Sveto leto in liberalna politika. K. V mnogih škofijah se je sv. leto že oznauilo in v naši škofiji na pepelnično sredo ob 5. popoldne že tudi začelo. Pa kaj ima sv. leto opraviti s politiko, In zlasti še z liberalno politiko ? Prav dosti; in ravno to hočemo povedati, — povedati pa zato, ker se liberalci sv. letu nasproti jako cmerno drže, iu so znamenja, da jib je volja, njegovim pobožnostim in sv. vajam ugovarjati. Da je liberalna politika vsepovsodi budo zavožena, tega ne tidi edini ,,Gospodar'J, ampak p»vedajo na vsa usta ravno te dni najbolj liberalni Sasniki, ki na pomoč klicejo rboljse mo5i", da bi zavoženo politiko zopet iz blata potegnile injo spravile na pravi tir. V kterem oziru je pa liberalna politika zavožena? Zlasti v trojnem oziru. 1. V svobodomiselnem oziru. Pametni ljudje menijo, da gre svoboda le dobrim in poštenim ljudem, čednosti in kreposti. Liberalci pa so svobodo tako 5udežno vravnali, da najbolj na korist hodi lenubom in potepuhom, razuzdanosti in krivici. Hudodelstva: tatvine, ropi, ogromne goljufije, poboji, umori itd. se množijo prav zat6 tako silovito, da zdaj že liberalci sami na glas rečejo: tako ne gre; treba je kreniti na drugo stran. — 2. V gospodarskem oziru. Liberalci so dolžili prejšno kršSansko politiko, da so zavoljo nje narodi in države ubožale in se zadolžile; rekli so, po njib novib naukib se bo povrnilo premoženje in bogastvo v države, med narode, da, v vsako posamesno hišo. Obetali so prave nebesa na zetnlji. Stavili so velikanske tovarne, zidali železne ceste, snovali denaine družbe brez konca in kraja, ponosno so kazali na svoje nakupičene miljone, 6eš, to je sad naše niodrosti, to napredek nove dobe, začetek nebes že takaj na zemlji. In denes? Potibnili so slavospevi neslišanega napredka, nagrabljeni miljoni so zginili, kakor juteinja megla pved solncein, vsepovsodi strašanski poloin. Banke falirajo, kupčijske biše napovedujejo krido, fabrike ugasujejo svoja ognjišča, in razpuščajo delavcev na tisoS tiso.e s trebnbom za krnbom. Cele kope takili iz-tradanib delavcev se klatijo okoli, zlasti po i_e~tib, pa že tudi po kmetib. N.kteri ponižuo prosijo kruha, dnijii si ga jemljej« s silo, tretji pa kažejo bogatinom srdite zob_. in kuliajo v sicu kvvavo maščevanje. Liberalci sami s strahom spoznajo: zavozili sino! Uhijajo si glave, kako z d.lom in kiuhom preskibeti uboge in zabramti o^enj socijaluega puDta, ki se na stiehi zdaj te zdaj one države prikaže. Maogo ugibajo, ali pravega ne ugaueio. — 3. Vverskem oziru. Bnga go odpravili iz politike. Pravijo, da politikarjein, kndar postave delajo, 88 uikakor ni t.eba oziiati ua božjo veČDo iu u es p rem e ulj i vo poetavo; kajti novošegna državaje sama sebi svoj b o Ł. Kar večina »klene, to je pnstava ia tedaj tudi pravica, ah se z božjo postavo viema ali ne, na tem _i cel6 nič ležeče. Da; B ig in nj.gova cerkev ima v novošeguib drZavah od zdaj zanaprej le toliko iu le tiste piavice, ktere ji liberalni postavodajalci milostno podarijo. Od tod pa prihaja, da eo si postave in piavica veduo bolj navskiiž, da 80 ljudstva vedno bolj nezadovoljne, ia dižave vedno bolj nesre.ne. Ker v politiki ni Boga, zato tudi ni svitlobe in mazila ev. Duba. Srdito se gledajo stranke, srdito se gledajo države, srdito Be gledajo narodi, iu naša razburjena domišlija zagleda krvavi vojskini me. na obnebji zdaj te, zdaj one države. Zrnešajava je splosna in nevarnost vedno veča. Tudi to spoznajo liberalci sami in že marsikteremu njih prvakov je po sili iz ust nšla beseda: zavozili smo! Pa kakor se tudi liberalci po vseh deželab zdaj že sami med seboj lasajo, in na nos na glavo postave spreminjajo in nove kujejo, na bolje le ne pridemo, ampak gremo o.itno na buje. Ia v tej vesoljni zmešnjavi milo zapojejo zvonovi vseh katolilkih cerkev po vsem svetu ter nam oznaaijo svetoleto. Oda bi spoznali njegovo dobroto vsi, in zlasti še liberalci, vi, kako piav o pravem .asu vam pride, ter varn ob uii, ko vas la>tna modrost zapušča, srojo nebeško po_uč v vseb tieh obzirib ponuja! Sv. leto kliče prvič k pokori in pravemu poboljšanju življenja. Sovražaikom oznauaje spravo, tatovom in roparjem zapoveduje povračilo tujega blaga, zapravljivcem nalaga varčnost in zmernost, in pohujsljivim mebkužencern zatajevanje saraega sebe. Koliko nesiečnih je še denes na poti hudodebtva ia na stezi v ječo, ki bodo z božjo pomočjo v sv. letu zopet našli in nastopili stezo pravičnosti! Sv. leto oznannje pravo svobodo Božjih otrok, in le ti umejo biez nevainosti za bližnjega rabiti najvefco dižavno svobodo. — Sv. leto kliče drugickusmiljenju do ubogib. Z močjo božje besede trka na bogatinov zaklenjene škrioje zlata in srebra, ter jim veleva, da uaj svoje dolgove pred Bogom po- plaSajo z miiošnjo do nbogib na zemlji, po besedab Kristu-iovib: Karkoii ste storili enemu mojib na:manjšib bratov, ste meni stoiili. Bogatiuoiu določno re?e, da brez usmiljeuja do abogih za-nje ni odpu^čenja pred Bog-om, in da niore biri njih radoaarnost teiu veea, knlikor veoa je ubogili nezakrivljeua sila. Tako pe spoznata oba, bogatin in ubožec, ua pragu kat. ce.kve kakor otroka istega Očeta v uebesili. ki sta dolžna se med seboj bratovsko ljubiti in podpirati. Po spricevanji zgodovine se uikoli toliko miio.nje raed nboge ne di'!i, kakor ravno v svetein let.i. VojaSke armado še niso niknli staluo zadušile sncijaluega puuta ne v staiodavnUi ne v novejšib državah; pravo ga-iil) inia le ceikov KrUtnsova, njegovo ime jekr.čanskaljubezen, ki jo sv. leto z mučnim glas«>m ciznanuje. Sv. leto kliče tretjič k molitvi, in sicer k združeni, obilni iu stanovitui molitvi v procesijah in pii šiacijonib za sv. odpustke odločeuib. Iu zakaj se bo toliko molilo ia prosilo? Berite okrožuico sv. Očeta, beiite pastirske liste našib škofov. Ena in ista molitev je povsodi naročena; — moliter namieč, da bi sv. Dub razsvetil ceikvene in državne vladarje in njih svetovalce in pomo.pike, uaj bi sebi izročene podložnike z modiostjo vodili po stezi pobožnosti in pravice; — da bi večni Bog vsera vladarjem in oblastnikom mir ia edhiost dodelil; — in da bi vsegamogočaa milost božja vse zmote in grebe zatila, zmotene in gresnike pa na stezo resnice in pravice zavrnila. Kaj, ako bi bila naša molitev taka, da bi vredna postala vslišanja Božjega, ali bi hipoma ne končale vse državine homatije in ne zginile vse bojazni krvavih vojsk? Tedaj, dragi politikarji! ki se vedno, preden Rvoja zborovanja začaete, v ocitni službi Božji sv. Duba na pomoč kličite, če ni vse to od vaše strani le na videz storjeno (kar misliti nočemo), nikakor ue smete in ne morete pisano gledati sv. leta in njegovih procesij in njegovih pobožnosti; vsaj se te pobožnosti v eni edini molitvi izbajajo, da bi luc sv. Duha vso ceikev Kristusovo ia vse države prešinila in njegovo mazilo vse cerkvene in državne raue zacelilo. — Mnogo sredstev in zdravil ste že poskusali, ali vse skupaj ni nič pomagalo; poskusite toraj brez strabu in srčiio še tudi pomočke in zdravila svetega leta. Pomoč vam je gotova. — V to ime pomozi večni Bog, in dodeli milostljivo, da bi se zlasti vsi Slovenci dobrot in milosti sv. leta prav obilno vdeležili, in tudi med njimi bo ponehal cerkveni in politični prepir, ter jiin zopet zasijala nebeska zvezda miru in sprave in ljubezni bratovske!