalstvo pa naj živi v nesnagi, ker nima priložnosti, da bi se lahko redno okopalo, — Taka in podobna vprašanja bodo na dnevnem rezani U.« »wv, ~ jv ...v.»jv du na zborih volivcev, ki bodo nd daleč Drtnaš;ti, zaiadt česar zaradi tega prav gotovo dobro kakovost lokalne industrije ® bi bilo ob Izbruhu požara ga- ! obiskani. i obrti. OLO Trbovlje glede reorgani racije gostinskega omrežja v Hrastniku — O tem predlogu bomo še poročali. ★ Ljudski odbor mestno obalne Radeče je na svoji zadnji seji obravnaval predloge, ki so bili stavljeni na zborih volivcev. Med temi predlogi bo ljudski odbor razpravljal le o najnuj-nelšlh in o tistih. k< jih le mogoče realizirati Ti predlogi bt bili: t rezervoar v Gorelcah, kjer so vaščan! brez vode, ki Jo morajo obrti. — Na pobudo gospoda!" stvenikov in oblastnih člnttelfev v zagorski občini bo v času od 27. junij« do 4- julija 1.1. v Z«' gorju velfka Industrijbko-obrt-niška razstava V teh dneh b° v kraju tudi Teden kulture-Razstava naj bi bila nekak*«* revija, ki bi prikazala raven Štev. 16 farna tdas peasfavMi 1. mi Proslava 1. maja v Trbovljah V Zagorju bo na predvečer , 1. maja slavnostna akademija v Da letošnji 1. maj, praznik Na dan 1. maja bo tradicio- Domu TVD »Partizana« po vseh ŠVEJK v Zagorju delovnega ljudstva vsega sveta, nalna budnica Delavske godbe vrhovih in gričih pa bodo ta j van^a-počastimo kar najlepše in da na pihala, od 8. do 9. ure bo na večer gorel) kresovi, bo ta proslava na spodobni vi- Vodah pred spomenikom »Revo- Na dan 1 maja bo domača šini, vredn revolucionarnih de- lucije« promenadni koncert De- Delavska godba na pihala pri-janj proletariata črnih revirjev, lavske godbe, ob 9. uri dopol- redila po Zagorju tradicionalno bomo letošnji delavski praznik dne pa slavnostno zborovanje budnico, v dopoldanskih urah slavili v vseh centrih našega s kratkim govorom o pomenu pa bodo odšli rudarji iz Kisovca okraja doma ter v naših revir- praznika 1 maja. Po tem zbo- • v strnjenem sprevodu i zasta-skih središčih na ta dan ož:v- rovanju bo slovesen odhod vami in godbe na čelu skozi vseh navzočih v sprevodu z za- Toplice v Zagorju na stadion, stavami in Delavsko godbo na j kjer bodo slavnostni prvomaj-felu na stadion ŠD »Rudarja«, ski govori, sodelovala pa bo kjer bo najprej veliko nagrad- Ijali spomine na proslavo 1 maja nekoč. Na zadnji zveze mesta seji Socialistične Trbovlje je bil jL*;*, j„,, no žrebanje naročnikov »Zasav-*•« v*. p, »»do delan Dodroben načrt z-, nro- sledl!e športre prireditve. — slavo letošnjega praznfka - Popfdne b ,maJa bodo lnter?e 1. maja. Na predvečer 1. maja pr^Ja,V,L. ^ ^ pra*?*a bodo zagoreli po vseh gričih in f l£± TM-Kntftv, »r 'T,T-v,oo,ro,n tre. sk,m rajanjem Na dan 1. maja vrhovih v okolici Trbovelj kre sovi, primerno bomo za veliki delavski praznik okrasili vsa bodo imeli svojo slovesnost tudi taborniki »Rodu črnega dia- naša poslopja in ostale objekte H bodo tega dne raz- z zelenjem/cvetjem ter zasta- Z1}1™? “ vami In svetlobnimi napisi v obliki socialističnih parol . prostoru pred OLO Trbovlje, kjer bodo naši taborniki imeli svojo razstavo ter prikazali, ka-Na predvečer 1. maia bo ko se tabori, slavnostni koncert mešanega V nedeljo, 2. maja, pa bodo pevskega zbora »Slavček« v izleti v naravo in na naše pla-okviru društva . »Svobode-Cen- nine — medtem ko bodo v Tr-ter«. prav tako bodo podobnč bovljah samih tega dne velike slovenske akademije v okviru avto-moto dirke na progi od vseh štirih delavskih prosvet- Dimnika do Katarine s sodelo-nih društev v Trbovljah: »Svo- vanjem vseh najboljših jugoslo-boda-TrbovUe II« »Svoboda- | vanskih dirkačev Za vsp zma-Zasavje«, »Svoboda-Dobrna« in govalce so razpisane lepe na-»Svoboda-Center« (Delavski j grade in pokali, dom). 1 Kako bo v Hrastniku V Hrastniku bodo na pred- in dan. Na stadionu bo veliko večer 1 maja prižgali po vsehj zborovanje hrastniškib delov-hribih in vrhovih kresove. Ze j nih kolektivov. V nedeljo, 2 ma-sedaj se pripravljajo na slo. i ja. pa bodo delovni kolektivi vesno okrasitev svojega kraja pohiteli v naravo in planine; za praznk 1 maja. Glavna pro- j kolektiv Steklarne bo odšel to slava delavskega praznika bo i nedeljo k Sv. Jurju 1. maja z veliko budnico obeh j na Kalsko planino. Delavska godba na pihala ter zagorski delavski pevski zbori. V nedeljo. 2. maja, bodo kolektivi in društva organizirali izlete v partizanske kraje, ob 5. uri popoldne pa bo žalna slovesnost v počastitev žrtev, ki so leta 1943 darovala svoja življenja na Zeleni travi. PotujoCI kino LP Trbovlje, bo predvajal od 25. do 27. aprila ameriški film »HITREJŠI OD ZVOKA«. V nedeljo, 25. aprila, ob 10. nri dopoldne v Čečah; ob 15. nri v Jagnjenici; ob 18. nri na Vrhovem. V ponedeljek, 26 aprila, ob 18. nri v Izlakah; ob 20. hri v Miinšah V torek, 27. aprila, ob 18. nri v Zidanem mostu; ob 20. nri pa v Loki pri Zidanem mostn. Ne bom pretiraval, če trdim, sliko tedanje avstrijske, »ivej-da je prikaz odrskega dela »Do- kovske dobe« na Češkem Res bri vojak Svejk« v Zagorju do- | je, da se je Smon izognil prisegel in opravičil vsa pričako- kazu določenih značilnosti v tej j igri, vendar pa to celotnega de-Igra ni ne komedija ne ve- j ^a Pisatelja ni spremenilo Zdi seloigra, pač pa ostra ljudska j se m\ ce!o' da 2 novimi igral- kazal je še več; videli smo, da je v tej satiri avstroogrskih razmer glavna osebnost »Švejk«. Četudi so v igri nastopile nekatere mlade moči, ki so bile tokrat prvič na odru, je delo ____„ w______M_________i vendar uspelo. Uprizoritev je satira pisatelja Haska, ki je sam i ? 0910 Ponazoriti vojaka uspela, kajti vsi — z malimi Svejka moderno. Lahko rečem, izjemami — so bili z igro zada se je Smonu s »Svejkovo do- dovoljni. Premiere in reprize na bo« posrečilo prikazati propada- domačem odru se je udeležilo nje bivše avstroogrske monar-; okrog 500 ljudi »Svoboda-Za-hije in vsega, kar je bilo z njo gorje« je s prikazom tega odr-v zvezi — in to je tudi značil- ( skega dela spet izpolnila del nost tega gledališkega dela. j svojega programa. In kar je še Ne bom storil napak, če pra- ! bolj važno: prizadeva si pri-vim, da je Šmon sam kot tegniti v gledališko delo čimveč »Svejk« prikazal svojo neizčrp-, mladine To pa je njena glavna no zakladnico sposobnosti Po- zasluga. M. na svoji koži občutil bič nekda nje avstroogrske monarhije, države, ki je zasužnjevala in dušila številne svobodoljubne narode skozi dolga stoletja. Je satira, ki prikazuje vso trhlost, gnilobo ln korumpiranost avstrijskega režima, osovraženega med vsemi v Avstriji živečimi narodi, ki niso čutili nemško — skratka pri vseh, ki so si želeli svobode, da zažive svoje lastno življenje. In te razmere v bivši monarhiji prikazuje »Dobri vojak Svejk«. Morda se je pisatelju res posrečilo prikazati, da je bila avstrijska vojska nesposobna za večje akcije in podvige, da je bila ta naduta soldateska nesposobna premagati majhen bosenski narod, ki je prav tako prenašal bič suženjstva. V Zagorju se je uprizoritve tega zahtevnega gledališkega dela lotil režiser Kojnik, nadalje-val ga je pa Šmon. Moram priznati, da se je svojega dela Arperiški barvni glasbeni film ..TROBENTE IN BOBNI" in„ S uatatdi John' v vojski in se preselil v New Wl Zli ra’’ ,k?La lC' Y°rk. Tam je Sousa ustanovil “ °b pref°™u f*°letJa ena svojo godbo iz najboljših godbe-osebnosti, j nikov, s katero je šel v taktu Wm °, ,n]em! novih koračnic po vsem svetu. žfvf^ia InHleSe?a PanmT : Tgral 3e pred nemškim kaiser-S , k0Mem Wilhelmom. imperatorjem je njegova glasba doživela sve-; Francem Jožefom, pred preži- 7nrlnik" Ta" dentom Harrisonom in pred ^DA ,so mu bda angleško kraljico Viktprijo. V zarad] stroge discipline zaprta ta okvir živopisanlh zv^ov no. ”metn’SkeSa vih koračnic in nekakih Ijud- mn nieaev ?a J* skih Pe‘mi Je režiser vpletel mo njegova zena Jenme ki je nožno ljubezensko zgodbico med Koti Čeh za naše pionirje Molk je včasih le zlato hrastniških godb na pihala, j nato pa v jutranjih urah slove-j sen odhod v sprevodu z rudni- j ka ter s hrast n iške železniške postaje, kateremu se bodo pri- prireditev že na predvečer ključih delavci Steklarn*- in I maja. prav tako v Zidanem Tovarne za kemične izdelke ter mostu V Radečah bo na trgu ostalimi. Oba sprevoda sc bo- velika kulturna revija vseh sek-sta združila na novem stadionu cij tamkajšnje »Svobode* In še na Logu v Hrastniku, kjer bo drugo Na dan 1. maja bo v Ra-tega dne njegova slovesna otvo- j dečah tradicionalna budnica ritev. če bodo do tedaj dela na 1 tamošnje godbe na pihala, prav njem končana, saj delalo noč tako tudi v Zidanem mostu. Bruno Ima žepno uro. Pravo čudo je la ura. Ne kaže samo ur, minut in sekund — ne, kaže tudi ostali pa : mesec, sonce, zvezde in kaj ie j vse. Kadar je minutni kazalec na |dvanajst, takrat ura zvoni. Zju- Z^gorju in Radečah? \tr°J te pokate. Taktno ime. J i nilno uro Ima Bruno. In povrh V Radečah bodo imel' glavno I vsega je ta ura iz tistega zlata. * Nekega jutra Volk in lovci , Volk je raztrgal dve ovci in se •Uro si doma pozabil? Na pi. ! lotil ene- da bi /° pojedel. Pa so salni mizi, praviš?« ; ffa zasačili lovci. Naperil: so pu- »Dal« »Veš, slabo slišim.« • Verni« Ljudje v tramvaju so z zan‘-manjem poslušali ta razgovor. k ške nanj, da bi ga ustrelili. Tedaj reče volk: »Zakaj me __ hočete ubili? Ali zato, ker sem rito-ameriška vojna in Willie je tudi v svoji godbi vzdrževal najstrožjo disciplino in nikakor ni pustil, da bi njegovi godbeniki jemali s'seboj na turneje svoje žene ali zaročenke Mlada dva sta to strogo pravilo ob pomoči Sousove žene prekrš la in se skrivaj poročila, kar je kapelnik sicer slutil, vendar je zatisnil oko nad romantično idilo dveh ljudi, ki jih je imel očetovsko rad Izbruhnila ie špan- bil lačen?« •Ne zalo!« so odgovorili lovci. •Ampak zato, ker si krvoločna moral na bojišče, kjer je bil tudi ranjen. Lily ni mogla več skrivati, da je poročena in je V mraku se je Bruno vrnil do- j 2ver Ko s' napadel dve ovci, si j kapelniku med solzami priznala, Splošno grodiieflo podjetje .ZASAVJE' TUBOVLJE obvešča vsa podjetja in ustanove ter zasebnike, da je pri našem podjetju ustanovljen projektivni biro in da sprejemamo vsa naročila za izdelavo projektov; to je odslej edina ustanova v okraju, ki bo izdelovala projekte. Ker se projektivni biro oslanja na stalne in zunanje sodelavce, naj se reflektanti, ki imajo namen sodelovati, zglasijo v naši upravi! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE* Trbovlje III, Savinjska cesta 9 tramvaju. Vstopil je Ambrož. Ambrož slabo sliši, drugače pa je izvrsten mož, •Dobro jutro, Brunol Ze dolgo te nisem videli Kako se ti godi?« •Dobro, Ambroži Preselil sem sel« •Preselil?* •Da, preselili« •Kam pa?« »V Urbanovo ulico, številka deset, drugo nadstropje!« •Kam?« mov. V Urbanovo ulico, številka sedi Bruno v deset. Njegova žena ga je že 1 čakala pri vratih. •Danes si pa spet imel čuden dan, Bruno!« •Čuden dan? Zakaj?« •Kar šest ljudi si poslal po svojo uro!« Bruna je skoro zadela kap. »Kdo je poslal po uro? Jaz?« Zena mu je prikimala. •Da, tl. Sest ljudi se je oglasi-lo pri meni. Drug za drugim so prišli. V kratkih presledkih. Rekli so ml, da si uro doma pozabil »V Urbanovo ulico!« Bruno je „ ____. , ' na pisalni mizi In da si /Ih t po- govori glasno, kolikor je mogel. ; Dala sem jo lnhkn ' »V Vrtnarsko ulico, praviš? Bruno je zatul'1: »V Urbanovo ulico, številka deset, drugo nadstropje!« Ljudje v tramvaju so t zanimanjem poslušali ta razgovor. •k Tramvaj je poln, proga je dol-ga. •Koliko je ara?« vpraša Ambrož. •Ne vem!« zatuli Bruno na ves glas. •Zakaj ne veš?« •Ker sem uro doma pozabili Na pisalni mlzll« •Kako sl rekel?« Spet je Bruno zatulil na ves glas: •Uto sem doma pozabili Pozabil, razumešI Na pisalni mizi slal. Dala sem jo lahko samo pr-! v e mu.« Zakaj je smeh zdrav? Pravimo, da ie smeh zdrav. Prisrčno pa se smeje samo zdrav človek. Smeh nas spravi v dobro voljo in dobra volja nam je potrebna kot vsakdanji kruh. Ako smo dobre volje, «e veselimo življenja in pozabimo na vse, kar nas tare. Zdravniki so ugotovili, da smeh pospešuje prebavo in vzbuja tek. A smeh mora priti res iz srca. Vsak smeh pa ne pride iz srca. So vrste smeha, ki prihajajo včasih iz hudobnosti. To je tak smeh- ki privošči tovarišu celo nesrečo. AH pa Je še vedel vnaprej, da še ene ne boš mogel pojesti!« In lovci so volka ustrelili. NAGRADNI MAGIČNI LIK ZA PIONIRJE Vodoravno in navpično: 1. je pionirju odnesel kapo; 2. ima pionirka rada; 3. je pionirki zmočil ruto J H n ! □ n h u r r Črke: DD, EEEE, M, RR, T. W, 2. Rešitve nam prinesite alt pa pošljite do sobote 24. aprila opoldne. Izžrebani rešitelj bo dobil od nas lepo knjigo v spomin. • Rešitev zadnjega magičnega lika Pravilna rešitev magičnega lika iz prejšnje številke našega lista se glasi: 1. kolar, 2. bor, 3. rak Strogi žreb je odločil, do dobi knjižno darilo Frane Tršek, učenec IT. a razreda nižje gim- smeh tak, ki zasmehuje hromega, ________ ^ sem lo pustili Zlato uroI Doma! grbastega ali jecljajočega tova- i nažije' v Hrastniku" k- naj se* o Na pisalni mlzll« risa. Tak smeh ni ne zdrav ne lep j priložnosti oglasi ali pa pošlje po Končno je Ambrož razumel. in prihaja iz hudobnega človeka. ' nagrado. da sta že dolgo, odkar skupaj nastopata, z Willieiem mož in žena. John Philip Sousa je obema pripravil presenečenje. Priredil je koncert ranjencem v bolnici, kjer je bil tudi Willie. Nesmrtna koračnica »Starš And Stripes Forever« (Zvezde in proge večno — amer. drž. zastava) je prvič zadonela v čast volakom, ki so se vrnili iz VO*rip KINO »SVOBODA-CENTER« v Trbovljal (Delavski dom) bo predvajal danes, v sredo in jutri v četrtek, ameriški film »Škotska kri« Predstave ob 5. in 7. uri, po znižani ceni 25 do 30 din. Od petka do ponedeljka ameriški glasbeni film »TROBENTE IN BOBNI« Za mladino izredna predstava v nedeljo dopoldne ob 10 uri, po znižani ceni, angleški film »SKRIVNI ROV« KINO »SVOBODA TRBOVLJE II« bo imel na sporedu nemški film »VERUJ V MENE« Razpored predstav bo razviden z lepakov Miro Pucova: TIHA VOI Roman To nedeljo je bil bogati Žgajnar nekam potrt, sa< ga Je bil Julijus ponovno pustil na cedilu. Toda tega je bil boter že nekako vajen, kakor da je Juliju« sončni prah. ki ga s človeškimi rokami ni moči ujeti. In ko je vzdihnil, se mu je široki nos od pridržane otožnosti še bolj razširil. Nerazumljiva pota božje modrosti so odločila, da je boter meril v višino komaj pet čevljev h> tri palce. V njem ni bilo n:ka-ke drznosti, ki je dostikrat značilna za majhne moške, kadar hočejo z neko posebno napadalnostjo izravnati razliko med seboj in visokoraslimi tovariši Bil Je pohleven kakor Jagnje in neki krotki prebrisanosti se je Imel žehvaliti, da je kolikor toliko uspel v trgovskih poslih Toda nasproti visokim moškim je bil ^eiej nekam plah. a Julijus ga le že kmalu prerastel za dobro fflavo.. , Ta hip je stiskal ustnice In lica •o mu podrhtavala, enako pa mu te podrhtavala smešna mala bratec«, ki jo je impl koničasto pri-»tri*eno. Pomislil (e, da le Francke edina rešitev za Juiijusa. ta {“°bna žilava Francka, ki ga ne 1)0 Izpustila, ker je kakor majhen Popadi jiv pes. ki se ti zagrize v hlačnico Toda čeravno se je bil * očetom Parašuhom sam dome- nil. da se bosta mlada dva vzela, kakor hitro dopolni Francka osemnajsto leto, se mu je Ul trenutek Julijus zasmilil. In silovito je pihnil sapo skozi nos, kakor da je nahoden. Zasmilil pa se mu je Julijus zaradi tega, ker bodo žena. otroci in vsakdanje skrbi napravili iz njega drugačnega človeka, morda bolj sposobnega ln pametnega — a boter ga Je imel le prerad takšnega, kakršen je bil. Njegove stisnjene ustnice so kar naprej bridko drgetale, ko Je polnil rabarbaro v zavitke, ki jih ob nedeljah radi kupujejo rudarji z Mlak, Za nekaj časa je bil v »štacuni« mir, kajti ob osmih je dotok kupcev že pojenjal. da se še enkrat ponovi pred deseto mašo potlej pa bo boter zaprl trgovino ln še sam pohitel v cerkev 2gajnarjeva »štacuna« Je bili mračna kakor klet, saj pa Je tudi bila na po) pod zemljo V prodajalno samo si prišel po kamnitih, že izlizanih stopnicah, ki so držale strmo navzdol. Tudi tla so bila pokrita s kamnitimi ploščami, zaradi česar so sleherno zimo botra hudo mučile ozebline Kljub temu pa se starček nikjer drugje ni tako odlično počutil kakor med svojimi vrečami in zaboji v tem temnem nizkem prostoru, kamor ni nikoli posijalo sonce in ki je bil ze Juiijusa prava Ječa. »Boter! Kaj ne boste sajtrko- j vali?« je izza vrat, ki so držala v vežo nenadoma zavpila Fi-: lomena. Ob tem rezkem mladem glasu se je boter neprijetno zdrznil I iz svojih sanjarij Potegnil je glavo med ramena. Za trenutek Je bil videti 6 svojo raz-mršeno bradico in s sršečimi velikimi uhlji kakor kako preplašeno ptičje strašilo. »Ali ml ne bi mogla prinesti zajtrka v trgovino?« je ponižno prosil Nezadovoljno mrmranje, očitajoči vzdihi oddaljeno udarjanje s posodo. Končno so se vrata odprla in v trgovino1 je prišumela Filomena, držeč daleč stran od sebe veliko skodelo, polno kave ln nadrobljenega kruha, v sredini te goste kaše pa je tičala Velika cinasta žlica. »Se polila se bom z vašo kavo,« Je godrnjala. Bala se je za svojo »matinejo«, ki jo Je se-šila sama Vedno je hotela biti tako oblečena, kakor so bile | oblečene razne grofice in baronice v cenenih romanih, ki Jih je kar požirala. A ni je bilo grofice, da ne bi zjutraj nosila matineje t Filomenina matineja je bila ohlapna kratka jopica, na ramenih nagubana kakor svinjski mehur, in obrobljena s cenenimi čipkami, nosila pa Jo Je z zagrenjenostjo kakor da očita usodi, ker ni napravila iz nje nič boljšega od Žgajnarjeve varovanke. Postavila Je kavo na prodajalno mizo in boter je pričel hlastno jesti. Ni ji bilo všeč, da je pri tem srebal — to ni bilo fino Napela je šobo. Njen podolgovati obraz, ki Je bil zal,1 če se je smejala, kajti imela I je prekrasne bele zobe, je pri j priči postal trpek kakor nezrela hruška. »Julijus Je že spet brez zajtrka pobegnil z doma!« je potem planilo iz nje. Rekla pa Je to tako, kakor da Jo je prav s tem razžalil In ji storil krivico, kajti včasih se ji Je resnično dozdevalo, da ji ves svet dela krivico. To Je bilo tedaj, kadar se Je pričela tresti zaradi misli, da bo ostala brez moža.: Odkar jo je minila volja, da bi bila puščavnica. nj mislila na nič drugega A bilo Ji je dvajset let in po nazorih tedanje dobe je bil že skrajni čas, da se poroči. Toda nikakor se ni nameravala poročili s kakim nemani- ! čem, da bi morala potem vse življenje garati kakor črna žl- j vina. Tako sl je govorila, pri j tem pa je dobro vedela da bo v Zabukovju težko našla ženina, ker je bila brez dote ln so se Je zaradi strupenega jezika vsi mladi moški balL »Ni prav, da pustite fanta pohajkovati, kakor se mu ljubi! A kdo bo trpel posledice zaradi tega? Jaz! Kajti ne bo ga, ki bi maral za ženo sestro takšnega falota — niti najslabši pisar pri rudniku se ne bo ozrl name • Boter 2ga!nar Je natanko vedel, da imajo ljudje Juiijusa kljub vsemu dosti bolj pr. srcu od Filomene ki je venomer hotela predstavljati nekaj boljšega, kakor je bila v resnici, in so ji zato po vasi pravili »prismuknjena« Filomena Rekel pa ni nič. le lica so mu podrhtavala. Odkar je bila Filomena dve leti v neki ljubljanski šoli in se je tam naučila gosposkega vedenja, je bila v svoj-; nadutosti ln nestrpnosti kar neznosna. Cisto preprosto — bal se Je Je. Ta trenutek je nad glavnimi vrati »štacune« zapel bakreni j zvonec. »Moj bog! Nisem še oblečena j — kaj če bi me kdo videl?« je j zavpila Filomena. Kljub temu! je še nekoliko postala v trgo- '■ vini — dovolj dolgo, da je vi- ; dela, kako le stare Parašuhov- i ka od začudenja kar zazijala nad njeno »matinejo« In ko je odšumela skozi vrata je zadovoljno pomislila, da se je pu- ( stila zalotiti še ob osmih zju- j traj v »negližeju« kakor kaka prava dama ... »Bog pomagaj, Janez, kaj pa j je dala danes tvoja punca nase? Jej, jej, kmalu bo tako daleč prišlo, da bo kravarica v rokavicah molzla in pastirica v svili za kravami letala!« Stara Parašuhovka se je spakovala s svojim širokim obrazom, ki je bil rjav ln naguban | kakor preorana zemlja Pove- ! šala je spodnjo ustnico nizdol,' kažoč pri tem brezzoba dlesna. Okoli nje Je plal zoprn duh po neumit- stari ženski ki je malone prevladal nad prijetnimi vonjavam! podeželske trgovine, kakor jih izpuhtevajo rožiči, I kava. sladkor, repno olje za svetilke, potiskani katun. sveže milo in žganje »Kaj pa bo dobrega, mati?« je vprašal boter, kot da je preslišal njeno godrnjanje. In vzdihnil je, ves nesrečen je mežikal s kratkovidnim! očmi. V nekem oziru je bila Parašuhovka še hujša nadlog? od Filomene »Novo obleko potrebujem, veš « Bila je pravica njenih osemln-devetdesetih let, da je vsakogar tikala, še celo gospoda rudniškega ravnatelja, ki jo je bil oni dan milostno nagovoril In pohlepno se je ozrla po vrstah rožastega katuna Bila je nečimrna kakor pav — tako nečimrna, da sl ie nad uvele prsi pokladala okroglo zvito cunjo v životec. da bi bila videt! kai bolj košatega telesa Okoli svojih slabotnih pajčjih nog. ki so jo trudoma prenašale po vasi ie nad vse reda razširila krilo žive barve Bila je mat! bogatega Parašuha. toda njena skopost Je še prekašala Želio po tem. da bi bila lepo opravljena — in boter 2gainar je to vedel Sleherno nedelio ie prihajala v treovino, da je pretipala ves katun do pos!edn*ega ničvrednega ostanka, ne da bi kupila blaga za počen krajcar. Toda kljub temu se ie boter potrudil, da bi H postregel, saj si bosta s staro Parašubovko še letos v žiaht! kajti bila je Franckina stara mati vv, 9pcwT PRVENSTVO SLOVENIJE Radar : ZSD Celje 2:0 (2:0) Prati 2SD Celju, ki Je gostovalo v prvi spomladanski prvenstveni tekmi v Trbovljah, Je Rudar zapravil lepo možnost, da si »pobaše« razliko golov. Neokretni napad Rudarja ni znal spraviti žoge v mrežo več kot 2-krat, čeprav je imel zato Številne priložnosti. Napad je vse preveč zadrževal žogo, po nepotrebnem kombiniral. — V obrambi sta se izkazala Traun in Florjane, slednjega smo po dolgem spet videli v I. moštvu, svojem mestu. — Premoč v prvem polčasu je Rudar izrazil z 2 goloma in 10 koti. Gostje niso bili resni nasprotniki, toda MLADINSKO PRVENSTVO Svoboda ml. : Proletarec ml. 3:0 p. f. — Ker mladincev »Proletarca ni bilo na igrišče, so! tekmo izgubili s 3:0 p. f. Rudar ml. n. : Dobrna ml. 3:0 (2:0). — V mladinskem prvenstvu Zasavja vodi na lestvici mladinsko moštvo Rudarja II. V nedeljski tekmi je to moštvo prav dobro zaigralo proti mladincem Dobrne ter zmagalo z lepim rezultatom 3:0. V drugem polčasu sta obe moštvi nekoliko popustili. — Sodil je Amžek iz Trbovelj. PRVENSTVO CELJSKE NOGOMETNE PODZVEZE Svoboda (Trbovlje) : Usnjar (Šoštanj) 3:1 (0:1). — V tej tekmi je zmagalo moštvo Svobode, akoravno so gostje vodili v prvem polčasu z 1:0, kar pa Svobodi ni vzelo poguma. Čeprav so domačini igrali z vetrom v prvem polčasu, niso izkoristili lepih možnosti, istotako jih niso tudi gostje v drugem polčasu, ko so Svobodaši dosegli kar tri gole ter zmagali 3:1. — Sodil je Vanelli dobro. ♦ Kladivar IL : Bratstvo (Hrastnik). — Nogometaši Bratstva iz Hrastnika so gostovali v prvenstveni tekmi v Celju proti tamkajšnjemu Kladivarju ter so igro izgubili s 3:0. Mali rokomet Malj rokomet ime velike perspektive. V nedeljo Je bilo v Zagorju v prireditvi Rokometne zveze Slovenije četrtfinalno tekmovanje moških ekip v malem rokometu Udeležile so se ga kar 3 ekipe TVD Partizana, in sicer iz Brežic, Črnomlja in LJubljane-Polja ter domačega Proletarca. Ekipe so pokazale velik napredek ter potrdile mnenje, da je mali rokomet zelo prikladna in zanimiva igra, ki ima zaradi tega veliko bodočnost. Prve tri ekipe so bile precej izenačene, vendar lahko trdim, da je ekipa iz Brežic pokazala najlepšo igro. Zaradi lepe igre je treba pohvaliti mlado ekipo Iz Črnomlja Proletarec je zasluženo zmagal predvsem zaradi požrtvovalnosti in borbenosti, manjka mu pa še tehničnega znanja. Ekipi iz Polja se pozna, da je še mlada in da nima še dovolj izkušenj za tekmovanje. — Najboljši strelci: Cok (Črno- melj) 24 zgoditkov, Žnidar (Zagorje) 19 zgoditkov, Pinterič (Brežice) 18 zgoditkov. Rezultati: Čmomelj-Zagorje 7:8 (3:3), Brežice-Polje 28:1 (11:0), Cmomelj-Polje 21:0 (7:0), Zagorje-Brežice 13:11 (8:7); Cr-nomelj-Brežice 13:15 (9:5) Po-Ije-Zagorje 7:19 (4:8) — Vrstni red ie sledeč: Proletarec 3 točke. Brežice 2 točki, Črnomelj 1 točko. Polje brez točke. Proletarec se je z zmago uvrstil v polfinalno tekmovanje, ki bo v nedeljo v Trbovljah, na katerem bodo sodelovali Odred i« Svoboda iz Ljubljane, Rudar iz Trbovelj hi Proletarec Iz Zagorja na trenutke so bili nevarni, ker so jih nekateri igralci Rudarja podcenjevali. Nešteto prilik v drugem polčasu, a nobena izko-ščena. — Gostje so imeli najboljšega moža v vratarju, ki je reševal že izgubljene Sobota — Proletarec 1:0 Košarka Tri zasavska moštva v II. slovenski ligi V nedelje. 25. aprila se bo pričelo prvenstvo Slovenije v košarki. »Rudar« bo tekmoval v I. slovenski ligi ostala tri zasavska košarkarska moštva (Proletarec — Zagorje, Partizan — Hrastnik in Litija) pa tekmujejo v II. slovenski ligi. — Razpored tekem je sledeč: I. kolo: 25. aprila Kranj— Store, Litija—Proletarec Domžale—Hrastnik; IL kolo: 9. maja Kranj—Litija, Store—Hrastnik, Proletarec—Domžale; III. kolo: 16. maja Litija—Store. Domžale —Kranj, Hrastnik—Proletarec; IV. kolo: 23. maja Litija—Domžale, Store—Proletarec, Kranj— Hrastnik; V. koto: 30. maja Proletarec—Kranj. Hrastnik—Litija, Domžale—Store. Ženski rokomet Svoboda (Ljubljana)-Proleta-rec 6:2 (2:1). — V nedeljo je v prvenstveni tekmi v Zagorju 8-članska ekipa Svobode iz Ljubljane zelo poceni odnesla obe točki iz Zagorja. Domačinke bi z malo točnejšim streljanjem na vrata prav lahko zmagale. — Za domače so dale gole Mla-dinič in Forte, za goste pa Sivec 3, Grčar 1.^ Bar ten Jer 2. Drava (Ptuj : Rudar 2:9 (1:7). Šah v Hrastniku Šahovska sekcija »Svobode I« v Hrastniku je marljiva. Turnir za dosego 4. kategorije, na katerem sodeluje 15 članov, bo končan 30. aprila t. L, tako da bodo novi četrtokategomiki znani že meseca maja. S. K. Kegljaški šport v Zagorju. — Za čas od 18. do 25. aprila je kegljaška sekcija »Proletarca« v Zagorju organizirala na svojem dvosteznem kegljišču nagradno tekmovanje. Tekmuje lahko vsak, kdor in kolikor hoče. Za vsake trj lučaje velja tarifa 10 din. Nagrad bo deset v materialu in več denarnih nagrad. Ta darila situacije, j bodo razdeljena po vrstnem redu po številu prevrnjenih lesov. Na to tekmovanje so vabljeni prijatelji kegljaškega športa tudi iz drugih krajev. Foto razstava. — Dne 30. aprila — na predvečer 1. maja, bodo v Puharjevem domu odprli letošnjo razstavo foto slik. Raz- stavljali bodo domači, zagorski celjski fotoamaterji. Vabljeni so bili še drugi. Kje sta fotokluba Trbovlje in Radeče? Planinski tabor na Kalu. — pod 12 šotori bo za hrastniške planince in alpiniste od 30. aprila popoldne do 2. maja zvečer. Tako bodo hrasta iški planinci in alpinisti praznovali letošnji 1. maj. Dne 2. maja bo na Kalu tudi celodnevno planinsko rajanje vseh Zgomjehrastničanov, kjer bo sodelovala rudarska godba na pihala. Spodnjehrastaiča-ni pa bodo isti dan rajali ob zvokih steklarske godbe na pihala na šentjurski gori nad Hrastnikom. Neka) statističnih zanimivosti is okrata Kadilci našega okraja so precej aktivni; lansko leto so pokadili nič manj kot 53,485.620 cigaret, 73.180 cigar, 1.510 kg rezanega tobaka in 5.868 kg tobaka za zvečanje in nosljanje. Najbolj priljubljene cigarete so »Ibar« in »Drava«. Precej pa se uveljavljajo tudi »Sutjeska«, »Morava« in »Planica«. Cigaret »Ibar« so kadilci lani pokadili 25.982.760 komadov, cigaret »Drava« 16,462.320, »Sutjeska« cigaret 4,638.220, »Planica« 2,211.540 in »Morava« 2,729.920 komadov. Zanimivo je. da je poraba cigaret »Drava« v preteklem letu narastla v primeri z letom 1952 za 30 odstotkov, »Morava« pa za 51 odstotkov. Potrošnja vseh drugih cigaret pa je bila lani manjša kot leta 1952. Delo Planinskega društva v Radečah Pregled dela in uspehov PD Radeče na letnem občnem zboru nam je pokazal, da je društvo eno izmed najuspešnejših v našem območju. V komaj dveh letih obstoja zaznamuje že vidne uspehe in napredek. Da je društvo koristno in potrebno, pač ni treba posebej poudarjati. Že v drugem letu obstoja si je društvo uredilo svoj lasten lokal, potrebno pa bi bilo v njem, kakor je bilo na občnem zboru predlagano, urediti društveno knjižnico in nakupiti strokovne revije, da bi prostor res služil vsemu članstvu. Društvo si prizadeva, da bi si zgradilo tudi lastno planinsko postojanko, vendar za to trenutno še nima možnosti. Markacijski odsek je v preteklem letu markiral pota na Kum iz treh smeri: iz Radeč, od Papirnice in iz Jagnjenice ter pot na Veliko Kozje iz Radeč. V tem letu pa ima v načrtu še markiranje poti na Kum iz Radeč skozi Podkraj in po slikoviti »Škratovi dolini«, pot na Veliko Kozje iz Zidanega mosta in z Velikega Kozja na Lisco, ter pot iz Loke na Sv. Lovrenc. Društvo si prizadeva za tem, da postane čimbolj množično in da pritegne v svoje vrste čim več mladine. Sedaj šteje že 149 članov, priglašajo se pa še vedno novi ljubitelji planin In gorš. V preteklem letu je organiziralo izlete v Vrata, v Kamniške planine. Julijske Al- pe ter več izletov na Lisco, Kum in Veliko Kozje. Videti je, dg si članstvo želi predvsem izletov na bližnje planinske postojanke, eno- ali dvodnevnih izletov, kajti izleti v naše visoke gore so le malokomu dostopni, bodisi zaradi pomanjkanja Časa ali pa materialnih sredstev. Potrebno pa je take izlete dobro organizirati in propagirati ter pravilno in pravočasno objaviti. V društvo je vključeno tudi mnogo mladincev in pionirjev ter društvo tesno sodeluje z Društvom prijateljev mladine, v njem pa je včlanjeno tudi vse naše učiteljstvo. Zato je bilo preteklo leto tudi več uspelih mladinskih izletov. Pri gradnji zasavske planinske koče na Prehodavcih društvo sodeluje z vsemi močmi, da bo še v tem letu dograjena. Ker pa je vir finančnih sredstev samo članarina, ta pomoč ne more biti tako izdatna. Zato pa bo društvo v tem letu priredilo planinsko veselico s sre-čolovom ter naprosilo odseke DPD »Svobode« v Radečah, da dajo vsak po eno prireditev v korist planinskega društva. Po zgledu drugih društev si Je tudi radeško PD izbralo in določilo svoj »Planinski teden«, in sicer vsako leto drugi teden v mesecu maju, ki ga bo proslavilo s prireditvami, predavanji in izleti. Društvu je zlasti mnogo pomagal kolektiv Papirnice in Industrije gradbenega materiala v Radečah, za kar se jima PD lepo zahvaljuje. Da pa bo društvo še uspešnejše v svojem prizadevanju, je treba še več povezave z drugimi množičnimi organizacijami, delovnimi kolektivi, še več prireditev, predavanj in sestankov — pa bomo ob letu lahko poročali o večjem napredku in uspehih. Kino »Svoboda Zasavje« bo predvajal od 21 do 26. aprila 1954 naslednje filme: Ameriški film »VELIKI CARUSO« v sredo 21. in četrtek 22. aprila 1954 ob 5. in 7. uri Nemški zabavni film »KATICA« v soboto. 24. aprila ob 5. in 7. uri, v nedeljo 25. aprila, ob 3.. 5 ir 7. uri ‘n v ponedeljek 26 aprila ob 5. in 7. uri. Za tobak in tobačne izdelke so kadilci lansko leto izdali 8 milijonov 462 tisoč din, predlanskim pa 91 milijonov 498 tisoč din ali za 11 odstotkov manj. Kadilci našega okraja pokade vsako uro (brez nočnih ur) povprečno 9.160 cigaret, zanje pa izdajo prav tako vsako uco povprečno 13.950 din. ★ V letu 1953 se je v okraju Trbovlje rodilo skupno 1141 otrok, in sicer 580 moškega in 561 ženskega spola Istočasno je bilo tudi 29 mrtvorojenih. Vsak dan se torej povprečno rode 3 otroci. Umrlo ie lansko leto v našem okraju 498 ljudi, od tega 279 moških in 219 žensk. V desetletnem povprečku (v katerem vojna leta niso upoštevana) prevladujejo med umrlimi moški za 31 odstotkov. V tem je tudi iskati vzrok, zakaj so ženske v okraju v večini. Ob koncu meseca februarja letošnjega leta je število prebivalstva v okraju Trbovlje znašalo 50.063 ljudi. Od popisa prebivalstva dne 31. marca 1953 je torej prebivalstvo naraslo za 13, odstotkov. Kaj porečete k temu? Rudnik Trbovlje-Hrastnik Jc pred kratkim prejel po pošti prospekte podjetja »Bleichert -Transportanlagen GmbH.. Kdln« (Zah. Nemčija) In glej čudo! Naslov na pisemskem ovitku in na spremnem pismu se je glasil dobesedno takole: »Firma Trifailer Kohlenwerks-Gesellscbaft, Trifail/Steiermark Osterreich.« Nehote se vprašujemo, da li so gospodje okoli tega nemškega podjetja prespali drugo svetovno vojno in vseh devet let, odkar obstaja FLR Jugoslavija, ali pa so povsem skregani z zemljepisom, in kako je sploh mogoče, da na ta način naslovljeno pismo pride v našo državo. Naj bo že tako ali drugače — v nečem si pač moramo biti na čistem: s podjetjem, ki ne pozna naših krajev oziroma naše države, ne bomo sklepali trgovskih zvez. -h. Rojstva, poroke in smrti V mesecu marcu so se v našem okraju rodili 103 otroci, umrlo pa Je 46 ljudi Poročili so se ▼ preteklem mesecu sledeči pari: V občini Hrastnik: ključavničar Ivan 2alar in delavka Marija Vertačnik; železostrugar Karel Koritnik in delavka Hedvika Dobršek; jamski kopač Jože Vidmar in delavka Jožica Osterman. V občini Radeče: tehn. risar Franc Zmazek in učiteljica Milena Felicijan V občini Trbovlje: tehn risar Marijan Hladnik in delavka Ljudmila Košič; ključavničar Viljem Lamovšek in gosp. pomočnica Darinka Kolšek; uslužbenec Alojz Sprogar in gosp. pomočnica Veronika Kos: ključavničar Rudolf Dolanc in delavka Frančiška Rajevlc- delavec Franc Knavs in poljedelka Viktorija Korenč; delavec Anton Povše in delavka Ana Go-šte, roj. Poglajen. V občini Zagorje: delavec Stane Podgoršek in gospodinja Mari ja MišmrS; kmetovalec Karel Kos in lcuharica Marija Izlakar. Umrli so: V Cemšeniku: Miha Hribovšek (67 let). Na Dolu pri Hrastniku: Julijana Cestnik, roj. Venko (52 let). Na Dolah pri Litiji: Franc Pečnik (1 mesec); Ivana Lavrič (13 let). V Hrastniku: Stanislav Bo-bek (14 dni); Lovrenc Restar (44 let); Ferdinand Erdlen (59 let); Ivan Babič (61 let). V Loki pri Zidanem mostu: Alojz Dragar (30 let); Jakob Krašovec (79 let); Kristina Vld- SD RUDAR V TRBOVLJAH bo priredil v nedeljo, dne 16. maja, ob 14. uri na svojem stadionu VELIKO TOMBOLO Tombol bo preko 30, ostalih dobitkov pa preko 1000. CENA TOMBOLSKE TABLICE 50 DINARJEV NE ZAMUDITE PRIL O 2N OS TI! mar (53 let); Ignac Zgonec (66 let); Jože Polanec (46 let); Marjeta Urgl, roj. Taškar (53 let). Na Polšnlfcu: Franc Pivec (64 let). V Radečah: Marija Dolanc (89 let); Ljudmila Križnik (19 let); Ignac Sketako (71 let). V Trbovljah: Franc Bokal (1 dan); Alojz Hvala (83 let); Valentin Florjane (71 let); inž. Franjo Stefč (64 let); Marija Ca tar, roj Salamon (72 let); Janez Polutnik (36 let); Dragica Kaše (2 leti), Marija Stermole, roj. Borštnar (41 let); Jakob Borovšak (82 let); Franc 2uža (63 let); Jera Čebin, roj. Bizjak (89 let); Franc Podbevšek (4 mesece); Anton Hren (78 let); Leopold Suln (65 let); Katarina Kus, roj. Selevšek (70 let); Matevž Vidmar (64 let); Ivana Kajtaa. roj. Suhodolčan (71 let); Josip Vrtačnik (83 let)’ Mihael Ivšek (58 let); Pavel Kolarič (5 mesecev); Jožica Grabnar (no-vorojenka) Na Trojanah: Neža Sopotnik (65 let); Frančiška Ocvirk, roj. Toman (55 let) V Zagorju: Ivanka Obreza (47 let); Julijana Speglar (56 let); Franc Medvešek (76 let); Helena Volker (89 let); Amalija Koporc (6 mesecev). ZAHVALA Najprisrčneje se zahvaljujem primariju dr. Virgllu Krasniku Za uspešno in strokovno Izvedeno operacijo ter za njegov trud pri zdravljenju mojega moža Ivana Baloga, ki je bil težko poškodovan in tako rešil družino najtanjšega. — Najlepša zahvala dr. Maroltu, dr. Kržičniku In vsemu strežnemu osebju« — Hvaležna žena in sinček. PREKLIC S tem opozarjam vse, da ne odgovarjam za dolgove moje žene. — Ignac Urankar, Kisovec 110. PREKLIC Preklicujem izgubljeno osebno Izkaznico štev. F-0722067 za neveljavno. Ivica Sotenšek, Trbov- Splošno gradbeno podjetje \\ i! f i! i! y LJUBUAM, TITOVA CESTA 38 v imenu kolektivov svojik gradbsč, obratov in direkcije podjetja: čestita delovnemu ljudstvu ob Prazniku dela Zasavja i mmjui i! i! i! i! i! i! i! i! Ne pozabi, da bo 1. maja veliko nagradno žrebam e naročnikov ,.Zasavskega vestnika Udeleženi bodo vsi. ki imajo poravnano naročnino za celo leto 1954 in zaostanek za leto 1953. Nagrad je 108. — Torej časa je še 9 dni. Na svidenje! OB PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA — 1. MAJU čestitajo vsem svojim odjemalcem mesta Radeč in okolice Komunalna podjetja MESTNE OBČINE RADEČE Kmetijska zadcuaa v Radečah Izvršujemo vsa slikarska, pleskarska, zidarska, mizarska In ostala dela. Cene konkurenčne — postrežba točna in hitra. Kolodvorska restavracija Zidani most čestita k prazniku delovnega ljudstva ■—• 1. maju — vsem cenjenim gostom ter delovnim kolektivom sirom po Jugoslavijil Nudimo vam vedno kvalitetna in izborna jedila ter vse vrste pijač. Okrepčajte se na potovanju v naši restavraciji in zadovoljni boste potovali dalje. Priporočata se kolektiv in uprava KOLODVORSKE RESTAVRACIJE v. Zidanem mostu it f It U It It I i i čestita vsemu svojemu članstvu !n ostalim fc prazniku delovnega ljudstva —» 1. MAJU I « - * Obiščite naše poslovalnice v Radečah. Vrbovem in Jagnjenici! Prodajamo in odkupujemo vse vrste kmetijskih pridelkov. DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA Splošnega trgovskega podjetja v Radečah čestitata vsem potrošnikom k prazniku delovnih ljudi — 1. MAJU! Ne pozabite obiskati naših poslovalnic, kjer boste dobili vse kar želite in potrebujete po nizkih in solidnih cenah. Priporočata se kolektiv in uprava i! i! i! it It it it j i* it it ii it it it it it $ i i I it i Delovni kolektiv in uprava tovarne lesenih pet 99 PETA «• RADEČE PRI ZIDANEM MOSTD ČESTITATA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN SVOJIM ODJEMALCEM ŠIROM PO JUGOSLAVIJI K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA — 1. MAJU! O it it it it it :t 11 it it it it it MESTNA KLAVNICA IN PREKAJEVALNICA V RADEČAH ČESTITATA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM K I. MAJU ! NUDIMO VAM VEDNO SVEŽE MESO VSEH VRST IN RAZLIČNE MESNE IZDELKE. CENE KONKURENČNE. DOBRA POSTREŽBA. PRIPOROČATA SE KOLEKTIV IN UPRAVA it it ^ $ i i i Kurivopromet in Podjetje za pridobivanje premoga na Savi v Radečah pri Zidanem mostu ČESTITATA VSEMU PREBIVALSTVU MESTA RADEČ IN OKOLICE K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA, 1. MAJU it i! i! it it it it it it it it $