GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. — ŠT. 5 — 15. MAREC 1980 Ceije - skladišče D-Per 214/1980 lllll li 9801076,5 COBISS s Samokritičen pregled dela sindikata Imeli smo redno letno konferenco našega sindikata, na kateri smo samokritično pregledali svoje delo za obdobje 1978—1979. Objavljamo celotni prispevek — poročilo predsednika KOOS Ervina Belaka. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE — SPOŠTOVANI GOSTJE! Podajam poročilo konference sindikata o delu in delovanju za mandatno obdobje 1978—1979. Najprej moram nakazati smeri delovanja konference, organiziranost predsedstva kot izvršilnega telesa konference sindikata. Že po u-staljeni praksi v sindikatih tvorijo konferenco delegati osnovnih organizacij TOZD, ki sestavljajo konferehco. Predsedniki izvršnih odborov OOS pa tvorijo predsedstvo. Na občnem zboru volijo komisije, ki delajo po posameznih področjih dela na nivoju konference. V DO EMO je zaposlenih 3.665 delavcev -— članov sindikata. Iz 220 sindikalnih skupin imamo v EMO 13 OOS, od tega je ena in to OOS TOZD TOBI dislocirana in ta sprejema smernice za delovanje sindikata od Občinskega sindikalnega sveta Maribor. Ostalih 12 osnovnih organizacij pa je povezano z Občinskim sin- nosti posameznih članov in dikalnim svetom Celje. terja spremembo po kolek-Predsedstvo konference tivnem vodstvu. To mislim ima nalogo koordinatorja na predsedstvo konference, Adi Kozovinc, predsednik OOZS DSSS med OOS, usklajevalca stališč med OOS in naloge nosilca akcij na področju DO. Mislim, da je takšna organiziranost pravilna, čeprav je do sedaj še premalo u-činkovita- zaradi neaktiv- Delavski svet DO je na svoji 12. redni seji dne 27. 2. 1980 razpisal volitve samoupravnih organov za 27. 3. 1980. Na osnovi 39. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Ur. list št. 23/1977) in na osnovi soglasij vseh DS TOZD in DS DO razpisuje VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV — delegate v DS TOZD in DSSS, — delegate TOZD v DS DO, — samoupravno delavsko kontrolo TOZD in DSSS — delegate v SDK DO, — delegate TOZD v skupno disciplinsko komisijo, — predsednika in namestnika skupne disciplinske komisije, — člane disciplinske komisije izven DO z liste družbenopolitične skupnosti. Dan volitev v vseh TOZD se določi za 27. 3. 1980. Za izvedbo volitev DS in drugih samoupravnih organov DO, DS imenuje volilno komisijo DO v naslednji sestavi: — Herman LIHTENEGER — predsednik — Jože OŠTIR — namestnik — Lidija GABROVEC — član — Ivo ROJC — član — Mirko DOBERŠEK — član neradi ugotavljamo, da nalog nismo v celoti izpolnili, pa čeprav smo na drugi strani na nekaterih področjih dela zaorali ledino nove aktivnosti, mislim na komisije pri konferenci. V naši mandatni dobi in s smernicami za doseganje boljših delovnih rezultatov (doseganje in izvršitev planov) moramo ugotoviti, da je bilo področje dela razgibano in zadovoljivo ter da smo se do nekje približali postavljenim planskim nalogam. Res je, da so bili materiali za seje organov upravljanja izdelani včasih v premalo razumljivi obliki za delavca, da razlage niso bile vedno takšne, kot naj bi bile, vendar to ni bil glavni razlog, da rezultati niso bili v letih 1978 in delno tudi v letu 1979 takšni, kot smo si želeli sami, ali kot jih je od nas pričakovala družba. kot na izvršilne odbore OOS. Ko podajam poročilo za dveletno mandatno obdobje, ne morem mimo dejstva, da ne spregovorim o premajhni aktivnosti članov, ki so z izvolitvijo na funkcije v sindikatu, tu mislim IO OOS, komisij v TOZD, ali pa gre tu za aktivnost v telesih konference. Če nadalje malo spregovorim o delu in nalogah, ki so zapisane tako v statutu kot v kongresnih sklepih sindikatov, lahko vidimo, da vloga sindikata ni enostavna, da so naloge, ki od vsakega člana zahtevajo polno angažiranost in odgovornost. Žal pa ugotovitve niso take in iz njih lahko sklepamo zaključke, ki niso spodbudni in nalagajo več dela tako na področju izobraževanja kot discipline. Čeprav je demokratično odločanje sindikata, čeprav so. smernice delovanja sindikata jasne in odgovorne, še vedno ne moremo govoriti, da se tega striktno držimo in to izvajamo tako demokratično iz edinega razloga — neaktivnosti posameznih članov. Naloge, ki smo si jih zadali v akcijskem programu, so zahtevale polno odgovornost ih delo, vendar ŠTEFAN TOPLICANEC, predsednik OOZS TOZD ORODJARNA Zavedam se, da v letih 1978—1979 situacija gospodarstva ni bila rožnata, da je zahtevala polno odgovornost vsakega posameznika, vendar če bi pristopili k delu tako, kot bi bilo treba, bi lahko bili rezultati boljši. Priznati moram, da je bila velikokrat prisotnost malomarnega odnosa do dela, nezadostna disciplina in premajhna samozavest posameznika. Morda malo čudno zveni, da naj-(Nadaljevanje na 2. strani) NOVI ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA IN IZDAJATELJSKEGA SVETA Delavski svet DO je na svoji 11. redni seji dne 24. 1. 1980 imenoval izdajateljski svet v naslednji sestavi: Edi MARKEZ, Ludvik KRAJEC, Anton CERAR, Jožica KOVAČIČ, Ervin BELAK, Branko MARTIČ, Viki KLENOVŠEK, Mirko Gorjup, Jure POŽUN, Konrad KONČAN, Miloš JEFTIČ, Drago GLINŠEK, Ivan ZAVŠEK, Alojz HREN, Rafko GREGORC, Emil OŠTIR, Sonja KLENOVŠEK, Milan RAMŠAK, Pavla BIZJAK, Miloš PEŠEC, Drago MRAVLAK, Jože OŠTIR, Božidar PANIČ, Ignac JEVNIŠEK, Janko KOŠTOMAJ, Stevo PRATNEKAR. Izdajateljski svet je na svoji prvi seji dne 5. 3. 1980 imenoval naslednje uredniške odbore: I. Predsednik izdajateljskega sveta Branko MARTIČ, namestnik predsednika Anton CERAR. II. Uredniški odbor EMAJLIRCA — glavni urednik Viki KLENOVŠEK — odgovorni urednik Stevo PRATNEKAR — člani uredniškega odbora: Konrad KONČAN, Ignac JEVNIŠEK, Ervin BELAK, Mirko GORJUP, Janko KOŠTOMAJ, Božidar PANIČ, Miloš PEŠEC. III. Uredništvo razglasne postaje Jožica KOVAČIČ — glavni u-rednik, Jure POŽUN, Rafko GREGORC, Sonja KLENOVŠEK, Pavla BIZJAK, Drago MRAVLAK, Emil OŠTIR — vsi člani. IV. Interne informacije: Milan RAMŠAK — glavni urednik, Alojz HREN, Drago GLINŠEK, Edi MARKEZ, Ludvik KRAJEC, Miloš JEFTIČ in Jože OŠTIR vsi člani. Samokritičen pregled dela sindika ta (Nadaljevanje s 1. strani) prej opisujem rezultate dela, izpolnitev planskih nalog, vendar smatram, da je ključno delo sindikata, e-konomski rezultat. Spomnimo se sklepov po obravnavi zaključnih računov in iz teh vidimo napake, ki smo jih delali v tekočem letu in zopet moramo ugotoviti, da smo bili premalo resni, tako pri izvajanju nalog, kot pri disciplini. Žal nam je vedno zmanjkalo denarja, tako za poslovne sklade, kot za sklade skupne porabe, regres smo izplačevali iz tekočega dohodka. Letos pa smo zopet po dolgem času ustvarili sklade, ki nam bodo omogočili malo boljšo situacijo. Tovariši — člani sindikata — tovariši samoupravljale!, ne smemo in ne moremo dopustiti, da neodgovorno in nedopisno opravljamo samoupravljalske dolžnosti, ki nam jih nala- obratovanje. Res je, da je to bil prvi korak in da moramo dokončno dobiti tudi lastno kuhinjo, s tem boljšo kvaliteto obrokov malice ali tudi možnost dnevnih MIRA COKLIC, predsednik OOZS TOZD FRITE MILAN RAMŠAK, predsednik OOZS — TOZD RADIATORJI obrokov. To naj bo ena izmed nalog v naši novi mandatni dobi. Moram omeniti celotni sanacijski program EMO, ki je bil razdeljen po fazah. To je naloga, ki že dobiva pravo podobo novega EMO. Sindikalno vodstvo je s svojim vplivom na vse delavce v EMO doprineslo naj večji delež, saj smo naj-večja organizacija združenega dela v celjski občini, organizacija z velikimi družbenimi obvezami. Vsa ta dela, tako politična kot samoupravna, morajo dobiti novo podobo organiziranosti. Tu mislim kolektivno vodenje in le to, kar bo z odgovornostjo vsakega posameznika in njegovim polnim deležem mogoče u- z boljšim delom, tako sindikalnih kot samoupravnih skupin, s polno odgovornostjo vodilnih in vodstvenih struktur bomo v letošnjem letu ustvarili letne plane, pa čeprav smo prvi korak že malenkostno zamudili. Sedaj, ko se pripravljamo na volitve samoupravnih organov, moramo dobro premisliti, katerim tovarišem in tovarišicam bomo zaupali odgovorne funkcije odločitev, bedeti bomo morali nad njihovo aktivnostjo in njihovim načinom zastopanja naših skupnih interesov, naj bo to v samoupravnih organih ali delegacijah. Čeprav je predsedstvo konference IO OOS TOZD o-bravnavalo tudi problematiko o delu delegacij, naj se gre tu za samoupravno interesno skupnost ali zbor združenega dela, je iskalo možnosti za boljše usklajevanje informiranje delegacij TOZD, nam to ni uspelo. Bodisi zaradi neaktivnosti vodje delegacij, ne dovolj razumljivih materialov ali za nepravočasna mnenja strokovnih služb. Če bi bilo opravičilo za neaktivno delo to, da valimo krivdo drug na drugega, potem rezultata in izboljšanja stanja dela delegacij ne bo. Mislim, da bomo v letošnjem letu za to področje morali vzeti pobudo in enkrat dokončno izpostaviti osebno odgovornost. Tudi naše delo, zlasti mislim tu delo komisij pri konferenci in delo komisij pri OOS TOZD, bomo morali posvetiti več pozornosti, zahtevati od izvoljenih tovarišev in tovarišic več aktivnosti, da se ne bi ponovilo to, kot se nam je v tej mandatni dobi, da je od devetih komisij delalo samo 5. Seveda je to razveseljivo, da je teh 5 komisij delalo zelo dobro. komisija do takih primerov, ko je bilo treba dajati socialne pomoči, v nekaterih primerih pa tudi bone za hrano. Vse o delu komisije bo v svojem poročilu podala predsednica komisije. Druga ravno tako uspešna komisija je komisija za kulturno dejavnost. Ta komisija je bila organizator vseh kulturnih prireditev ga zakon o združenem delu, naši letni in srednjeročni plani. Čeprav gospodarska situacija v naši dveletni dobi ni bila rožnata, moramo ugotoviti, da smo kljub temu pristopili korak naprej pri nagrajevanju za o-pravljeno delo. Čeprav že v letošnjem letu, tudi ta sistem kliče po spremembah in te spremembe bodo v začetku prvega polletja zaživele. Mislim, da je bil pri sistemu nagrajevanja sindikat tisti, ki je zahteval spremembe, seveda še posebno pri tistih primerih, ki so govorili o najnižje postavljenih rangih. Tudi investicijska vlaganja so bila na točkah dnevnega reda, tako predsedstva konference kot na IO OOS TOZD in ena taka težko pričakovana investicija je bila nova jedilnica. Ob prazniku osmega marca — dnevu žena je bila dana v Ladislav Sotovšek, predsednik OOZS TOZD POSODA III stvariti rezultate, ki nam bodo omogočili izpeljavo sanacijskega programa in s tem dokončno ustvarili novi EMO. Tovariši in tovarišice, z usklajenim delom na področju DPO, samoupravnih organov, izvršnih organov, Naj omenim komisijo za socialna in delovna razmerja, ki je v svoji mandatni dobi zaorala ledino aktivnega oddiha naših delavcev, ki opravljajo težka dela, nezdrava dela in seveda tudi delavci z nizkim OD. Izreden posluh je imela MARJAN KVARTIČ, predsednik OOZS TOZD POSODA II DO, naj se je šlo za obletnico EMO, jubilante ali razna druga družbena srečanja. Nadalje je tu komisija za rekreacijo in oddih, ki je dosegla vidne rezultate. Tu mislim množična srečanja TOZD in izven DO. V polni meri pa z delom komisije vendarle ne moremo biti zadovoljni, zato je razlog tudi vodja rekreacijske dejavnosti. Delovno mesto ni zasedeno in s tem je o-krnjena direktna pomoč predsednikom ko.misij tako TOZD kot na nivoju konference. Sindikat je bil pobudnik ustanovitve športnega društva DO, ki bo v letošnjem letu polno zaživelo in u-pam, rodilo prve uspehe. Uspešno je delala tudi kadrovska komisija in komisija za vzajemno blagajno. Kar je najbolj zaskrbljujoče, ni delala komisija za ekonomske odnose, komisija za samoupravne odnose, ko misija za informiranje in komisija za SLO. Komisija za SLO je bila sestavljena iz načelnikov iz TOZD, kar pa ni tako tragično, saj so načelniki iz TOZD delali tako, kot je bilo od njih zahtevano ali kot jim je nakazalo splošno delo okoli obrambnih načrtov in o skupnih osnovah za posamezne akcije. Omenil bi vaje v letu 1978, za leto 1979 pa akcijo NNNP. V letošnjem letu, ko smo ustanovili vojne odbore pri OOS v TOZD se bodo stvari spremenile, vendar mora biti nad delom komisij večja budnost, to pa bomo dosegli z dobrimi programi in z odgovornostjo posameznih članov v odborih. Prav je, da spregovorimo tudi o finančnih pokazateljih, finančnem poslovanju konference, pa čeprav bo podano tudi finančno poročilo. Mislim, da je bilo čutiti razgibanost sindikalnega dela v našem mandatnem obdobju, saj ni bilo akcije ali prireditve, v kateri ni bilo prisotnega sindikata, tako v obliki organizatorja, kot v obliki financerja. Spomnimo se le nekaterih največjih. To so srečanja naših delavcev ob 50-letnici TOZD TOBI v Bistrici, o kateri lahko mirno trdimo, da je bil glavni nosilec akcije sindikat. Tako od prevoza naših delavcev, do pogostitve in izvajanja kulturnega programa. Druga omembe vredna akcija je bila otvoritev jedilnice. Tu je bil organiziran kulturni program, pogostitev žena in gostov. Darila so bila dana iz sredstev sklada skupne porabe. Žal pa pri tako lepem in kvalitetnem programu u-deležb" : kot je bilo pričakovati. Po tej akciji smo spoznali, da družabno življenje v DO EMO še vedno ni na takšni ravni, kot si želimo. V bodoče bomo morali narediti več, v svoje vrste bo treba vključiti tiste delavce, ki bodo znali našega preprostega delavca naučiti sprejemati družabno življenje. JOŽE PERKOVIČ, predsednik OOZS TOZD KOTLI Prvič po dolgih letih je bilo v naše programe vključeno tudi letovanje o-trok naših delavcev. Organizirani so bili družabni večeri naših delavcev v počitniškem domu v Crik-venici. Nadalje je bil sindikat nosilec akcije ob 85-letnici (Konec na 3. strani) Samokritičen pregled dela sindikata DO EMO. Žal pa tukaj ni bil razlog neaktivno družabno življenje za slabo u-deležbo, tu je bil vzrok slabo vreme. Naštel sem samo glavne akcije sindikalnega dela, udeležbo sindikata v akcijah, vendar tovariši in FRIDERIK BREČKO, predsednik OOZS TOZD POSODA IV tovarišice, nas je to pripeljalo tako daleč, da smo pri konferenci ustvarili minus, ki ga bomo v letošnjem letu nadoknadili. Mislim, da nam ni treba biti žal denarja bd članarine, ki je SLAVA PODPEČAN, predsednik OOZS TOZD POSODA I namenjen za družabno življenje, za pomoč delavcem, za politično usposabljanje in da je bilo treba stanje, v kakršnem je bila DO kot celota, popestriti z družabnim življenjem, saj smo si na ta način pridobili tudi nekaj novih moči in da smo z ugotovitvijo pri obravnavi letošnjega zaključnega računa sindikalna sredstva dobro vnovčili, saj smo končno dosegli pozitiven rezultat in prepotrebne sklade. Mislim, da je prav, da o-menim vlogo sindikata pri zahtevi za ustanovitev društva DIATI, za katerega je imela velik delež kadrov- ska komisija. DIATI je bil ustanovljen, imel je že prve seje, ima svoj program dela, iz katerega je pričakovati pozitivne inventivne dejavnosti, to pa je za kolektiv, kot je EMO, še kako bistvenega pomena. EMO mora postati organizacija, ki bo prodajala znanje, za kar je dokaz pri TOZD KOTLOV, o uvedbi razvoja inženiringa na razvoju toplotnih naprav. Tovariši in tovarišice, težko je dajati poročilo za obdobje, za katero vemo, da je bilo razgibano, posamezna področja so zahtevala celega človeka in polno odgovornost vsakega posameznika. Vendar moramo ugotoviti, da še vedno politične in samoupravne funkcije pri naših sodelavcih niso sprejete, kot sestavni del delovnega procesa, da se ne zavedamo v polni meri, da kvalitetna dogovarjanja rodijo uspe- he, tako na gospodarskem kot na političnem področju. Zavedam se, da poročilo ni sestavljeno tako kot bi moralo biti, vendar smatram, da me boste posamezni člani predsedstva kot člani konference v svoji diskusiji dopolnili, da boste vsi prisotni v svoji diskusiji nakazali smeri dela vodstva konference in IO OOS. Da bomo danes spregovorili o vseh problemih, za katere je že po svoji funkciji sindikalna organizacija poklicana. Naš novi akcijski program, ki bo dan v razpravo, smatram, da vsebuje vsa področja dela, za katera bo treba polno angažiranosti in da so teze za izdelavo programov komisij takšne, da bodo komisije zaživele tako kot morajo. Struktura predlaganih kandidatov na nivoju konference je takšna, da je v njem zajeto tako članstvo ZK, mladine, strukture delavcev v neposredni proizvodnji, kot vodilnih delavcev, Pri našem nadaljnjem delu zlasti pričakujemo veliko delovnega elana od članov ZK v sindikatu, za kar mislim, da moram u-gotoviti to, da je bila storjena prelomnica v EMO o bolj kvalitetnem delovanju in tesni povezanosti med političnimi organizacijami in samoupravnimi organi — partijska konferenca v letu 1978. Večji poudarek je dan na sodelovanju z mladino, ki je in mora biti naša nova gonilna moč pri ustvarjanju dohodka, kot na področju političnega in samoupravnega življenja. Z določili o resolucijah, tako republiške kot občinske bomo tovariši in tovarišice morali veliko več pozornosti posvetiti pridobivanju dohodka, seveda pa tudi delitvi dohodka. Finančno poročilo KOOZS PRIHODKI IN ODHODKI OD 1. 1. DO 31. 12. 1979 KONFERENCA OOS EMO PRIHODKI: 7000 Članarina 4006/1 Prisp. za 85-letnico EMO — TOZD Pos. 4006/1 Prisp. za 85-letnico EMO — TOZD Sk. sl. 4006/1 Prisp. za 85-letnico EMO — TOZD Vzdrževanje 4006/1 Prisp. za 85-letnico EMO — TOZD Emoc. 4006/1 85-letnica — inkaso 2207 Posojilo od TOZD skupnih služb SKUPAJ ODHODKI: 4000 Pisarniški material 4000/1 Bančne usluge 4001 Prevozni stroški 4001/1 Odhodki za športno dejavnost 4002/2 Odhodki za kulturno dejavnost 4004 Naročnina Delavske enotnosti 4006 Drugi materialni odhodki 4006/1 Stroški 85-letnice EMO 4007 Zavarovanje osnovnih sredstev 4008 Inventar 4009 Rekreacija — oddih 4009/1 Odhodki za praznik 8. marec 4010/a Nagrade za delo 4010 Zbirna stopnja 4010/1 Republiški davek 4010/2 Občinska zdravstvena skupnost 4010/3 Skup. pok. in invalid, zavarov. 4010/4 Skup. star zavarov. 4010/5 Občinska skupnost požarnega varstva 4010/6 Prispevek za komunalo 4010/7 Konferenca OOS 4010/8 Za gradnjo stanovanj delavcem 4010/9 Za investicijsko vzdrževanje stanovanj 4010/10 Za izgradnjo študentskih domov 4010/11 Za družbeno usmerjanje stanovanjskega gradnje 4010/12 Za družbeno pomoč stanovanjskemu gospodarstvu 4010/13 Za izgradnjo komunalnih objektov 4020 Dnevnice 4022 Venci in stroški pogrebov SKUPAJ PRIHODKI ODHODKI SKUPAJ 323.601,50 din — 540.825,35 din — 217.223,85 din Rezervni sklad Razlika med prihodki in odhodki din 164.952,45 50.000. 00 20.000. 00 10.000,00 10.000,00 44.977.00 23.672,05 323.601,50 din 795.10 1.654,50 20.596,10 24.835.60 42.786,75 12.300.00 80.924,30 134.977,00 119,50 32.962,95 66.656.60 54.919,15 15.600.00 2.696,40 5.838,00 1.448,10 361,80 62,55 87,00 144.65 413,40 44.40 89.40 81,60 539.10 405,75 115.65 21.241.00 18.129.00 540.825,35 217.223,85 -217.223,85 Predsednik konference OOS EMO Ervin BELAK, 1. r. Vsem pa mora biti jasno, da smo v preteklih letih trošili več, kot smo ustvarili, delali nedopustne napake, zanemarili odnos do družbenega premoženja, trošili in delali tisto, kar je bilo namenjeno dvigu družbenega standarda. Mislim, da sem nakazal naloge, za katere se bo naš občni zbor opredelil in ki naj bi bili pokazatelji v našem nadaljnjem delu v sindikatih. Naj živi geslo: »Kar je za delavca, ne sme mimo delavca.« KONFERENCA OOZS EMO — CELJE POSLOVNIK O DELU OBČNEGA ZBORA KONFERENCE OOZS EMO 1. člen Občni zbor otvori predsednik KOOZS DO EMO in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva. 2. člen Na predlog predsednika KOOZS DO EMO občni zbor izvoli delovno predsedstvo. 3. člen Delovno presedstvo predlaga dnevni red, ki ga da v razpravo in sprejem ter v potrditev. 4. člen Po sprejemu dnevnega reda začne obravnavati občni zbor posamezna vprašanja po vrstnem redu, ki je bil določen v dnevnem redu. Obravnava vsake točke dnevnega reda traja tako dolgo, dokler se prisotni prijavljajo k razpravi, čas razprave je mogoče omejiti. (Vsak prisotni lahko prvič razpravlja pri posamezni točki dnevnega reda največ 10 minut. Delovno predsedstvo lahko podaljša ta čas, če oceni, da gre zelo pomemben prispevek). Delovno predsedstvo vodi razpravo, jo usmerja ter sklene, ko ugotovi, da je o zadevi mogoče sklepati. 5. člen Občnega zbora ni mogoče zaključiti, dokler niso izčrpane vse točke dnevnega reda. 6. člen Občni zbor sklepa veljavno, če je na njem prisotna vsaj polovica delegatov OOS TOZD, katere so izvolile OOS TOZD. V DO EMO je 14 OOS in skupaj izvolijo 47 delegatov za KOOZS DO EMO. Sklep je veljaven, če zanj glasuje več kot polovica navzočih članov. 7. člen Volitve se opravijo po postopku, ki je opravljen o organizaciji in delovanju OOS in postopku, za katere se opredeli občni zbor konference. 8. člen Ta poslovnik razlaga predsednik konference OOS DO EMO. KOOZS DO EMO CELJE Izhodišča za delo komisij pri KOO ZS KOMISIJE ZA SOCIALNE pomoč, ga sporazuma o minimal- IN DELOVNE RAZMERE — iniciativa za usklaje- nih standardih za življenj-— obravnavanje in skle- vanje samoupravnih sploš- ske in delovne razmere, panje o vlogah za socialno nih aktov in samoupravne- — analiza izostankov z dela, — stanovanjska problematika, — družbena prehrana, — priprava predlogov za brezplačno koriščenje oddiha, — priprava predlogov za urejanje delovnih pogojev, — iniciativa za ustanavljanje invalidskih delavnic, — priprava predloga socialne karte, — preventivni zdravstveni pregledi, — zaščita pri delu. 4 Emajlirec ŠR ORGANIZACIJSKO KADROVSKE KOMISIJE — razprava o novi sindikalni organiziranosti, — oblikovanje predlogov sindikalne organiziranosti v TOZD in delovni organi- - zaciji, — priprava na letne skupščine OOS, — priprava predloga programa usposabljanja in izobraževanja sindikalnih de-obraževanja sindikalnih delavcev, — ocena strukture novoizvoljenih delegatov v samoupravne organe in delegacije SIS in zbora združenega dela, — priprava predlogov možnih kandidatov za delegate na različnih družbenopolitičnih in samoupravnih področjih, — povezovanje OOS s krajevnimi skupnostmi, —Ocena uresničevanja štipendijske politike, — priprava evidentiranja možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v TOZD in DO, — nudenje pravne pomoči pri sindikatu. KOMISIJE ZA SAMOUPRAVNE ODNOSE — iniciativa za spreminjanje in usklajevanje samoupravnih splošnih aktov, — iniciativa za sprejemanje samoupravnih splošnih aktov, — pregled in ocena samoupravnih splošnih aktov pred javnimi razpravami in sprejemanjem, — organizacija razprave, — spremljanje uresničevanja samoupravnih splošnih aktov, — ocena delovanja delegatov delegacij in konferenc delegacij, — oblikovanje stališč pred sejami samoupravnih organov, — povezovanje TOZD — krajevna skupnost, — ocena samoupravne organiziranosti in iniciativa za ustanavljanje novih TOZD, —- ocena delovanja samoupravnih delovnih skupin, — spodbujanje dela samoupravne delavske kontrole v TOZD in v delovni organizaciji, — predlog programa za Maše nove komisije KOOZS I. ORGANIZACIJSKO KADROVSKA KOMISIJA 1. Adi KOZOVINC — predsednik — DSSS 2. Stevo PRATNEKAR — član — DSSS 3. Marjan KVARTIČ — član TOZD POSODA 4. Slavko ADAMIČ — član — TOZD KOTLI 5. Helena MIKOLA — član — TOZD POSODA II II. KOMISIJA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE 1. Ladislav SOTOŠEK — predsednik — TOZD POSODA II 2. Jože TURNŠEK — član — DSSS 3. Edi MARKEŽ — član — DSSS 4. Franc ZIMŠEK — član — ERC 5. Stane DVORŠAK — član — TOZD POSODA II III. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNE ODNOSE 1. Milan KAVČIČ — predsednik — TOZD POSODA II 2. Jožica KOVAČIČ — član — DSSS 3. Franc BEZLJAJ — član — TOZD TOBI 4. Viktor HOSTNIK — član — TOZD RADIATORJI 5. Mira COKLIC — član — TOZD FRITE IV. KOMISIJA ZA SLO 1. Friderik BREČKO — predsednik — TOZD POSODA IV Člani komisije so vsi predsedniki vojnoizvršnih odborov pri 10 OOZS v vsaki TOZD. V. KOMISIJA ZA SOCIALNA IN DELOVNA RAZMERJA 1. Slava PODPEČAN — predsednik — TOZD POSODA I 2. Pavla BIZJAK — član — TOZD POSODA II 3. Angela MIHELIN — član — DSSS 4. Roman JELER — član — TOZD POSODA I 5. Jože PERKOVIČ — član — TOZD KOTLI VI. KOMISIJA ZA INFORMACIJE 1. Janko KOŠTOMAJ — predsednik — TOZD V7DRŽFVANTF 2. Marija JELENKO — član — TOZD RADIATORJI 3. Sonja RAMŠAK — član — TOZD ORODJARNA 4. Srečko GORENJAK — član — TOZD ORODJARNA 5. Jože OŠTIR — član — TOZD VZDRŽEVANJE VII. KOMISIJA ZA VZAJEMNO BLAGAJNO 1. Slavko ADAMIČ — predsednik — TOZD KOTLI 2. Jožica MUZELJ — član — TOZD POSODA 3. Franc LEŠEK st. — član — TOZD VZDRŽEVANJE 4. Štefan TOPLICANEC — član — TOZD ORODJARNA 5. Bernarda GABERŠEK — član — TOZD POSODA II VIII. KOMISIJA ZA REKREACIJO IN ODDIH 1. Gusti KOVAČIČ — predsednik — TOZD KONTEJNER Člani komisije so vsi referenti za šport in rekreacijo pri OOZS v vseh TOZD. IX. KOMISIJA ZA KULTURNO DEJAVNOST 1. Rafko GREGORC — predsednik —DSSS Člani komisije so vsi kulturni animatorji pri OOZS v TOZD. X. NADZORNI ODBOR 1. Franjo PANZA — predsednik — DSSS 2. Marjan KOKOL — član — DSSS 3. Mirko DOBERŠEK — član — TOZD ORODJARNA XI. PRAPORŠČAK 1. Roman JELER — TOZD POSODA I izobraževanje in usposabljanje članov samoupravnih organov. KOMISIJA ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR — priprava pregleda o vsebini dela odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — sodelovanje pri evidentiranju kandidatov za prevzem posameznih funkcij na področju SLO, — sodelovanje pri izdelavi načrtov delovanja narodne zaščite, — sodelovanje pri izdelavi varnostnih ocen in varnostnih načrtov, — sodelovanje v pripravah politične varnostne o-cene (ocena za politične situacije, samoupravnih odnosov, samoupravne delavske kontrole, pojavov šovinizma in drugih konfliktnih situacijah), — iniciativa za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z zakonom o družbeni samozaščiti. KOMISIJA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE — organizacija razprave in spremljanje stališč o osnovah planov TOZD in delovne organizacije, -— spremljanje izvajanja planov TOZD in delovne organizacije, — ocena dohodkovnih odnosov med proizvodnimi TOZD in med proizvodnjo TOZD in trgovino, — svobodna menjava dela med TOZD in DSSS in med TOZD in SIS, — razprava o zaključnih računih TOZD in DSSS, --- spremljanje programov razvojne sanacije, — uresničevanje delitve po delu, — usposabljanje inventivne dejavnosti in ocena sistema nagrajevanja. KOMISIJA ZA NAGRAJEVANJE — ocena vsebine internega glasila »Emajlirec«, — priprava predloga o novih oblikah informiranosti, — organizacija tiskovnih konferenc, — priprava gradiv za sredstva javnega obveščanja, — spremljanje in analiza informacij, objavljenih v sredstvih javnega obveščanja in drugih glasilih. KOMISIJA ZA REKREACIJO IN ODDIH — priprava predloga programa aktivnosti na področju športne rekreacije, — uvajanje rekreacije med delom, — ocena razmer v počitniškem domu in depandanse, — priprava predlogov za pridobivanje novih počitniških kapacitet, — priprava predloga za regresiranje oddiha. KOMISIJA ZA KULTURNO DEJAVNOST — poživitev dela kulturnih animatorjev, — organizacija kulturnih prireditev ob pomembnejših obletnicah in praznikih (1. maj, dan borca, 8. marec, 29. november, 8. februar, ob začetku in zaključku večjih investicij), — različne oblike srečanj in revij ter tekmovanj kulturnoumetniških skupin delavcev, — gojiti interese za dobro knjigo, — sodelovanje s kulturno prosvetnimi organizacijami izven delovne organizacije, — priprava programa za kulturno sodelovanje delavcev iz TOZD, — priprava programa o-biskov gledaliških in drugih predstav. Kadrovske vesti OD 1. 2. 1980 DO 29. 2. 1980 SPREJETI NA DELO: Iztok Apat, Bojan Hribernik, Milan Goričan, Vladimir Sevšek, Ivan Bacek, Anton Flis, Venčeslav Gaber, Marija Bikošek — vsi TOZD RADIATORJI; Vojko Pilih, Jože Verbovšek, Martina Cizej, Sonja Leskovšek, Bronislava Artiček — vsi DSSS; Danijel Vrečko, Rama Sheolli — oba TOZD FRITE; Dušan Bombač, Ingeborg Ahačič — oba TOZD KOTLI; Martin Cernec — TOZD SERVIS; Josip Bene — TOZD KONTEJNER; Ivan Ratej, Roman Mavrič — oba TOZD ORODJARNA; Darko Golub, Jožica Cokl, Angelca Novak, Margareta Koštomaj — vsi TOZD POSODA. IZ DO EMO SO ODŠLI: Marjan Jesenek, Rado Kundih, Dojčin Majstorovič, Vitomir Durič, Alojz Turniški, Dragomir Ninkovič, Stje-pan Vešligaj, Martin Brinar — vsi TOZD KONTEJNER; Stanislav Knific, Anton Lipovšek, Branko Cokl, Hinko Drame, Franc Sekirnik, Zdravko Mehle, Marjan Zekar, Jože Špiljak, Slavko Kušenič, Branko Buzina, Tomaž Žagar, Miran Lojen, Štefan Šumeč, Nadica Mravljičič, Branka Toplišek, Bosiljka Gostimirovič, Terezija Kores — vsi TOZD POSODA; Stjepan Vrbanič, Marjan Veber — oba TOZD ODPRESKI; Roman Robič. Zoran Škrubej, Zlatko Vrečko — vsi TOZD ORODJARNA; Alojz Zup'anc, Afrim Hasaj — oba TOZD RADIATORJI; Slobodan Perovič — TOZD KOTLI. UPOKOJILI SO SE: Stanko Turnšek, Helena Mak — oba TOZD POSODA, Elizabeta Gaber — TOZD KONTEJNER. UMRL JE: Franc Kos — TOZD POSODA. POROČILI SO SE: Olga Artnak — Kreže; Irena Vrečer — Vinder; Breda Kiker — Kmetec; Herta Leskovar — Florjane; Marijia Bubnjar — Kač Na temelju 196. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 22/74), 24. člena uredbe o merilih, po katerih se določajo za ljudsko obrambo pomembni podatki in o ukrepih za njihovo zavarovanje (Ur. list SFRJ 6/75) in 3. člena pravilnika o merilih, o katerih se določa, katere za oborožene sile pomembne podatke je treba varovati kot državno ali vojaško tajnost in o načinu njihovega zavarovanja (Ur. list SFRJ 12/75), je DS DO EMO Celje, dne 27. 2. 1980 sprejel PRAVILNIK I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določa način in obveznost varovanja poslovne tajne in Uradne tajne, kot tudi način varovanja državne in vojne tajne v zvezi z organizacijo ljudske obrambe, način obveščanja članov delovne organizacije, obveščanje oseb izven delovne organizacije ter pravice in pooblastila, določena v zvezi z obveščanjem. 2. člen Podatki ljudske obrambe v smislu tega pravilnika, ki jih je treba varovati kot poslovno, uradno, državno in vojaško tajnost, so listine in njihova vsebina, vojna in druga materialna sredstva, objekti, ukrepi in druge aktivnosti, ki bi u-tegnile škodovati varnosti države, ljudski obrambi in oboroženim silam, če bi bili odkriti. 3. člen Vsi delavci v delovni organizaciji so dolžni, da varujejo poslovno tajnost in podatke, s katerimi delajo, ali so z njimi seznanjeni. 4. člen Vsi delavci so dolžni, da v primeru obstoja kršitve poslovne tajnosti podajo prijavo pristojnemu organu v temeljni organizaciji. 5. člen Kršitev določb tega pravilnika predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti. 6. člen Ne šteje se kot kršitev delovne obveznosti sporočanje podatkov pooblaščene osebe organom in organizacijam, katerim je na temelju zakonskih predpisov dovoljeno sporočati. 7. člen Za ljudsko obrambo pomembni podatki iz delovnega področja delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela, ki jih je treba varovati kot poslovno, uradno in državno tajnost, so listine in njihova vsebina, vojna in druga materialna sredstva, objekti, ukrepi in druga dejstva, ki bi utegnili škodovati ljudski o-brambi in varnosti države, če bi se odkrili. Po tem pravilniku se štejejo: 1. za listine — vsi pisani, tiskani, risani, posneti ali podobni materiali; 2. za bojna in druga materialna sredstva — vse vr- o določanju in varovanju ste premičnih stvari, namenjenih za ljudsko obrambo, patenti, ki imajo pomen za ljudsko obrambo ter sredstva in naprave, namenjene za ljudsko obrambo, ki so v proces obvladanja in preizkušanja; 3. za objekte — vse vrste gradbenih objektov ter drugih gradenj nad zemljo in pod zemljo, kakor tudi drugi umetni ali naravni objekti, ki so pomembni za ljudsko obrambo; 4. za ukrepe in druga dejstva — vse vrste ukazov, sporočila, naloge, dejanja in postopki na področju ljudske obrambe. 8. člen Za poslovno tajnost se smatrajo vse listine in podatki, ki so posebnega pomena za razvoj in poslovanje delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela. 9. člen Poslovne tajnosti iz 8. člena tega pravilnika se delijo po vrsti na: — proizvodnjo oziroma tajnost delovne organizacije, komercialno oziroma finančno tajnost, — tajnost o splošnem statusu delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela. 10. člen Proizvodno tajnost delovne organizacije sestavljajo: — plani razvoja temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, — plani in dolgoročni programi razvoja temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, — tehnični dosežki v razvoju tehnologije, — recepture za proizvodnjo določenih artiklov, — podatki in dokumenti znanstveno - raziskovalnega dela, opravljenega po dogovorih ali drugih aranžmajih, v kolikor je določeno, da se sprejeti rezultat ne sme objavljati ali odstopati tretjim osebam, — izkoriščenost kapacitete proizvodnje, — osvajanje proizvodnje po licenci. Za komercialno ozirom,a finančno tajnost se štejejo dokumenti in podatki o naslednjih dejstvih, sredstvih in postopkih: — kalkulacija cen, — pogoji o ponudbi za natečaj, — plan nabave in prodaje, — stanje zalog in surovin in gotovih proizvodov, podatkov in listin, ki so — stanje kreditov, — podatki o finančnem planu in njegovi realizaciji. — manipulacije z denarjem, — prodajne pogodbe, zaključene v tujini ali doma, — podatki o stanju o-snovnih in obratnih sredstev po finančnem pokazatelju, — finančni rezultati poslovanja. Za poslovno tajnost o splošnem statusu se štejejo listine in podatki o naslednjih dejstvih, sredstvih in postopkih: _— kadrovska struktura in kadri, — stanje določenih struktur v delovni organizaciji oziroma temeljni organizaciji združenega dela, — plan fizičnega zavarovanja v delovni organizaciji oziroma temeljni organizaciji združenega dela, — ugotovitve službe notranje kontrole, — ostali podatki in listine, katere organ samoupravljanja sprejme kot poslovno tajnost. 11. člen Na listinah, ki pomenijo poslovno tajnost s stopnjo interno, zaupno ali strogo zaupno mora biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označba: poslovna tajnost, interno ali zaupno ali strogo zaupno. 12. člen Vse listine in podatki, ki predstavljajo poslovno tajnost, se ne smejo odnašati iz delovne organizacije niti se ne smejo sporočati tretjim osebam. Če je potrebno, se te listine in ti podatki lahko koristijo na uradnih sestankih, vendar njihovo posredovanje določi direktor delovne organizacije oziroma temeljne organizacije in direktor sektorja za ekonomiko in organizacijo. 13. člen Delavci na službenem potovanju ali na specializaciji v tujini so dolžni varovati poslovno tajnost in ne smejo sporočati nikakršnih informacij ali posredovati listine, s katerimi se lahko kršijo interesi delovne organizacije oziroma temeljne organizacije. 14. člen Delavci, ki so pooblaščeni varovati listine, ki se štejejo kot poslovna tajnost, so dolžni, da jih varujejo v železnih blagajnah. posebno zaupne narave. 15. člen Podatki, ki so označeni kot poslovna tajnost se lahko sporočajo samo na temelju dovoljenja direktorja delovne organizacije, direktorja temeljne organizacije, direktorja sektorja za ekonomiko in organizacijo in osebe, ki jo le-ti pooblastijo. II. TAJNI PODATKI LJUDSKE OBRAMBE 16. člen Kot tajni podatki in listine ljudske obrambe se štejejo podatki o objektih, materialnih sredstvih in proizvodnji, ki je posebnega pomena za ljudsko o-brambo, kot vse listine, ki se uporabljajo na izdelavo vojnega plana in obrambnih priprav. III. DRŽAVNA TAJNOST 17. člen Kot vojna tajnost se šte-štejejo listine, materiali in podatki, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo in za katere se šteje, da bi njihovo sporočanje tretjim osebam lahko povzročilo škodljive posledice za obrambo in varnost države, kot tudi druge listine, materiali in podatki, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna tajnost. 18. člen Kot državna tajnost se v delovni organizaciji oziroma temeljni organizaciji šteje: — razvojni in vojni plan delovne organizacije oziroma temeljne organizacije, ki ima objekte, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo, kot tudi plan obrambe vseh objektov, — plan posebne stopnje pripravljenosti, ki se predvideva ali ukaže za primere neposredne vojne nevarnosti, — podatki o materialnih rezervah in podatkih o vojni proizvodnji za ljudsko obrambo. 19. člen Vse listine iz 18. člena tega pravilnika, ki se štejejo kot državna tajnost, se v zgornjem desnem kotu o-značujejo z označbo ljudska obramba, pod njo pa državna tajnost. IV. URADNA TAJNOST 20. člen Kot uradna tajnost se štejejo listine in podatki, ki so pomembni za ljudsko obrambo, vendar po svoji vsebini ne predstavljajo tajnost. To so listine in podatki, za katere se šteje, da bi njihovo sporočanje tretjim osebam lahko škodovalo ljudski obrambi, kot tudi listine in podatki, ki so z zakonom in drugimi predpisi ali sklepom organa samoupravljanja določeni kot uradna tajnost. 21. člen Uradna tajnost s stopnjo »strogo zaupno« se štejejo tisti podatki ljudske o-brambe, ki bi utegnili imeti hujše škodljive posledice za varnost in obrambo države, če bi bili odkriti. Uradna tajnost s stopnjo »strogo zaupno« se štejejo podatki, ki se nanašajo zlasti na: — načrte za obrambo in mobilizacijske načrte delovne organizacije, — oborožitev, opremo in vaje enote CZ, kot tudi razporeditev CZ, znanstvene dosežke in tehnične izume, ki so pomembni za ljudsko obrambo, — situacijski plan delovne organizacije oziroma temeljne organizacije, — skupna vrednost o-snovnih sredstev po temeljnih organizacijah združenega dela, — skupna vrednost proizvodnje in realizacija proizvodnje, če se deli na vojno in civilno proizvodnjo, — podatki o možnih vojnih kapacitetah proizvodnje za potrebo jugoslovanske ljudske armade, — številčno stanje vojaških oseb zaposlenih v temeljni organizaciji, — perspektivni plan oziroma osvajanje novih artiklov, ki se planirajo za izvoz ali vojno kooperacijo, — znanstvene iznajdbe in tehnični . izumi, pomembni za ljudsko obrambo, — cene, analize in poročila o stanju priprav oziroma o borbeni pripravljenosti na osnovi plana ljudske obrambe, — spiski in plani objektov in drugih materialnih sredstev, ki se ščitijo, — plan obrambnih objektov delovne organizacije oziroma temeljne organizacije, — dolžnosti in delovna mesta posebnega pomena za ljudsko obrambo, ki jih je treba varovati s posebnimi varnostnimi ukrepi, — poročila inšpekcijskih obiskov o stanju- obrambnih priprav v delovni orga-(Nadaljevanje na 6. strani) nizaciji oziroma ■ temeljni organizaciji, — načrtno evakuacijo, rušenje ali onesposabljanje objektov ter materialno-tehničnih ali drugih sredstev. Na listinah, ki pomenijo uradno tajnost s stopnjo zaupno morajo biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označbe: Ljudska obramba — Uradna tajnost — Strogo zaupno. 22. člen Uradna tajnost s stopnjo »Zaupno« so tisti podatki ljudske obrambe, ki bi u-tegnili imeti hujše posledice za varnost in obrambo države, če bi odkrili tretji osebi. Uradna tajnost s stopnjo »Zaupno« so podatki, ki se nanašajo zlasti: — na objekte v delovni organizaciji, pomembne za ljudsko obrambo, — na dolžnost in delovna mesta, pomembna za ljudsko obrambo, — na organizacijo, moč in strukturo enot ciyilne zaščite na območju občine, — na vrste in zmogljivosti naravnih in umetnih zaklonišč za zavarovanje prebivalstva in materialnih dobrin v vojni. Na listinah, ki pomenijo uradno tajnost s stopnjo »Zaupno« morajo biti v zgornjem desnem kotu pod drugo označbe: Ljudska o-bramba — Uradna tajnost — Zaupno. 23. člen Uradna tajnost s stopnjo »Interno« so tisti podatki ljudske obrambe, ki so pomembni za uradne potrebe delovne organizacije, ki po svojem pomenu niso tajni podatki iz 21. in 22. člena tega pravilnika. Na listinah, ki pomenijo uradno tajnost s stopnjo »Interno« mora biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označba: Ljudska obramba — Uradna tajnost — Interno. V. VOJNA TAJNOST 24. člen Kot vojna tajna se štejejo listine ali podatki, ki so z zakonom, drugim predpisom ali sklepom pristojnega organa določeni kot vojna tajna, kot tudi podatki, ki niso določeni kot vojna tajna, vendar zaradi njihove pomembnosti,' če bi bili odkriti, lahko povzročijo škodljive posledice za oborožene sile in njihove priprave za obrambo države. VI. VAROVANJE TAJNIH PODATKOV IN LISTIN 25. člen Vsi delavci so dolžni, da varujejo tajnosti, s kateri-im razpolaga delovna organizacija. Vsi delavci so dolžni, da spoštujejo in ustvarjajo postopke in načine, s kate- rimi se onemogoča tretjim osebam, da si zagotovijo tajne listine in podatke. Posebno pozornost v varovanju tajnosti delovne organizacije zadeva tiste delavce, ki sprejemaj9 tuje partnerje ali se z njimi dopisujejo. 26. člen Odgovorni in drugi delavci delovne organizacije so dolžni, da varujejo zaupne listine in podatke, s katerimi delajo. Delavci, ki delajo z listinami in podatki, ki se štejejo kot poslovna tajnost ali so poslovna tajnost oziroma uradna, vojna ali državna tajnost ali z listinami in podatki, ki so pomembni za ljudsko obrambo ali oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije, so dolžni, da jih varujejo pred tretjimi osebami. Dolžnost varovanja tajnih listin in podatkov nastane v trenutku, ko se delavec z njimi seznani. 27. člen Vse tajne listine in podatki se ob dostavitvi v delovno organizacijo vpišejo v delovodnik. Vse tajne listine in podatki, ki se pošiljajo iz delovne organizacije, se o-značijo z navedbo »poslovna tajnost« oziroma z odgovarjajočo navedbo stopnje tajnosti, katero predstavljajo in se vpišejo v delovodnik. Delavci, ki opravljajo delo s tajnimi listinami in podatki, morajo voditi evidenco o tem, kateremu delavcu in kdaj so dopustili uporabo ali dali v uporabo listine in podatke. 28. člen Tajne listine in podatki,. ki se varujejo v železni blagajni so predvsem: — gotovina in vrednostni papirji, — obrambni načrti, tehnična dokumentacija, pomembna za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in vojaške namene, — podatki o kadrih, — tehnična dokumentacija o izumih in patentih. 29. člen Iznašanje tajnih listin ali podatkov delovne organizacije je dovoljeno samo s pismenim dovoliiom direktorja delovne organizacije, temeljne organizacije in direktorja sektorja za e-konomiko in organizacijo, ki bodo razloge za tako dovolilo obrazložili pismeno. Tajne listine ali dokumente je prepovedano snemati ali objavljati v internih ali eksternih informacijskih sredstvih. VII. ORGAN ZA VAROVANJE POSLOVNIH IN DRUGIH TAJNOSTI 30. člen Delavski svet delovne organizacije v roku 30 dni od dneva sprejema tega pravilnika določi komisijo, ki bo odgovorna za zavarovanje tajnosti. Ta organ je pooblaščen, da ugotavlja, kateri delavci so lahko pooblaščeni za zavarovanje ali informiranje o tajnih podatkih. Vlil. PRAVNO DOVOLJENO DELO S TAJNIMI PODATKI 31. člen S tajnimi listinami in podatki dela tisti delavec, pri katerem iz dela izhaja to, da opravlja delo s takimi podatki. V temeljni organizaciji združenega dela se taki podatki lahko dajo v uporabo samo osebam, ki jih morajo poznati v zvezi t delom, ki ga opravljajo. Izven temeljne organizacije se ti podatki smejo sporočati samo organom, organizacijam ali določenim osebam, ki imajo na temelju zakonskega pooblastila pravico, da so seznanjene s takšnimi podatki, O sporočanju tajnih listin in podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, delavec, ki o-pravlja delo z njimi, sestavi zapisnik, tako da je vedno možno ugotoviti, komu so bili ali pri_kom se trenutno nahajajo tajne listine in podatki. 32. člen Nihče nima pravice, da kogarkoli pooblasti, da tajnosti delovne organizacije uporablja na način inkriminiran v kazenskem zakonu ali drugem kazenskem predpisu. Nihče nima pravice, da drugega pooblasti, da tajnosti delovne organizacije sporoča tretjim osebam. IX. PRAVNO DOVOLJENO OBJAVLJANJE TAJNOSTI DO 33. člen Pravno dovoljeno objavljanje tajnosti delovne organizacije pomeni njeno objavljanje v interni ali eksterni javnosti v soglasju imetnika tajnosti. Imetnik tajnosti se smatra tista pravna oseba, ki je listine ali podatke določila kot tajnost. X. SPOROČANJE TAJNOSTI DO 34. člen Vsi delavci temeljne organizacije, ki so seznanjeni s tajnostjo delovne organizacije, se smatrajo kot nepooblaščene osebe, če na protipraven način seznanijo s tajnostjo delovne organizacije tretjo osebo. Postopanje v nasprotju z določbami prvega odstavka, tega člena se smatra, kot odkritje tajnosti delovne organizacije. Sporočanje tajnosti delovne organizacije ima lahko obliko kaznivega dejanja, gospodarskega postopka v obliki nelojalne konkurence ali hujšo kršitev delovne obveznosti. XI. ZAŠČITA TAJNOSTI DO 35. člen Ukrepi za zaščito tajnih podatkov v delovni organizaciji so: — ugotavljanje vrst in stopenj tajnih podatkov, — določanje oseb, ki lahko delajo s tajnimi podatki, — prepoved sporočanja tajnih podatkov izven prostora, v katerem se varujejo in odnašanje tajnih podatkov in listin, kadar to potrebe službe ne zahtevajo, — prepoved vstopa tretjim osebam v prostore, kjer se opravlja delo s tajnimi listinami in podatki oziroma se varujejo podatki in listine, • —• evidenca tajnih podatkov in uporabnikov ter u-poraba tajnih podatkov, — kontrola uporabe predpisanih zaščitnih u-krepov, — prepoved objavljanja tajnih podatkov brez dovolila pooblaščenega organa. 36. člen S tajnimi listinami in podatki s področja obrambnih priprav in z vojnim planom se lahko seznani: — delavski svet, kadar razpravlja o vprašanju s tega področja, (seje so zaprtega tipa), — komite za ljudsko 0-brambo in družbeno samozaščito na svojih sejah in pooblaščene osebe za o-pravljanje nalog s področja obrambnih priprav, vendar samo o stvareh, na katerih bo v vojnih pogojih delal, — daktilograf, ki ga določi komite za ljudsko o-brambo in družbeno samozaščito in to z materialom, ki se razmnožuje. 37. člen Tajne listine se ne smejo iznašati iz prostora, v katerem se varujejo. Vojni plan se lahko odnese samo do prostora, v katerem bo seja komiteja, ali kadar inšpekcijski organ občin- skega sekretariata za ljudsko'obrambo opravlja kontrolo. Podatki se pošiljajo s kurirjem, ki ga določi komite. 38. člen Prepovedano je slikanje vsakega podatki, ki zadeva obrambne priprave in vojni plan delovne organizacije oziroma temeljne organizacije, kot tudi uporaba fotoaparata in magnetofona v prostoru, kjer se varujejo tajni podatki. 39. člen Uresničevanje predpisanih ukrepov zaščite kontrolira predsednik komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in organi oddelka za narodno zaščito skupščine občine. 40. člen Vsi tajni dokumenti se tipkajo v enem izvodu, razen tisti, ki se pošiljajo pristojnemu organu skupščine občine. Ti se tipkajo v dveh izvodih — eden izvod za temeljno organizacijo oziroma delovno organizacijo, ki se nahaja v blagajni, drugi — pa za pristojni organ skupščine občine za ljudsko obrambo. 41. člen Predaja poslov pri zamenjavi oseb, ki sodelujejo na izdelavi in zavarovanju tajnih dokumentov, se o-pravi v pismeni obliki. XII. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE 42. člen Z določbami tega pravilnika se morajo seznaniti vsi delavci v delovni organizaciji, kar potrdijo z lastnoročnim podpisom. 43. člen Ta pravilnik slopi v veljavo 8 dni po objavi v glasilu delovne organizacije. 44. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o zavarovanju in zaščiti tajnosti podjetja. Predsednik koordinacijskega odbora za LO in družbeno samozaščito DO EMO JOŽICA KOVAČIČ Predsednik DS DO EMO JOŽICA KOVAČIČ Abrahama srečali MAREC Antonija BORNEKAR, rojena 2. 3. 1930, emaj-lirnica; Dragica JANEŽIČ, rojena 5. 3. 1930, skladišče gotove posode; Jožefa KOSABER, rojena 11. 3. 1930, splošna služba; Ciril KOSMAČ, rojen 1. 3. 1930, predelovalnica kovin; Marija KOTNIK, rojena 15. 3. 1930, emajlirnica; Florjan MLINAR, rojen 3. 3. 1930, predelovalnica kovin; Stane NA-VODNIK, rojen 27. 3. 1930, vzdrževanje; Marija SLATINEK, rojena 28. 3. 1930, kuhinja. Novo vodstvo sindikata 1. Predsednik predsedstva KOOS EMO — tov. Ervin BELAK — TOZD RADIATORJI 2. Podpredsednika — Milan KAVČIČ, Rafko GREGORC 3. Sekretar KOOS — Adi KOZOVINC PREDSEDSTVO KOOS EMO Člani predsedstva so vsi predsedniki IO OOZS po TOZD: TOZD VZDRŽEVANJE — Janko KOŠTOMAJ TOZD KOTLI — Jože PERKOVIČ TOZD KONTEJNER — Gusti KOVAČIČ TOZD ORODJARNA — Štefanec TOPLIČANEC TOZD RADIATORJI — Milan RAMŠAK TOZD TOBI — Franc BEZLJAJ TOZD FRITE — Mira ČOKLIČ TOZD ERC — Franc ZIMŠEK TOZD POSODA I — Slava PODPEČAN TOZD POSODA II — Marjan KVARTIČ TOZD POSODA III — Ladislav SOTOŠEK TOZD POSODA IV — Friderik BREČKO TOZD DSSS — Adi KOZOVINC TOZD ODPRESKI — Cveto GERČAR Predsedstvo šteje 17 članov. Podpisniki za Ljubljansko banko: Predsednik KOOS — Ervin BELAK Podpredsednika — Milan KAVČIČ, Rafko GORC Sekretar — Adi KOZOVINC GRE- Rešite jo, saj ni težka ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene MARIJE ŠPEGLIČ se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali z nami, jo spremljali na njeni zadnji poti in zasuli grob z venci in cvetjem. Posebej se zahvaljujem tovarniški godbi na pihala za mirno igrane ža-lostinke. Franc ŠPEGLIČ ZAHVALA Ob izgubi dragega moža MARJANA BERVARJA se zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Vzdrževanja in energetike-za iskreno izrečeno sožalje, podaritev venca in za spremljanje na njegovi zadnji poti. Zahvala godbi za igrane žalo-stinke. Žalujoča žena Marija, sin Zvonko in hčerka Jana ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in sina Franca Kosa mlajšega iz Zvodnega 7 — Celje, zaposlenega v Emajlirnici, se iskreno zahvaljujemo vsem v kolektivu, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, sodelavcem za denarno pomoč, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Marica, otroci: Marjanca, Franci, Joži in Zdenka ter oče Franc Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanj a davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. ŠPORT IN REKREACIJA — ŠPORT IN REKREACIJA — ŠPORT IN REKREACIJA — ŠPORT IN REKRE ŠAHISTI TRETJI Poročali smo že, da so naši šahisti tudi letos resno posegli v boj za naslov prvaka v občinski šahovski ligi. Pod dobrim vodstvom Staneta Perti-nača so ob koncu osvojili tretje mesto. Z malo več sreče pa bi lahko bili drugi. V preostalih treh kolih so namreč premagali Klimo 3 : 1, Libelo 3:1 in igrali neodločeno 2 : 2 proti Kovinotehni, ki je bila druga. Končni vrstni red pa je bil naslednji: Ingrad 24,5, Kovinotehna 21,5, EMO 20,5, Cinkarna 20, Libela 18, Železarna 17,5, Klima 12, Merx 6 in Savinja 3 točke. jk TUDI NA TURNIRJU ŠESTI Naši hokejisti na ledu so tudi v drugem delu občinskega sindikalnega prvenstva osvojili drugič letos šesto mesto. Zmagala je ekipa Zlatarne, medtem ko so naši igralci od šestih srečanj dve dobili. Končni vrstni red pa je naslednji: Zlatarna 9 točk, REK Velenje 8, Opekarna Ljubečna 7, Železarna in Aero 5, EMO in Konus 4 točke. jk V ODBOJKI DRUGI Letos smo se udeležili tudi tekmovanja v Trim igrah in to v odbojki. Nastopili smo s tremi ekipami. Ženska ekipa je nastopila v tretji skupini in osvojila tretje mesto za Železarno in Kovinotehno in pred Cinkarno ter Aerom in Merxom. Člani so bili drugi, toda v tretji skupini, kjer so sodelovale le tri ekipe. Naši igralci so izgubili proti Železnici in premagali Libelo. Najboljši uspeh pa so dosegli starejši člani. V močni skupini petih moštev so osvojili drugo mesto in to tako, da so premagali PTT, Libelo in Savinjo. Izgubili pa so samo proti Železnici. uz NASTOPILI SMUČARJI Med 320 smučarji iz 56 sindikalnih ekip Celja so nastopili tudi smučarji iz naše delovne organizacije. Pa poglejmo kakšne uspehe so dosegli na belih poljanah: Med dekleti je bila Semoličeva peta, Knezova 12. in Tominčeva trinajsta. Kot ekipa pa smo osvojili četrto mesto med sedmimi ekipami. Pri starejših članih je bil Kokalj 27., Ločnikar 38. in ekipa dvanajsta. V prvi skupini moških nismo imeli predstavnika, pač pa smo v tretji skupini med ekipami osvojili osmo mesto (nastopilo je 14 ekip), ter med posamezniki osvojili naslednja mesta: 29. Milač — 48,63, 32. Jošt — 48,81, 39. Zorec — 49,88, 50. Ivančič — 52,22 sekund. Zmagal pa je Jovan iz ekipe Merx z rezultatom 41,36. uz DEŽURNA KAMERA JE ZABELEŽILA V GOLOVCU O športnozabavni prire- našo ekipo med tekmova-ditvi »V zdravju je moč« v njem. Celju, smo obširno že po- Ali ne bi kazalo, da bi ročali v prejšnji številki takšne igre pripravili letos našega glasila. Tokrat ob- med športniki TOZD. Toli-javljamo posnetke našega ko v premislek. Športniki, sodelavca, ki je spremljal vi ste na potezi! Priprave pred vajo — podajanje medicinke prek glave iltfi Posvet in razlaga pravil med odmorom tMMipi® Podajanje žoge v paru je prijetna vaja, ki zahteva precej spretnosti