MATOHI http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK, 8.NOVEMBER 2007 / ŠTEVILKA 731, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR 9789612 440671 Izdelki za zdravo življenje Kristanov trgi - tržnica URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 AVTO ŠOLA BISER j w z ->Z v Drevored 1 .Maja 4, Izola ^yn/r^\ www.biser-as.si L; y tel.: 05/ 641 74 48 '/ Mob. 041 685 277 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. Ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI m0bU PRODAJALEC V KElihUl Izolski občinski svetniki glasujejo o pomilostitvah Danes je še eden tistih četrtkov, ko zvonijo telefoni in se srečujejo tisti, ki se drugače ne videvajo prav pogosto. Včasih se je temu reklo dogovarjanje, danes se prav sliši lobiranje, v resnici pa gre za eno in isto stvar, namreč, kako narediti, da bo nekaj nezakonitega postalo zakonito. (Mef) Danes, v četrtek 8. novembra, bodo izolski občinski svetniki na izredni seji skušali doseči pomilostitev za vse, ki so grešili v postopku načrtovanja, gradnje, nadzora in investiranja v neprofitni blok v Livadah. Zgodba je znana in prežvečena. Občina je že leta 2006 napovedovala gradnjo enega bloka s sto stanovanji, ker ji ministrstvo za finance ni odobrilo tolikšnega dodatnega zadolževanja, je uporabila preverjeno metodo. Odločila se je za najem poslovnega lizinga, ki se je kasneje izkazal za finančnega, napovedala gradnjo 50 stanovanj, a podpisala pogodbo za 180, dobila en gradbeni načrt, a delala po zavrnjenem, poslušala opozorila o nezakoniti gradnji, a ves čas iskala način za legalizacijo nelegalnega. Potem je prišel inšpektor za gradnje, ustavil dela in vrag je vzel šalo. Glede na to, da javnost in politika še zdaleč nista enotni glede tega, kaj storiti s to nesrečno gradnjo, in tistimi, ki ji bodo sledile, je današnje odločanje več kot formalnost s katero bi odpravili tiste dele zazidalnega načrta, ki ovirajo legalizacijo gradnje. Delno tudi zato, ker nekateri svetniki vztrajajo pri iskanju tistih odgovornih oseb, ki so naročile in omogočale gradnjo mimo gradbenega dovoljenja. Zdaj se jim je men- da pridružil še anonimni ovaditelj, ki ga nekateri sicer iščejo v sosednji občini, a je bolj verjetno, da je naše gore list. Tako bo današnja seja pravzaprav poizkus pomilostitve individualno odgovornih, namesto njih pa bodo nastopili kolektivni krivci v obliki svetnikov, oziroma, posplošeno rečeno, kar vsi izolski volivci. Dare Brezavšček, dobri mož decembrskih praznikov pa je ponudil novo rešitev: “Zakaj bi zasipavali klet in pritličje ali podirali mansardo. Odstraniti je treba 1. in 2. nadstropje, pa bo.” Onemeli zvonček Zvonček sem, bil sem runde brez pardona, ob polnih žepih in praznemu kozarcu. Svoj glas sem dvigal ob vsakem udarcu, zdaj nema sem žrtev kadilskega zakona. | Oglasil bi se, da se v prostrano sliši, da kljub visoki, nepriznani inflaciji, s kljub bedni mržnji in diskriminaciji, še vedno toči in pije se v tej hiši. Prazen je sank, jaz nemočen in sam, le malokdo priklati se do mene, obrne žepe in prav hitro krene. Kako naj sam od sebe glas oddam? Kam ste šli, brezskrbni časi zlati, ko vsak me bil po (zadnji) je plati? Zima je pred vrati Če so Indijanci zgodaj začeli nabirati drva je Ameriki grozila huda zima. Pri nas si pomagamo s palmami in če gre verjeti podobnim napovedim, se tudi nam obeta huda zima. Mi bomo preži-vali, palme pa očitno tudi. tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola It Banka Koper komunala izola - isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel.: 041/ 650 375 Zgodilo se je te dni Oljka županov je tokrat minila z dobrimi oljkami a brez županov V petek 26. oktobra seje zgodila tradicionalna Oljka županov, ki pa je bila v marsičem drugačna od dosedanjih. V prvi vrsti zato, ker na dogodku ni bilo ni enega od obalnih županov, tako da je občino Izola zastopal podžupan Bojan Zadel, ki je v imenu izolske občine kot organizatorke tega dogodka tudi pozdravil prisotne med katerimi so tokrat prevladovali kmetovalci oziroma oljkarji ter novinarji. Posebnost je tudi ta, da prvič v 15-tih prisotni niso odšli v oljčnik Markočič -Veselovih ampak so “obiranje” opravii kar v prostorih hotela Belvedere. Tam so o razvoju oljkarstva v Slovenski Istri govorili predstavniki Društva oljkarjev Slovenske Istre na čelu s predsednikom Dinom Pucerjem. Posebna gostja, španska veleposlanica v Sloveniji, Carmen Fontes in podžupan Bojan Zadel sta tako opravila simbolično obiranje, po novinarski konferenci pa je sledila še pogostitev s tipičnimi istrskimi jedmi in vini ter degustacija oljčnega olja. Skratka, tokratno srečanje ob oljki županov je bilo manj politično, zato pa bolj strokovno, kar tudi ni slabo. Županov ni bilo, vsi drugi pa so prišli. Še pred Oljko županov pa je bila dopoldne v Hotelu Marina skupščina Združenja oljkarjev Slovenije (ZDOS) na kateri so govorili tudi o nadaljnih prizadevanjih za spremembo zakonodaje v zvezi z obdavčitvijo oljkarjev, izvolili pa so tudi novo vodstvo zveze, ki jo bo naslednje leto vodil Franc Krajnc iz društva Storta Piran, podpredsednik pa je Miha Lipovšček iz Goriškega oljkarskega društva. Na skupščini so tudi sklenili, da bodo župane pozvali naj resneje pristopijo k uresničitvi sporazuma o poimenovanju Izole, Kopra in Pirana ter Šempetra pri Gorici in Dobrova iz Goriških Brd v oljkarska mesta. Veleposlanica Španije pa je tudi predlagala, da bi oljkarska zveza Slovenije predstavila svoje delo in posebnosti slovenskih oljk v Španiji. Sicer pa oljkarji ugotavljajo, da je bera oljk ponekod zelo dobra, ponekod pa katastrofalna, saj beležijo izpad tudi do 90 odstotkov, v povprečju pa kakšnih 45 odstotkov izpada letošnje letine. Teden starejših občanov V ponedeljek popoldne je bila v sejni dvorani občinskega sveta slavnostna seja upravnega odbora Društva upokojencev Izola, ki je bila pravzaprav ne- kakšen uvod v letošnji teden starejših občanov, ki bo trajal do sobote, 10. novembra, ko se bo končal z družabnim večerom v hotelu Delfin. Na slavnostni seji ob 27. tednu starejših občanov, ki se je je udeležil tudi župan, dr. Tomislav Klokočovnik, sicer pokrovitelj letošnjega Tedna starejših občanov, je o položaju upokojencev in starejših občanov v naši občini govoril predsednik društva, Marjan Pavlič. Govoril je o pomenu združevanja upokojencev in o njihovem aktivnem sodelovanju v javnem življenju naše občine, o sodelovanju z drugimi društvi in o potrebi po organizaciji dnevnega centra za zbiranje starejših občanov, ki ga Izola, kljub izraženi želji v posebni raziskavi, ne premore. Seveda pa je na slavnostni seji zapel tudi Ženski pevski zbor društva upokojencev, Sinji galeb, sledil pa je sprejem v restavraciji Hotela Riviera. Prvi kamgreš Liste Izolanov Prejšnji teden so se na prvem kamgre-šu, kot so poimenovali nekakšen kongres ali občni zbor, zbrali aktivisti Liste Izdani, ki so na ta način tudi praznovali prvo leto delovanja v lokalni skupnosti. Lista Izolani je sicer nastala pred lokalnimi volitvami 2006, volilci pa so jim namenili en sedež v občinskem svetu, ki ga zaseda Slavko Samotorčan. Lista sicer ne deluje po klasičnih strankarskih pravilih, nima točno določene hierarhije ampak deluje kot kolektiv v katerem vsak od aktivistov pač skrbi za svoje področje. Svetniško pisarno vodi ing. Aleksander Slekovec, za področje družbenih dejavnosti je zadolžen Drago Mislej Mef, za okolje in prostor Slavko Samotorčan, kultura je najbližja Barbari Dobrila, šport Bojanu Korošcu in Alenki Šarkanj, krajevne skupnosti in podeželje obvladuje Maks Filipčič, ekologijo Vera Neels, javne finance Egle Tomažin-čič, seveda pa ima vsak od njih še vrsto sodelavcev, ki ponagajo povsod kjer je potrebono. Med najbolj aktivnimi so: Dušan Ambrož, Boris Čuk, Davidela Ti-čič, Petra Božič, Biljana Pavlovič, Matej MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Pegan, Boštjan Pišlar, Jan Tomšič, Marino Kralj in številni drugi prijatelji ter somišljeniki, ki se bolj ali manj redno udeležujejo njihovih pogovorov pred sejami občinskega sveta. Izolani namreč delujejo javno in tudi njihovi sestanki so bili v toplejših dnevih kar na ulici, saj svojih pisarniških prostorov še nimajo. Na koncu pa je bilo (skoraj) praznično Na kamgrešu so pritrdili trem principom svojega dela, ki jih je predstavil Slavko Samotorčan z naslednjimi besedami: “Lista Izolani zagovarja strokovnost pri odločanju, zakonitost pri izvajanju in transparentnost pri poslovanju. Ce dosežemo ta misleni premik v glavah članov občinskega sveta in občinske uprave, lahko upamo na boljši jutri Izole in njenih prebivalcev.” V nadaljevanju so obnovili nekatere najbolj odmevne akcije zadnjega leta, vključno z odmevno javno tribuno na temo trase hitre ceste, opredelili pa so se tudi do aktualnih vprašanj, posebej do problema gradnje neprofitnega bloka, do nadaljevanja gradnje hitre ceste, do problemov krajevnih skupnosti, ki so takorekoč v umiranju. Govorili so tudi o razmerjih moči v občinskem svetu in njihovi poziciji ter se opredelili kot kritična pozicija oziroma kot tista opcija, ki se odloča ob vsakem vprašanju posebej. Tisti, ki spoštujejo to njihovo odločitev bodo seveda razumeli, zakaj so enkrat za, drugič pa proti predlogom občinske oblasti, pa tudi, zakaj se ne uvrščajo v takoimenovano opozicijo, saj tovrstna “načelnost” ni produktivna, niti mogoča, saj se je pokazalo, da še največja “opozicijska” stranka zelo dobro sodeluje z največjo stranko, na vladajoči strani. Takšnemu razmišljanju so pritrdili tudi predstavniki občinskega odbora LDS, ki so se odzvali vabilu Liste, tako kot predstavniki SDS, manjšine, DeSUS-a in stranke Izola je naša, na čelu z županom Tomislavom Klokočovnikom. Drugi se, kljub vabilu, kamgreša niso udeležili. Povejmo še, da 'so svoj prvi kamgreš organizirali v prostorih še neodprte Saladie na Manziolijevem trgu (nekdanja Canova Verdi), Alen Pušpan je poskrbel za okuse morja, klet Korenika Moškon pa za tekočo dobrote izolskega podeželja. Martinovanje v Delfinu Društvo invalidov Izola in Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava, organizirata Martinovanje v Hotelu Delfin Izola, dne 10. novembra 2007, to je v soboto, s pričetkom ob 19.uri. Prijave sprejemamo v pisarni Društva invalidov Izola, ul. OF 15, vsako sredo od 15.ure do 17.ure. Pridite, druženje bo prijetno, cena večerje ob glasbi pa IO euro. predsednik D.l. Izola, Zmago Višnjevec Martinovanje na Bizeljskem DU Izola tudi letos, 17. novembra 2007, organizira “ MARTINOVANJE “ na Bizeljskem. Odhod avtobusa z avtobusne postaje bo ob 7.00 uri. Sledila bo vožnja do kartuzije Pleterje, kjer si bomo ogledali življenje in delo v samostanu. Po topli malici v Kostanjevici si bomo v Brežicah ogledali bogate zbirke v gradu. Nato bomo odšli do Kumrovca, si ogledali Staro selo in Titovo rojstno hišo. Potem sledi povratek na Bizeljsko in ogled repnice ter pokušina vina z domačim narezkom. Nato se bomo odpeljali v Kostanjevico kjer bo pravo martinovanje ob zvokih glasbe za ples. Sledi odlična večerja in krst mošta. Vrnitev domov je predvidena v poznih nočnih urah. Cena martinovanja za 40 oseb je 65,00 evra. V ceni je vračunan celoten aranžma z vodenjem, DDV in osnovnim nezgodnim zavarovanjem Prijave zbiramo do vključno 12 novembra 2007 na sedežu društva, Plenči-čeva 3 ob uradnih urah. predsednik DU Izola, Marjan Pavlič Kdo bo istrski državni svetnik Razhajanje sodišča in volilne komisije je razgibalo volitve v DS Volitve državnih svetnikov so bile običajno bistveno manj razgibane kot tiste za državni zbor, predvsem zato, ker so volili elektorji, te pa smo običajno izvolili skorajda nevede. Pravzaprav mnogi niso niti vedeli, kako se voli poslance v državni svet, odslej pa bo to vedel vsak občan Izole, Kopra ali Pirana. Zapletom pa še ni videti konca. Vrhovno sodišče je v začetku tedna pritrdilo pritožbi Viktorja Markežiča na zavrnjeni ugovor pri volilni komisiji 2. volilne enote s sedežem v Postojni. Markežič je namreč vložil ugovor na kršitev volilne pravice v postopku kandidiranja za člana Državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov. Njegovo kandidaturo je vložil Klub svetnikov MO Koper Oljka - DeSus. Vrhovno sodišče je ravnalo enako tudi v primeru Marijana Križmana, Socialni demokrati Koper. Markežičeva kandidatrua za člana Državnega sveta je bila vložena 26. septembra, ko se je ob 17. uri iztekel rok za vlaganje kandidatur za elektorje in člane v mestni občini Koper. Po neuradnih podatkih sta kandidature vložila le Klub svetnikov Oljka-Desus in Klub svetnikov Socialnih demokratov. Po izteku roka je občinski svet na pobudo župana Popoviča sprejel nova pravila za volitve v Državni svet, razpisal nov rok za vlaganje kandidatur in v tem novem roku že uporabil nova pravila. To pa je bilo jedro ugovora Viktorja Markežiča, ki ga je naslovil na volilno komisijo v Postojni. Volilna komisija je ugovor zavrnila, zato se je Markežič pritožil na njeno odločbo na Vrhovno sodišče, ki je Marke-žičevi pritožbi ugodilo. Vsporedno oz. istočasno pa so tekli tudi enaki postopki za Marjana Križmana, kadnidata Kluba svetnikov SD. Z odločbo Vrhovnega sodišča se stanje volitev za člana Državnega sveta vrača na dan 26. september ob 17. uri oziroma na prvotni rok za vlaganje kandidatur v skladu s starimi pravili za volitve v Državni svet. To pomeni, da so v MO Koper vložene le kadnida-ture Klubov svetnikov Oljka-Desus in SD. V predpisanem roku sta namreč, po neuradnih podatkih, le ta dva kluba vložila kandidature za elektorje in za člana Državnega sveta, kot je določal stari pravilnik - samo po štiri kandidate za elektorje. Ker naj bi ostali koprski klubi svetnikov ne vložili kandidatur, ima MO Koper le 8 kadnidatov za elektorje namesto 10. Kandidata MOK za člana Državnega sveta pa sta tako le Viktor Markežič in Marijan Križman. Takšna odločitev je seveda volitve državnih svetnikov naredila bistveno bolj zanimive kot je kazalo še do nedavnega. Glede na spremembo, ki jo je sprejel koprski občinski svet je bilo bolj ali manj jasno, da bo imel koprski župan vnaprej rezervirano večino glasov elektorjev, po sklepu sodišča pa so se zdela razmerja med koprskima kandidatoma, piranskim kandidatom Marjanom Tončičem (SDS) in izolskim Darkom Gradom (IJN) bistveno bolj negotova. Obrat Volilne komisije Potem pa je prišel nekoliko nepričakovan sklep volilne komisije, ki je v nasprotju s sklepom sodišča potrdila listo kandidatov in elektorjev, kot jo je že potrdila na predhodni seji in tako objavila seznam potrjenih kandidatur za volitve članov državnega sveta. Kandidati so: 1. BORIS POPOVIČ, 2. MARIJAN TONČIČ in 3. DARKO GRAD. V seznam so skupaj vpisani trije kandidati. Volilna komisija je objavila tudi seznam potrjenih predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov na volitvah 21. novembra 2007. Elektorji za območje volilne enote obsega občine: Koper, Izola in Piran (sedež: Koper) so naslednji: Mestni svet Mestne občine Koper 1. MARCO APOLLONIO, 2. PETER BOLČIČ, 3. SLOBODAN POPOVIČ, 4. ALFRED ŠTEFANČIČ, 5. MIROSLAV TOZON Občinski svet občine Izola 1. LOREDANA BARIJA KOKOL, 2. RA-D1VOJ NARDIN, 3. IVAN BIZJAK, 4. TOMISLAV VITEZICA Občinski svet občine Piran 1. IRENA DOLINŠEK, 2. MARINO MAHNIČ, 3. GORDANA MAHER, 4. LORIS MATEŠIČ V seznam je skupaj vpisanih trinajst predstavnikov v volilno telo. V olki in koprski SD so na tiskovni konferenci že napovedali tožbo na tak sklep Volilne komisije, omenjajo tudi ovadbo zaradi ponarejanja listin, vsekakor pa bodo tudi te volitve v slovenski Istri odmevale po vsej Sloveniji. Ni nam vseeno Pripombe na delo komisije Vsi ki nam za izgled starega mestnega jedra ni vseeno smo pozdravili idejo in odločitev, da tudi občina sodeluje pri lepšanju Izole. To je občina formalizirala z javnim razpisom (Uradna objava Občine Izola 8/2007), ki je bil objavljen 7.5.2007. Vloge na razpis so morale biti dostavljene do 24.5.2007. Tudi svojo sem dostavil v skladu z razpisnimi pogoji. Sem solastnik v stavbi Trg padlih 1 v Izoli. Sedaj po petih mesecih “ležanja vloge v predalu” in 14 dni pred tem, ko bi morali komisiji predložiti zahtevek za izplačilo (seveda z deli še nismo niti začeli), s pripadajočimi računi za obnovo, sem dobil dopis z zahtevo po dopolnitvi vloge. Če se takoj lotimo obnove, ne bo končana do izteka razpisnih pogojev in torej subvencije ne bo.... Prav tako ne razumem od kod je rok za dopolnitev 5 dni, morda zaradi tega, ker je od vloge minilo 5 mesecev. Pozorno sem še enkrat prebral razpisne pogoje, vendar razlogov za dopolnitev vloge nisem našel, ker “Pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki stavbe” ni med razpisnimi pogoji. Take pogodbe tudi ne moremo dostaviti, ker nismo etaži lastniki, ampak solastniki stavbe. Ker predvidevam, da je pri zahtevku za dopolnitev vloge, prišlo do napake, pričiakujem pisno obvestilo o tem. Kot udeleženec javnega razpisa pričakujem pisno poročilo o upravičencih in sredstvih, ki so jim bila dodeljena. S počasnim in nezainteresiranim delom komisije, so vsa moja pričakovanja o želji občine za “lepo Izolo” prestavljena na bodoče čase. S spoštovanjem, Boris Zajc Med upokojenem ni soglasja o udeležbi na napovedanih demonstracijah V društvu seniorjev Slovenije in v Klubu seniork in seniorjev pri Slovenski demokratski stranki se ne strinjamo z odločitvijo Zveze društev upokojencev Slovenije, da bi se 17. novembra pridružili napovedanim demonstracijam proti delodajalcem. Teh demonstracij se ne bomo udeležili, ker je prav ta vlada že od začetka svojega mandata sprejela vrsto ukrepov za izboljšanje položaja vseh upokojencev. Razumemo in poznamo stiske upokojenk in upokojencev, med njimi so na žalost tudi članice in člani naših dveh senior-skih organizacij, ki se s svojo pokojnino le težko prebijajo iz meseca v mesec, za to smo se in se bomo zavzemali za pravične pokojnine, pridobljene na osnovi minulega dela in vplačanih prispevkov. Za prejemnike naj nižjih pokojnin je potrebno poskrbeti z ustreznimi socialnimi ukrepi, saj se po našem mnenju pokojnine lahko izplačujejo le na podlagi vplačanih prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Radi bi opozorili na to, da je prav ta vlada izpolnila obljubo upokojencem in zagotovila usklajevanje pokojnin s plačami. Naslednja uskladitev pokojnin je predvidena sredi meseca novembra skupaj s poračunom za letošnje leto. Protestnega shoda se ne bomo udeležili tudi zaradi tega, ker menimo, da se taka vprašanja lahko rešujejo le na podlagi pogovorov in sodelovanja, ne pa na ulicah. Tudi na nedavnem kongresu evropskih se-niorskih organizacij (ESU) so prisotni še posebej izrazito poudarili priporočilo po čim močnejšem medgeneracijskim dogovarjanju in upoštevanju razmer. Menimo tudi, da so podatki o prejemnikih najnižjih pokojnin lahko povsem točni, ne prikazujejo pa števila tistih, ki poleg pokojnine prejemajo še dodatne pokojnine iz tujine in so deležni še drugih prihodkov. Morda bi bilo zanimivo predstaviti tudi te podatke. Povsem licemersko pa se nam zdi postavljanje vprašanja, ki ga je zastavila predsednica ZDUSa dr. Mateja Kožuh Novak, ki se glasi...«kako bo zimo preživelo 82.549 upokojencev, ki imajo pokojnino manjšo od 300 evrov.« Predsednica ZDUSa se namreč sklicuje na inflacijo, ki je trenutno 5,1% Predsednico, ki je bivša poslanka ZL(SD) v državnem zboru zato sprašujemo, kaj sta ona in njena stranka storili za upokojensko populacijo, ko sta bili na oblasti? Naj gospo predsednico spomnimo, da se je takrat začel položaj upokojencev rapidno slabšati, da smo se upokojenci znašli v težkem položaju in da je bila takrat inflacija neprimerno višja in gospodarska rast veliko manjša. Zakaj si gospa predsednica in njena stranka takrat nista zastavljali takega vprašanja in organizirali demonstracij v podporo upokojenski populaciji? Mar nas želi gospa predsednica prepričati, tako kot so to poskušali nekateri njeni politični somišljeniki ob osamosvojitvi, ko so nas strašili, da bomo morali v primeru osamosvojitve jesti travo? Še enkrat ponavljamo, da je za dosego sporazuma in najboljših rešitev potrebno dogovarjanje, mnogo dogovarjanja, ne pa nastopaštvo, politikanstvo in hujskaštvo. Sporočamo torej, da se seniorke in seniorji napovedanih demonstracij ne bomo udeležili. Za IO Društva seniorjev Slovenije in Kluba seniork in seniorjev pri SDS Ivan Bizjak Marina gradi komunalne priveze Ali bodo komunalni privezi postali komercialni privezi? Lastniki manjših in večjih plovil, ki so vezana ali sidrana na takoimenovanih komunalnih privezih želijo vedeti, kdo bo upravljal z novopostavljenimi privezi na pontonskih pomolih in kdo bo določal ceno teh privezov, zahtevajo pa tudi ureditev platoja za manjša popravila plovil. Seveda pa se ob tem odpira še vrsta drugih, bolj zapletenih vprašanj na katera tudi torkov zbor na prostem ni dal odgovorov. Zbor so sklicali na pobudo Ivana Pivca in še nekaterih lastnikov jadrnic, sidranih v zalivu in ki jih seveda zanima, kaj bo s temi njihovimi privezi oziroma, ali se jim obeta selitev v komercialno marino. Na pogovor so povabili predstavnike občine in Komunale, ki so tudi prišli, prišlo pa je še okrog 50 drugih lastnikov komunalnih privezov (bolje rečeno: privezov za občane), ki so v strpnem in konstruktivnem pogovoru želeli dobiti čimveč koristnih informacij. Ivan Pivac je v uvodu spomnil na dogovore iz začetka devetdesetih let, ko so investitorji v izolsko marino obljubili, da bodo ob gradnji tretjega pomola, s korenom pri hladilnici Delmarja, dejansko naredili mejo med komercialnim, ma-rinskim in nekomercialnim, občinskim, oziroma komunalnim pristaniščem. Po tistem dogovoru naj bi priveze na južni strani bodočega pomola (tisti proti že zgrajeni marini) upravljala marina, druga stran pomola pa bi bila namenjena komunalnim privezom za tiste, malo večje barke, ki so zdaj zasidrane v zalivu. Hkrati naj bi postavili pontonske pomole za priveze manjših čolnov in uredili plato za njihovo vzdrževanje, saj so dvigalo iz nekdanjega delovnega pomola odnesli neznano kam in lastnike manjših plovil pustili brez možnosti vzdrževanja. V ladjedelnici namreč komaj zmorejo servisiranje večjih plovil, manjših čolnov pa je preprosto preveč. Vloge urejajo od začetka Začasni direktor Komunale, Alojz Zorko je na začetku povedal, da je ob prevzemu direktorovanja dobil komunalno pristanišče v zelo slabem stanju. Ne toliko v tehničnem kot v administrativnem pomenu besede, saj je manjkalo veliko dokumentacije v zvezi s privezi, očitno je tudi, da so bili posamezni lastniki privezov različno obravnavani, predvsem pa ni bilo nobene resne komunikacije med upravljalcem komunalnega pristanišča in tistimi, ki so vlagali prošnje za privez. Zato so se zdaj lotili urejanja vlog za odobritev komunalnih privezov takorekoč od začetka in lastniki večine plovil so že prejeli odgovore na svoje vloge z vrstnim redom pridobivanja novih privezov. Ob tem je povedal, da so pri tem urejanju dokumentacije upoštevali tudi tiste domačine, ki imajo morda samo delež v lastništvu plovila, opozoril pa na to, da bo moral bodoči odlok o privezih za občane dobro definirati kdo ima pravico do takšnega, nekomercialnega priveza. Pojasnil je tudi, da sklepajo začasne pogodbe z lastniki tistih plovil, ki so na takoimenovanih “črnih” privezih ob Kampi (Lonki), saj želijo na seznam čakajočih uvrstiti vse, ki imajo danes plovilo znotraj akvatorija komunalne luke. Ob tem pa je Zorko tudi povedal, da so kot upravljale! komunalne luke dali soglasje marini za postavitev dveh pontonskih pomolov, kot realizacijo dogovora, ki je bil sklenjen z investitorji v marino že pred davnimi leti, vendar pa so pričakovali, da bo marina k delu pristopila resno in s projekti, ne pa da pomole postavljajo kar na osnovi prospektov proizvajalca. Prvi pomol, ki že stoji, je postavljen brez projekta, brez inženiringa in nadzora, kar seveda ni prav, če želi Izola dobiti zares kvalitetno luko s privezi za občane. Dodal pa je še, da z marino operativno dobro sodelujejo, saj so plovila, ki so ovirala postavitev pomola začasno preselili na priveze v marini in jih bodo zdaj vračali nazaj na nove priveze. Potem je direktor Komunale tudi povedal, da v zvezi z upravljanjem teh privezov pričakuje sklenitev pogodbe med marino in Komunalo, zelo verjetno pa bo ta pogodba tripartitna, tudi z udeležbo Občine Izola. Predlog pogodbe so lastnikom marine poslali že pred dvema mesecema a odgovora še niso prejeli. Zato pa so upravljalcem marine predali seznam tistih občanov, ki bodo dobili privez na tem prvem pomolu. In za konec je še povedal, da je izolski župan naročil naj Komunala vztraja pri strokovnih rešitvah in s tem pooblastilom je tudi napovedal, da se bo zavzemal za postavitev lesenega pomola vzdolž sončnega nabrežja, saj bodo v nasprotnem privezi na pomolih pešcem odvzeli še nekaj prostora na sedanji sprehajalni poti. Pazljivo pri pripravi odloka Podžupan Bojan Zadel je povedal, da se občina Izola zdaj vsaj pogovarja z lastniki marine in da skušajo oboji najti način za realizacijo tistega, kar je bilo dogovorjeno že četa 1998, ko je bil pripravljen projekt za gradnjo pomola B pri hladilnici. Občina je tako vložila tudi prošnjo za pridobitev “vodne pravice” s strani države, kar je osnova za legalizacijo privezov za občane, ki naj bi ostali v upravljanju Komunale. Povedal je še, da so leta 1999 računali na približno 250 takšnih privezov, zdaj pa jih je gotovo že več kot 350. Zato morajo biti pripravljalci novega odloka še posebej previdni, da bodo v skladu z ustavo in zakonodajo omogočili pošteno dodeljevanje privezov izolskim občanom. Pirančani in Koprčani so imeli pri pripravi tega odloka manj srečno roko in piranski odlok je celo “padel”. Slišali smo še, da bo upravlja-lec marine z državo podpisal koncesijsko pogodbo po kateri bo 60% dajatev namenjenih občini, 40% pa državi. Privezi morajo ostati javno dobro Eden od članov skupine, ki je v devetdesetih letih pripravljala izhodišča za dogovore z investitorji v marino, Jože Bolje je opozoril na problem dodeljevanja privezov tudi tistim lastnikom plovil, ki nimajo stalnih prebivališč v Izoli, oziroma jih imajo pa v resnici tukaj ne živijo, ampak prihajajo le občasno, imajo pa vse pravice kot tisti, ki živijo z morjem že vrsto generacij. Hkrati je opozoril na to, da mora Občina Izola vztrajati pri tem, da upravljanje s privezi za občane ostane v rokah Komunale, sicer bodo ti privezi za vedno izgubili sedanji status. Vladislav Štrukelj je ob tem povedal kakšne težave so imeli v sosednjih občinah pri pisanju tega odloka in kako se je Izola v preteklosti dobro izognila tem težavam, saj je imela jasno ločeno območje komercialnih in komunalnih privezov. To bi, po njegovem, morali vzdrževati še vnaprej, občina pa pridobiti vodno pravico nad tem “javnim do-brom”, sicer ga ne bo dobila nikoli več. Dr. Andrej Dernikovič je problem domačinov in cenejših privezov zanje primerjal s pašniki na Gorenjskem, kjer seveda nikomur od drugod ne pade na pamet, da bi gnal živino na pašo tja, kamor jo že desetletja in stoletja peljejo tisti, ki tam živijo. Pa tudi za ta primer velja ustavno določilo o enakosti vseh državljanov. Zato je treba pri pripravi odloka izhajati iz načela, da je to morje in ti privezi sicer res last vseh, a da imajo tisti, ki tukaj redno živijo in so življenski del tega takoimenovanega pomorskega obraza Slovenije, drugačno pravico do priveza od tistih, ki pravzaprav potrebujejo le “garažo” za svoje plovilo. Izolani potrebujejo do 600 privezov Začasni direktor Komunale je na vprašanja o kvaliteti bodočih pontonskih pomolov povedal, da mora občina vztrajati pri visokem standardu teh pomolov. Zahtevati mora električne in vodne priključke, seveda takšne, ki se plačujejo glede na porabo (z uporabo kartic), v nasprotnem bomo dobili lesene pomole, ki bodo morda omogočili le nekaj več privezov in nič drugega. V zvezi z nekaterimi privezi za večje jadrnice ob Sončnem nabrežju, ki bi dejansko morale biti v marini, je povedal, da se z marino dogovarjajo o njihovi selitvi na komercialne priveze. V začetku bi sicer lastniki teh plovil, ki imajo sklenjene celoletne pogodbe s Komunalo, plačevali v marini nekomercialno ceno, ki pa bi sčasoma dosegla tisto, ki jo plačujejo ostali lastniki privezov v marini. Sicer pa so pred leti, ko so začeli sestavljati spisek kandidatov za komunalni privez imeli na listi 180 prosilcev, zdaj jih je že okoli 470, kar pomeni, da bi občina potrebovala skoraj 600 komunalnih privezov. Slavko Žbogar iz Jahtnega centra je ob tem odgovoril, da tolikšne količine plovil enostavno ni mogoče varno vezati na tako majhnem prostoru in da bo treba to število zmanjšati oziroma si mora občina prizadevati za pridobitev novega območja za komunalne priveze. Takšno območje pa je le še na vzhodnem delu izolskega polotoka, v Viližanskem zalivu, kjer bi morala občina pridobiti vodno soglasje za komunalne priveze. Omenil pa je še, da problem platoja za popravilo plovil ostaja, saj ni jasno, koliko časa bo Jahtni center še na območju Ladjedelnice. Na zboru, ki je potekal v res konstruktivnem vzdušju je bilo slišati še o urejanju privezov za ribiške barke kjer se občina poteguje za pridobitev evropskih nepovratnih sredstev. Ribiškim barkam naj bi namenih območje od carinskega do velikega pomola in mandrača. Pripravljalci novega odloka bodo morah poklicati na posvet tudi predstavnike društev športnih ribičev, veslače, jadralce, potapljače in ostale, ki imajo svojo dejavnost neposredno vezano na morje in območje komunalne luke. Predvsem pa je bila jasno izražena zahteva, da predlog odloka pride v javno razpravo, da se ne bi ponavljali zapleti kot v primeru odloka o dovolilnicah za parkiranje, ki jih danes imajo takorekoč vsi. Še praktičen napotek za lastnike plovil ob Sončnem nabrežju. Ob začetku postavljanja drugega pomola bodo spet morali odmakniti nekaj čolnov, ki bodo začasno dobili mesto v marini, potem pa se bodo vrnili na privez ob pomolu, seveda če imajo lastniki informacijo o odobritvi takšnega priveza. Mef Vedeti in povedati Neprofitni blok med ovadbami, dogovori, ugibanji in lobiranjem Občinski svetniki bodo na četrtkovi izredni seji reševali kar se rešiti da. Pravzaprav se ne ve ali bodo res kaj reševali, saj se mnogi zavzemajo za to, da se kleti spremeni spet v kleti in da se odstrani vsaj moteče nadgradnje na strehi oziroma mansardi neprofitnega bloka. Zagotovo pa bodo poslušali tudi o ovadbi, ki jo je v zvezi z gradnjo te stavbe podal anonimni prijavitelj, policija pa jo proučuje.. Izolski občinski svetniki bodo na današnji izredni seji obravnavali dve točki dnevnega reda: Problematika v zvezi z gradnjo stanovanjskega bloka v Livadah in Predlog sklepa o odpravi očitne napake v Odloku o zazidalnem načrtu Livade - zahod. Naslov: Problematika sama po sebi sicer ne napoveduje kakšnega posebnega odločanja v zvezi z zapleti pri gradnji neprofitnega bloka, pač pa gre za realizacijo sklepa, ki ga je predlagala svetnica SD, Breda Pečan, ki je zahtevala, da se svetnikom dostavijo vsa gradiva v zvezi z omenjeno gradnjo. Strokovna služba je spoštovbala sklep Občinskega sveta in pripravila obsežno gradivo v katerem so zbrali vsi zapisniki operativnih skupin, dopisi med akterji te investicije in še kaj. Iz tega gradiva lahko razbremeo predvsem to, kar smo že ves čas vedeli, namreč, da je dogovore o spremembah pri gradnji začela prejšnja občinska oblast in da jih npova oblast ob prihodu ni razčistila ampak jih je na nek način celo tolerirala. V zvezi z odpravljanjem napake pa gre na prvi pogled za tipkarsko napako, lahko pa da gre za bistven poseg v odlok o zazidalnem načrtu. Namesto: "gradnja objektov s stanovanji s parkirišči v kletnih etažah” naj bi popravili z enim samim veznikom, tako da bi se člen glasil: gradnja objektov s stanovanji ter s parkirišči v kletnih etažah. Oceno ali gre za tipkarsko napako prepuščamo občanom, njim v vednost pa objavljamo tudi kronološki povzetek dogajanj v zvezi z neprofitnim blokom. 24. septembra 2006 je Gorica Leasing kot naročnik sklenila z Gradisom kot izvajalcem Pogodbo o izgradnji večstanovanjskih objektov v Livadah v Izoli. V prvi točki pogodbe je zapisano, da gre za objekte maksimalne etažnosti K(klet) + P (pritličje) + 3 (nadstropja) + M (mansarda). V četrti točki pa je zapisano, da je naročnik (Goica Leasing) začel projektiranje večstanovanjskih objektov s 180 stanovanjskimi enotami. 26. 10. 2006 sta Občina Izola in Gorica Leasing naslovila na Upravno enoto vlogo za spremembo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Projekt se spremeni tako, da se predvidena stanovanja v kletni etaži prenesejo na del objekta v pritličju, kjer so bile predvidene shrambe, shrambe pa se preselijo v kletno etažo (tam kjer so zdaj vseeno stanovanja op.a.) 27. 11. 2006 je Gorica Leasing sklenil pogodbo o opravljanju strokovnega nadzora s podjetjem Projektal d.o.o. iz Izole. Nadzorni inženir je bil izbran na podlagi ponudbe. V tretji točki te pogodbe je zapisano, da bo nadzornik pregledal stanje upravnih dovoljenj, projektno dokumentacijo in pogodb ter ustrezno ukrepal, skladno s pogoji vseh soglasij in dovoljenj. 9. januarja 2007 je bil na gradbišču operativni sestanek na katerem je bil kot predstavnik Občine Izola Janez Nučič, v zapisniku pa je med drugim zapisano, da ima izvajalec vse pogoje za nadaljevanje pripravljalnih in gradbenih del. Projektna dokumentacija za izvedbo del bo predana izvajalcu v roku 14 dni kar pa ne ovira izvajanja del na objektu. Nadzoru je izročena kopija gradbene pogodbe in gradbenega dovoljenja. HOTEL DELFIN IZOLA Vse goste in obiskovalce Izole vabimo, da obiščete pizzerio Vila Raineri s pestro ponudbo pizz, raznih testenin in drugih jedi po naročilu, - prijetni ambient bar Kantina s ponudbo dobrega sira, pršuta in vina, lokal Pergolo ob sprehajalni poti v Marini Izola, ki je odprt vsak dan od 9. do 22. ure. V času martinovanja vas vabimo na ples in martinov meni 9., 10. in 11. novembra 2007. Pridite, pričakujemo vas z bogato ponudbo jedi in pijače ter ugodnimi cenami. Od 25. januarja 2007 so si sledili operativni sestanki na gradbišču, 7. marca 2007 pa je bil peti operativni sestanek na katerem je občino Izola že zastopal Boris Stupar, na sestanku pa niso omenjali kakšnih zapletov v zvezi z gradnjo in gradbenim dovoljenjem, d marca do maja 2007 so si sledili operativni sestanki na katerih so reševali čisto tehnične probleme in predvsem gradnjo ceste do objektov, v skoraj vseh zapisnikih pa je moč prebrati tudi zahtevo, da Občina Izola uredi potrebno za spremembo gradbenega dovoljenja. Maja meseca izvajalec tudi sprašuje investitorja ali se bo druga faza izgradnje novih stanovanj začela jeseni 2007, kot je bilo predvideno. 14. maja 2007 se je sestala projektna skupina za izvedbo investicij v komunalno infrastrukturo na področju lokacijskega načrta Cesta A in tam ugotavljala tudi, da prihaja do razhajanj med gradbenim dovoljenjem in izvedenimi deli, zato je treba pohiteti z izdelavo nove dokumentacije oziroma spremembo zazidalnega načrta. 6. junija 2007 je izvajalec, Gradis skupina G obema investitorjema (Občini in Gorica Leasingu) naslovil dopis v katerem pravi, da je, glede na PZI (Projekt za izgradnjo) načrt arhitekture s 55 stanovanji nujno čimprej pridobiti gradbeno dovoljenje. Ob tem izvajalec ugotavlja zamudo pri gradnji naslednjih blokov, kar mu je prineslo težave z izkopanim materialom. Predvideno je namreč bilo, da bi izkopani material druge faze uporabili za zasipni material objekta 1. faze (že zfrajenega bloka in garaže). Sledili so operativni sestanki na katerih so predstavniku občine izročili poročilo o spremembah projekta, na naslednjemse-stanku pa sledi tudi poročilo o teh spremembah, kjer je zapisano, da je PGD (Projekt gradbenih del) predvideval vkopano kletno etažo, projekt za izvedbo (PZI) pa predvideva skupno 55 stanovanjskih enot, tudi v kleti stanovanjskega dela. Na sestanku sredi junija ugotovijo prisotni le to, da predstavnik občine, glede na poslano poročilo o spremembah, nima dodatnih vprašanj. 21. junija 2007 je bil na občini Izola sestanek v zvezi z izvedenimi spremembami pri gradnji neprofitnega bloka v Livadah. Na tem sestanku je predstavnik Občine Izola, Igor Franca, od projektanta, ki je izdelal PZI projekt da dostavi pisna dokazila o tem, kdo je naročil izvedbo sprememb v tem projektu oziroma ali je kdo sploh naročil te spremembe. V zvezi z zgornjo etažo pa bo investitor preveril ali je v skladu z gradbenim dovoljenjem, saj se galerije dvigajo iznad slemena strehe. Vprašanje je ali se galerije obravnavajo kot dodatna etaža in ne kot del mansarde. Informacija o tem bo odločilna pri izvedbi ali prepro-jektiranju strehe. Nadzor pa je predlagal, da se preveri možnost spremembe gradbenega dovoljenja za 5 dodatnih stanovanj v kleti in ene stanovanjske enote v pritličju z razlago akta in brez spreminjanja zazidalnega načrta. 5. julija je Gorica Leasing poslal Občini Izola dopis v katerem predlagajo za pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem dodatno gradnjo 6 stanovanjskih enot v kletni etaži neprofitnega bloka sprejem Obvezne razlage odloka s katero bi omogočili gradnjo objektov s parkirišči in stanovanji tudi v kletnih etažah in možnost ureditve poslovnih prostorov v pritličju ter razlago glede višine kote pritličja nad koto terena (po našem odloku je pritličje o,6 m nad zemljo, zakon omogoča do 1,4 m nad zemljo). 15. junija 2007 je Občina Izola soinvestitorju Gorica Leasingu poslala dopis v katerem ga obvešča glede zapletov pri gradnji takšnega objekta. Sledili so novi operativni sestanki na katerih so izvajalci in nadzor želeli čimprej dobiti informacije glede spremembe gradbenega dovoljenja. 18. septembra 2007 pa so se sestali predstavniki Občine Izola, Gorica Leasinga in nadzorni ter se posvetili reševanju problema, ki je takrat postal že zelo javen. Dogovorili so se, da gre Občina Izola v spremembo zazidalnega načrta, tako kot je predlagal soinvestitor. Ta bo naročil spremembo PGD projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, Občina Izola pa bo naročila tolmačenje Zazidalnega načrta pri izdelovalcu. 20. septembra je Projektal d.o.o., ki izvaja nadzor občini Izola odgovoril na vprašanje kdo je naročil izvedbo bloka po PZI projektaciji, ki vključuje tudi izvedbo stanovanj v kletni etaži. Nadzornik je izjavil, da je izvedbo stanovanj v kletni etaži naročil investitor (ni sicer povedal kateri od dveh), dodal pa je še, da je sprememba le v namembnosti polovice kletne etaže, kjer so dela zdaj ustavili, vendar ne bi smelo biti težav pri zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja. Istega dne je projektant Rating iz Murske Sobote pojasnil, zakaj so izdelali projekte s stanovanji v kleti, kar je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem.O tem naj bi se dogovorili na skupnem sestanku obeh investitorjev, izvajalca in nadzora. 3. oktobra 2007 sta se sestala predstavnika soinvestitorjev in sklenila, da se zaradi odločbe inšpektorja za gradnje gradbena dela ustavijo. Nadaljuje pa se polaganje strešne kritine, da ne bi prišlo do dodatne škode. Gorica Leasing se bo pritožil na sklep inšpektorja, investitorja pa bosta vložila predlog za spremmbo gradbenega dovoljenja. 4. oktobra 2007 je Občina Izola izdelovalcu prostorskega akta, PS Prostor d.o.o. zaprosila za uradno tolmačenje ali je možno glede na spremenjen projekt pridobiti gradbeno dovoljenje za neprofitni blok. 8. oktobra pa je soinvestitorjema svoj pogled na celoten zaplet še enkrat predstavil tudi nadzornik te gradnje. Danes je 8. november, rok ki ga je postavil gradbeni inšpektor je potekel, mi pa nismo nič pametnejši kot lani. (ur) 0 TEM SE GOVORI Ali izolski župan ne želi jromagati odvisnikom ali Drevesu življenja? V slovenskem tedniku smo lahko prebrali krajši zapis o tem, da so se leta 2004 pogodbene stranke: Občina Izola, ki jo je vodila županja bBeda Pečan, Društvo za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog - Drevo življenja in Peter Štuva dogovorile za gradnjo nove kmetije - terapevtske skupnosti na Medljanu pri Šaredu, na zemljišču, ki meri dva hektarja.. Med pogodbenimi strankami ni bilo državnih ustanov. Takratni vodja Urada za droge pri vladi RS, dr. Milan Krek, takrat ni želel komentirati tega dogovora, povedal pa je, da država ne sodeluje v tem projektu. Tako je Občina Izola ostala precej sama v odnosu do predlagateljev projekta. Kljub nekaterim pomislekom se je takratna županja odločila sofinancirati projekt predvsem z namenom uresničevanja javnega interesa zdravljenja bolezni odvisnosti od prepovedanih drog na širšem območju občin Piran, Koper in Izola. Prav slednje je marsikoga navdajalo z dvomi, saj je jasno dokazano, da zdravljenje odvisnost takorekoč na domu nikjer ni bilo uspešno. Pravzaprav bi se tam lahko zdravili celo tisti, ki gojijo prepovedane rastline v neposredni bližini tera^ pevtske skupnosti. Vendar se občinska oblast takrat ni pustila prepričati in je skupaj vložila v gradnjo skupnosti nekaj nad 100 milijonov tolarjev. Stranke so se s pogodbo takrat dogovorile, da bodo premoženjskopravna vprašanja uredile s sklenitvijo posebne pogodbe, a je še ni na vidiku. Zaradi nerešenih vprašanj v zvezi z lastništvom in upravljanjem Občina Izola projekta terapevtske skupnosti leta 2007 ne sofinancira. Objekt še nima potrebnih upravnih dovoljenj za uporabo, odgovorni na občini niti ne vedo, kdo ga upravlja, niti jim ni znano, ali se v objektu izvajajo kakršnekoli dejavnost. Nova občinska oblast je projekt, vsaj s svoje strani, zamrznila, dokler se ne razrešijo temeljna lastniška vprašanja, izračunali pa so tudi, da je tržna vrednost objekta določena s cenitvenim poročilom z dne 21. 4. 2006 in na dan 1. 5. 2006 znašala 1.180.041 evrov, delež oziroma vložek občinskih sredstev pa presega 90% navedene tržne vrednosti premoženja in bo natančneje določen s sklenitvijo posebne pogodbe. Za tednik Mladina je odgovorni v Društvu drevo življenja, Milan Stuva, dejal, da je vložek občine v kmetijo oziroma terapevtsko skupnost le 400.000 evrov, hkrati pa je namignil, da jim je župan Tomislav Klokočovnik januarja letos obljubil vso podporo v zvezi s skupnostjo in z delovanjem drušva, pa iz tega do danes ni bilo nič. Po njegovih besedah skupnost deluje na kmetiji Medijan že dve leti, v njej je zdaj na zdravljenju osem zasvojencev iz Slovenije, finančno pa jih menda zdaj podpirajo ministrstvo za zdravje, ki jim plačuje ■ strokovno osebje, in podjetja z donacijami. Milan Stuva je, po navedbah v Mladini, prepričan, da se projekt zdravljenja odvisnikov zavira predvsem zaradi političnih iger na izolski občini, odkar je oblast prevzela stranka Izola je naša. V Mandraču pa smo se odpravili do izolskih odvisnikov in jih povprašali, če kaj vedo o tej terapevtski skupnosti pa smo ugotovili, da so o njej le nekaj brali, seveda pa jim na pamet ne pade, da bi odšli na zdravljenje, ki ga je menda treba tudi drago plačati. Predvsem pa vsi po vrsti zatrjujejo, da bi bilo zdravljenje odvisnosti takorekoč “na domu” zares prijetno, dvomijo pa, da bi bilo tudi učinkovito. Primer skupnosti, ki je delovala pod izolsko bolnico je namreč dovolj poučen. Za tiste izolske odvisnike, ki bi vendarle želeli oditi na zdravljenje v Medijan pa dodajamo naslova: Drevo življenja: Medljan 28 b in Ob starem zidovju 17. (ur) Skoraj milijon nepovratnega evropskega denarja za Mirta V Izoli se veliko gradi, vendar klasičnih gradbenmih investicij v turizmu ni bilo že vse od preureditve mestnega hotela Marina. Vsako leto sicer hoteli opravijo vzdrževalna dela in takrat za kakšen mesec zaprejo vrata hotela, včasih zamenjajo pipe v kopalnicah in kljuke na vratih, pravi dve investiciji pa se obetata v kratkem. Najprej bodo stroji zaropotali v Simonovem zalivu, kmalu za tem pa menda še na Belvederu. NOVO: OTOSAN Preprost pripomoček za vzdrževanje ušesne higiene. Enostavno in varno odstranjevanje ušesnega masla in nečistoč v sluhovodu brez bojazni za poškodbe in brez kemije. Primerno za odrasle in otroke. Učinkovit tudi pri odpiranju t.i. "zaprtega ušesa". UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Kristanov trg 1 - tržnica • Tel.: 64 - 040 - 64 Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv d.d. iz Izole, ki bo prihodnje leto praznovalo 40. obletnico delovanja, je te dni pričelo z investicijo v izgradnjo novega hotelskega objekta. Investicija predvideva izgradnjo novega hotela Mirta, kategorije štirih zvezdic, ki bo v 44. sodobno opremljenih sobah ponujal 104 redna ležišča. Za dodatno ponudbo podjetja bo v kletni etaži urejeni center dobrega počutja. Skupna vrednost investicije, ki bo zaključena koncem maja 2008, bo znašala 3,5 mio EUR. Projekt bo delno financirala tudi Evropska unija, saj je podjetje je z nameravano investicijo izgradnje novega hotela uspešno sodelovalo na zadnjem javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo in pridobilo dobrih 820.000,00 EUR nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Rajko Rešek, univ. dipl. oec KAJ DOGAJA Najlepše darilo bi bile nove hišne številke z napisom Korte V naslednjih dneh bo ga. Nada Morato praznovala visok življenjski jubilej. Pozna jo veliko Izolanov, saj je že vrsto desetletij zelo ustvarjalna na številnih področjih. Obiskali smo jo v Kortah, kjer živi skupaj s svojo družino. Ozrla seje na svojo življenjsko pot in nam predstavila novo knjigo, ki je tik pred izidom.. Redna sodelavka Mandrača že vse od prvih dni tega našega izolskega tednika je avtorica, ki ne dopušča dvomov. Pove, oziroma napiše natanko to, kar se ji zdi, da je treba napisati. Tudi zato včasih komu to ni najbolj všeč, a je to še vedno najpomembnejša vrlina dobrega ustvarjalca na področju javne besede. A kakorkoli že, vsi ji priznavamo odločnost in bojevitost, ko gre za slovensko besedo, pisano ali govorjeno. Prejemnica nagrade Alojza Kocjančiča, nagrajenka izolske občine in avtorica velikega števila knjig o izolskem podeželju praznuje skromno, tako kot živi. In kaj si želi za darilo? Da bi jim oblast po toliko desetletjih le zamenjala hišne tablice in bi namesto Dvorov nad Izolo tudi vizuelno postali Korte. - Pripravljate novo knjigo, kaj tokrat nastaja pod vašim peresom? - Knjiga bo izšla pri Mohorjevi družbi v Celju, bo del zbirke Glasovi, in sicer 32. knjiga v tej zbirki. Njen naslov bo Kruh in ribe, sega pa na področje slovstvene folkloristike. Knjiga bo precej obsežna, imela bo okoli 500 strani. Jutri grem v Ljubljano in bom gradivo za knjigo odnesla v založbo. - O čem govori to vaše novo delo? - V knjigi so zbrane razlagalne, zgodovinske in socialne zgodbe, pravljice, strašljivke, anekdote in smešnice. Nekatere zgodbe so napisane v narečju, teh je približno ena desetina. Na Tržaškem se že precej izgublja narečje, zato je to gradivo potrebno ohraniti. Knjigi bo priložena zgoščenka: narečne zgodbe smo posneli, brala jih je Loredana Gec z Radia Trst. - Od kod pa je prišla pobuda za to knjigo? - Knjiga je del projekta, ki ga podpira Slovenska akademija znanosti in umetnosti in tudi Ministrstvo za kulturo. V svetu se to dela vsakih 50 let. Meni so tokrat zaupali tržaško območje, da bi tako pokrili celo Slovenijo. Pred leti sem že popisala podobno gradivo iz Slovenske Istre. Knjiga bo vsebovala »štorije« s področja od Mačkovelj do Doberdoba in Barbana. - Od kje vam vse to bogastvo narodnega izročila? - Sama sem poznala dosti zgodb, zbirala sem to, kar se pripoveduje zadnjih 50 let. Pomagalo mi je 13 pripovedovalcev, med njimi tudi moji stric Hinko Ravbar, moja sestra Milena Romih in drugi, precej jih je iz Bazovice. Zbrali smo tudi zgodbe, ki so jih otroci pisali v šolska glasila. - Naslednji teden praznujete 80-letnico. Česa se najbolj spominjate, če se ozrete nazaj? - Če pomislim, ka[ vse se je dogajalo v vseh teh letih! Gas fašizma, vojna in tisti hudi časi. Nato ustanavljanje slovenske šole in jaz - učiteljica, skoraj še otrok, pahnjena v šolo brez ustrezne izobrazbe. Po vojni se niso dogajale samo lepe stvari, tu je bila revščina, vendar mi je bilo vseeno lepo med mladimi. Takrat sem poučevala na Pivki. Potem sem prišla v Istro, v Dekane, Korte, Izolo. Kar 25 let sem učila v Izoli, v veliki šoli, ki je bila kot vojašnica. Dve leti sem bila tudi pomočnica ravnatelja. Sedaj sem v pokoju že več kot 20 let. - Napisali ste že veliko knjig in publikacij. Od kod črpate vso to ustvarjalnost? - Ljudje že od nekdaj pripovedujejo, nekaj hočejo povedati. Rodila sem se v Repentabru nad Opčinami. Že od malega se spominjam svoje none, ki mi je pripovedovala o življenju v »njenem« 19. stoletju. Ime ji je bilo Viktorija, bila je gostilničarka ter zelo vplivna ženska. V 20. stoletju sem bila dalj časa sama v središču življenja. Vsi so mi nekaj pripovedovali, to sem zapisovala. V moji rodbini je bilo veliko izobraženih ljudi, nekateri so bili duhovniki, veliko nas je izbralo pedagoški poklic. - V katerem obdobju vam je bilo najlepše? - Kaj bi človek rekel, takrat ko so bili moji otroci majhni. Vedno je bilo malo tega in onega. Razpeta sem bila med delo v razredu, v krožkih, med svojo družino z možem in tremi hčerami. Delo z mladino je bilo vedno lepo in zanimivo. Lepo je tudi takrat, ko srečaš svoje bivše učence in z njimi obujaš spomine; pravzaprav je to še najlepše. Barbara Dobrila Pravim pivcem v slast, Martin ponuMSo črnino, vinsfq trti pa-v ute/io drugim, pričaralrdečino! NOV RAZPIS REGIONALNEGA SKLADA-USTVARJANJE GOSPODARSKE OSNOVEZA AVTOHTONI NARODNI SKUPNOSTI Ribnica, 17. oktober - Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj v Uradnem listu v številki 100 z dne 2.11.2007 objavil Javni razpis za dodelitev sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti za leto 2007. Skupno je razpisanih je 1.809.000 EUR ugodnih posojil z obrestno mero Euribor + 0,25% ter 286.000 EUR nepovratnih sredstev. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil ter nepovratnih sredstev, ki so namenjena projektom na območjih v občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš, Šalovci ter Piran, Koper in Izola. Javni razpis nudi sofinanciranje projektov primarne kmetijske proizvodnje, podjetnikov, projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture ter priprave razvojne dokumentacije. Razpis, ki ima skupno na razpolago 1.809.000 EUR ugodnih posojil ter 286.000 EUR nepovratnih sredstev, nudi ugodno posojilno obrestno mero Euribor + 0,25%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Projekti primarne kmetijske proizvodnje ter podjetništva, bodo sofinancirani s kombinacijo posojila ter nepovratnih sredstev, projekti lokalne in regionalne javne infrastrukture ter razvojne dokumentacije, pa bodo upravičeni do nepovratnih sredstev. Prvi rok za oddajo vlog po javnemu razpisu je 3.12.2007, naslednji roki za oddajo vlog pa se bodo iztekali z zadnjimi koledarskimi dnevi v mesecih. Razpis bo odprt do porabe sredstev oz. do objave naslednjega razpisa za avtohtoni narodni skupnosti. Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljene zavrnejo. Interesenti lahko pridobijo dodatne informacije o razpisu na tel: 01 83 61 953 ali si besedilo razpisa in razpisne dokumentacije pridobijo na spletnih straneh www.rdf-sklad.si. Regionalni sklad hkrati zainteresirano javnost obvešča, da so sredstva po Javnemu razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja iz Uradnega listu RS, št. 72/07 še na razpolago, saj je Regionalni sklad temu razpisu povečal razpoložljiva sredstva. Razpis nudi še dva roka za oddajo vlog, in sicer 12.11.2007 ter 10.12.2007. Spoznavamo se med seboj ob uvedbi kadilskega zakona, celo povečal. Gabi nam je razložila, da gostje več ne posedajo v lokalu s cigareto ampak preprosto popijejo jutranjo kavico in se odpravijo naprej. Tako tudi ni težav, da bi bile mize predolgo zasedene. “Dejansko imamo dosti več dela kot prej” je igrivo in, seveda z nasmehom na ustih “pojamrala.” “Tisti, ki pa bi radi prižgali cigareto, se preprosto umaknejo ven, tako da večjih težav okoli tega res ni”. Na koncu nas je zanimalo še mnenje Vladimirja, v gostilni Sidro. A kot nam je sam razložil, je “težko ocenjevati, kaj bo ta zakon naredil že zdaj, sredi jeseni. Treba bo počakati do januarja. Takrat bom lahko povedal, koliko bo vplival na promet. Trenutno je namreč še dovolj toplo, da kadilci preprosto sedijo na terasi.”. Za konec še nekaj malega v razmislek. Vemo, da je protikadilski zakon pri naših zahodnih sosedih v veljavi že kar nekaj časa in Italijani pogosto prihajajo v naše kraje in globje v Istro na nedeljska kosila. Morda pa niste bili pozorni na to, da tudi v hrvaški Istri, kjer takšnega zakona še nimajo, italijanski gostje ob kosilu, nikoli ne prižgejo cigarete v zaprtem prostoru. Dsciplinirano se odpravijo na prosto, največkrat v paru ali še kakšen več. Dvomim, da jim je tako všeč istrski zrak. Prej bi rekli, da so preprosto ugotovili, da je nezakajen zaprt prostor prijetnejši. Ali je to res pa menda ni treba posebej prepričevati niti naj večjih kadilcev, saj malo ljudi še kadi v stanovanju, v domači spalnici pa je cigareta nezaželjen gost že po defoltu. Aljoša M. Protikadilski zakon ob morju še ni terjal posebej hudih žrtev Poletje 2007 si bo marsikateri slovenski kadilec še kako dobro zapomnil. Bilo je sicer čisto navadno poletje a je, namesto cunamija ali tornada v naše kraje prineslo protikadilski zakon, ki ne dovoljuje kajenja v javnih prostorih in med te seveda sodijo v prvi vrsti gostinski lokali. Mnenja o zakonu so bila in so še vedno zelo različna, tisto splošno pa je, da ta zakon v veliki meri krši človekove pravice do lastnega odločanja o zdravju in razvadah. Najbolj goreči kritiki, so zakon obtoževali celo getizacije kadilskega naroda, nasprotno pa so drugi z zelenimi plapolajočimi zastavim! ugotavljali, kako bo končno spet mogoče dihati svež zrak, in ja, tudi nekaj kisika v lokalih in gostilnah. Kdo ima prav? Verjetno oboji. Res je, da je kajenje že zelo dolgo del človekovega vsakdana. Kadili so pred 200 leti, tako kot tudi pred 2000 in več leti, in v vsem obdobju so oblasti in ostala intelektualna središča snovala neverjetno število zakonov, pravil in paradoksov, a kajenja se nihče rii dotikal. Na Japonskem, imajo tako zakon, ki določa, da je treba sezuti čevlje ob vstopu v stanovanje in pogosto tudi v pisarne, kar je seveda znak posebne skrbi za higijeno. Kadijo pa takorekoč povsod. Kajenje je bilo od vedno pač nekaj samoumevnega, s časom in z revolucijo zdravega življenja pa je nekadilski tabor postajal vedno glasnejši in začelo se je že skoraj srednjeveško preganjanje kadilcev. Na začetku sicer bolj v teoriji, zadnjih nekaj mesecev pa je to postala javna praksa. In kdo bi še najbolje vedel, kaj se je spremenilo in kaj se ni spremenilo z uvedbo tega revolucionarnega in zeleno obarvanega zakona? Verjetno gostinci sami. In zato smo nekatere tudi malo povprašali o tem ali občutijo kakšne posledice protikadilskega zakona. bolj podpira idejo, da bi se zakon spremenil, mogoče po avstrijskem vzoru, kjer se bodo lahko lastniki manjših lokalov (do 75 kvadratnih metrov) sami odločili, na kateri strani barikade bo stal njihov lokal. V izolskem lokalu z latino pridihom, Moby Dicku, je Alen kar podpornik tega zakona. Trdi, da samo zaradi zakona promet v lokalih, ki premorejo teraso, nikakor ni padel. Kvečjemu je to lahko le izgovor, ker težava je v tem, da, preprosto povedano, pada naš življenski standard. Zato pa je toliko bolj zadovoljen, da so se izjemno poboljšali delovni pogoji za šankom. Ker dejstvo je, da so v zakajenih lokalih najkrajšo potegnili natakarji. “Ni nam več treba vsak dan oprati in prepihati delovnih oblačil, tisti, ki pa si še tako močno zaželi cigaret, preprosto stopi ven”, pravi Alen. In zunaj se vedno najde koga pripravljenega malo počakulati. Pri Aladdinu, v obrtni coni, nasproti izolske upravne enote, se Andrej ni kaj dosti pritožil nad novo ero gostinstva. Pravi, da jih je rešila terasa. Morali so le odstraniti steklene stene in inšpektorji so bili zadovoljni. Sicer Andrej trdi, da ima občutek, da je zakon trenutno kar nekoliko nejasen. Zato pa je toliko bolj zadovoljen, da se z uvedbo zakona ne pozna nič na prometu, saj so jeseni in zime na Obali dovolj mile in kdor si zaželi “čika”, preprosto odide na teraso in malo potrpi. Zato pa toliko vsaj z zaščitno opremo. Razen za natakarje. Za natakarje je bilo namreč normalno, da svoj delovnik preživijo v gosti megli cigaretnega dima. Ob tem pa je prepričana, da se bodo morali gostinci zdaj še bolj potruditi, da obdržijo goste. Vsakemu gostu se bo treba enostavno bolj posvetiti. V kavarni Cafe Alle Porte pa so dekleta prepričana, da se je promet, V novem-starem izolskem lokalu, Kava Bar Ganoniju, je Ksenija zelo podobnega mnenja kot večina tistih gostincev, ki smo jih obiskali. Ksenija pravi, da je bilo v vsakem poklicu za zdravje delavcev nekako poskrbljeno, ali z bonitetami, ali pa Teden starejših občanov Brez pesmi in petja bi bila starost zares dolgočasna V torek, G.novembra 2007 je v izolskem Kulturnem domu odmevala pesem. Pesem, ki so jo s seboj prinesli stanovalci Doma upokojencev Izola in jo podarili vsem obiskovalcem tega večera. S pesmijo Jaz bi rad rdečih rož je domska pevska skupina Val morja in Marinaio bend pričela svoj nastop, ki so ga pripravili ob Tednu starejšega občana. Vse navzoče je toplo pozdravil tudi direktor Doma upokojencev, g. Ljubo Klanjšček in se vsem zahvalil za tako številen in množičen obisk, saj je bila dvorana do zadnjega sedeža obiskana. Zahvalil se ja tudi vsem pevcem za njihovo dolgoletno delovanje, tako v samem Domu, kakor tudi izven. Prišli so svojci, prijatelji, sosedje, znanci, prišli so izolski upokojenci, invalidi, borci, prišli so številni izolani, kakor tudi drugi obiskovalci, ki so počastili domske pevce s svojim obiskom in dolgimi aplavzi. Pevci Vala morja in Marinaio benda so v svoj letošnji nastop vključili poleg slovenskih ljudskih, starih istrskih, tržaških in italijanskih pesmi tudi pesmi iz južne Amerike- iz Čila, pesem iz Torina v narečju, odlomke iz opere Nabuco ter zagorske in svoje pesmi. To so prepevali posamezni pevci, ki so se izkazali in dokazali, da znajo biti še v teh svojih častitljivih letih, kljub številnim boleznim in starostnim težavam odlični solisti. In publika jim je z vsem srcem stala ob strani. Prepletale so se pesmi, recitacije, čudovite misli o življenju samem, prepletala se je melodija in prepletal se je ponos na te ljudi. Marjetka Popovski, fizioterapevtka v Domu, ki je pred 11. leti ustanovila pevsko skupino kot terapevtsko skupino in jo vodi še danes, jo je popeljala tudi izven Doma, tako v domači kraj, kakor tudi v ostale slovenske kraje in zamejstvo. Povedala je tudi vsem prisotnim, naj le pojejo domačo ljudsko pesem, saj je to del našega naroda, kulture, ponosa, ker se tudi s petjem ohranja to neizmerno bogatstvo. Pesem ne pozna meja, pesem kot magnet združuje ljudi. In to se je zgodilo tudi ta večer, ko je publika z vsako pesmijo sodelovala in prepevala zraven. Ob odlični spremljavi, ki sta jo izvajala oba gosta večera je bilo vzdušje še bolj toplo. Pevci so na svoj koncert povabili poznanega izolskega glasbenika in pevca Vilija Novaka, ki je spremljal na klaviaturo. Iz Italije, iz Skednja pri Trstu pa je prišel naš zamejski Slovenec, odličen violinist, član tamburaškega orkesta iz Boljunča, Dano Berginc. Oba sta spremljala tudi pesem, ki jo je Marjetka sama napisala, uglasbila in jo prvič v živo javno zapela. Pevci so pesmi sami spremljali na inštrumente, ob Viliju in Dariu pa se je izvajanje še obogatilo. S pesmijo Prišla bo pomlad je skupina skupaj s publiko zaključila svoj celovečerni nastop in se vsem zahvalila za obisk. Odbor Rdečega križa Izola je pevce obdaril s čudovitim darilom in cvetjem, ravno tako tudi Kulturno društvo Škofije in Kulturno društvo iz Skednja pri Trstu, zahvalil se je tudi predsednik Društva upokojencev Izola, g. Marjan Pavlič. Varovanci Sklada Silva pa so se pohvalili, da so prišli s tremi polnimi kombiji. Številni obiskovalci so pevce pričakali pred Kulturnim domom in jim stisnili roke, saj so dali del sebe. Dali so del svoje modrosti, pristnosti in enostavnosti, katero je izražala pesem, ki je prihajala iz njihovih src. Dan v njihovi jeseni je zažarel. Zahvalili so se vsem, ki so jim pomagali izpeljati koncert, tako domskim delavcem, ki so jih spremljali, Kulturnemu domu, cvetličarni Cedra, društvom....in vsem, ki so prišli in preživeli večer s pevci - stanovalci Doma upokojencev Izola. (ur) 27. TEDEN STAREJŠIH OBČANOV ČETRTEK, 08.11.2007 Ob 17.00 uri - Okrogla miza: »Kultura, šport in rekreacija starostnikov» v hotelu ZDUS »Delfin» Izola PETEK,09.11. 2007 Ob 16.00 uri - Martinovanje ob kostanju v Domu upokojencev Izola in Nastop ŽePZ »Sinji galeb» DU Izola SOBOTA, 10.11. 2007 Ob 17.00 uri - Zaključek 27. TSO v kavarni hotela ZDUS »Delfin» - Zahvala sodelujočim, prostovoljcem in pokrovitelju, nastop ŽePZ »Sinji galeb» ,v\ * Slikopleskarji bodo olepšali izolsko bolnico V okviru obrtno zborničnega sistema že tradicionalno poteka tekmovanje slikopleskarjev. Glavni poudarek te aktivnosti ni samo tekmovanje, temveč humanitarna akcija, kjer slikopleskarji s svojim delom , sponzorji pa z materialom in orodjem prispevajo svoj del k izboljšanju pogojev bivanja v posamezni ustanovi. Letošnje 9. redno Tekmovanje slikopleskarjev Slovenije bo potekalo 30. novembra 2007 v Splošni bolnišnici Izola, kjer se bo po izbiri bolnišnice prebelilo najpotrebnejši oddelek. Samo tekmovanja je razdeljeno na dva dela: Tekmovalni del, ki se ga običajno udeleži 80 slikopleskarjev (ti tekmujejo za prehodni pokal, ekipo sestavljata po dva člana) in humanitarni del. Udeleži se ga okoli 40 članov, ki pomagajo urediti še ostale prostore na posameznem oddelku itako da je po zaključku akcije oddelek kompletno urejen. Povabilu k tekmovanju so se odzvali tudi sponzorji, ki prispevajo svoj material in orodje za celotno akcijo. Sponzorji so: glavni sponzor JUB d.d. ter: HELIOS d.d., BELINKA BELLES d.o.o., CHEMCOLOR SEVNICA d.o.o., ENTRO-MA d.o.o. in RIGIPS AUSTRIA GmbH, Podružnica Ljubljana. Celotna vrednost humanitarno, tekmovalne aktivnosti (material, orodje in delo) se ocenjuje na 35.000 Eur. Program srečanja in tekmovanja pa je naslednji: - tekmovalni in humanitarni del se bo pričel ob 7,00 uri zjutraj ter se zaključil predvidoma ob 17,00 uri, - ob 11,00 uri bo v Splošni bolnišnici Izola tiskovna konferenca, - ob 18,00 uri bo v Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli zaključek prireditve s podelitvijo priznanj in pogostitvijo. Pokrovitelj bo Občina Izola, Organizator tekmovanja slikopleskarjev Slovenije je Območna obrtna zbornica Ptuj, ki tekmovanje organizira pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije. Vsako leto se k organizaciji pritegne tudi lokalne območne obrtne zbornice. Tako so letos v pomoč vključene Območne obrtne zbornice Izola, Koper in Piran. Glede na to, da je Splošna bolnišnica Izola s sedežem v Občini Izola, je glavno koordinacijo izvedbe prireditve prevzela Območna obrtna zbornica Izola. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi gospoda Dimitrija VIVODA, ki ima kot sli-kopleskar iz Kopra ter član upravnega odbora Sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije največ zaslug zato, da se bo letošnje tekmovanje oziroma ta humanitarna akcija odvijalo v Splošni bolnišnici Izola. Predsednik, Ivan PALISKA, inž.,l.r. Nogomet - 2. SNL V petek futsalski derbi na Škofijah pes/ trigli V IZOLI Bonifika : Aluminij 0:0 [ZOLA Mestni stadion, gledalcev 150, sodnik Žnidaršič (Kranj) 6,5. Bonifika: Rupnik 8, Stopar 6, Škrbina 6, Peršič 7 (od 73. Šestič-), Fantinič 6, Radujko 6,5, Rastoder 6 (od 79. Iličič), Pepelko 6, Filipovič 5,5 (od 54. Finkšt 6), Brajič 6,5, S. Jakomin 6. Trener: Edi Pobega. Želja igralcev Bonifike, da bi se na zadnjem srečanju na izolskem stadionu v tem koledarskem letu od gledalcev poslovili z zmago, se ni uresničila. Aluminij je bil tokrat boljši nasprotnik, Bonifika pa je igrala pod svojimi zmožnostmi. To še zlasti velja za prvi del, v katerem so Koprčani imeli pobudo, vendar si resnejših priložnosti niso pripravili. Ob neučinkovitem napadu je škripalo tudi v obrambi, saj se je ta nekajkrat prepozno odzvala na napade Aluminija. Gostje so si priigrali tri zelo lepe priložnosti, a je bil igralec srečanje Anže Rupnik vedno na mestu. V drugem delu se je s prihodom Finkšta in Šestiča ter nato Iličiča ritem napadov domače enajsterice povečal. Najlepšo akcijo sta izvedla Iličič in Brajič, nekajkrat pa so poskusili tudi s streli od daleč. Glede na prikazano nogometno predstavo je tokratna delitev točk pravičen izid. BV FutsaL-on.net igrrfvl. ligi mali-nogomet.ne 3. SNL - ZAHOD Jadran D. : Izola Argeta 0:1 (0:1) DEKANI Igrišče I. Gregoriča, gledalcev 92, sodnik Pospefr Strelec - 0:1 Bašanovič (45). Izola Argeta: Žunič, Zupan, Grabar, Čatič, Mehič, Valenčič, Radovac, Zebec (od 83. Pahor), Bašanovič (od 73. Hadžimuratovič), Ostojič, Bogatinov. Pom. trnerja: 0. Bogatinov. V prvem polčasu si nobena ekipa ni ustvarila večjih priložnosti. Tik pred iztekom je po prodoru Bogatinova, ki je preigral domačo obrambo in podal v sredino, kjer je Bašanovič v gneči potisnil žogo v mrežo, Izola povedla. V nadaljevanju so domačini prevzeli pobudo, toda njihovi poskusi so bili jalovi. Ob nezanimivi igri so temperaturo dvigali sodniki, ki so, menda zaslepljeni od zahajajočega sonca, nanizali vrsto zgrešenih odločitev. Tudi zaradi tega je prišlo tudi do dveh izključitev v vrstah Jadrana (Žagar, Stepančič), kar je Izoli olajšalo pot do zmage. JČ Kranj : Avtoplus 1:0 (0:0) KRANJ Športni park Zarica, gledalcev 150, sodnik Balažič. Strelec -1:0 Dojčinovič (88). Avtoplus Korte: Sirotič, Kleva, A. Begič, Del-guisto, Močnik, Gregorič, Pirc, Buneta (od 72. Sukalo), Reljič, Camdžič, D. Peršič (od 46. Kapun). Trener: Hasan Omerčehajič. Gostje iz Kort so bili vso tekmo prepričljivo boljši. Napadali so, zgrešili številne priložnosti, podatek o posesti žoge Avtoplusa pa bi najbrž dosegel rekordnih 70 odstotkov. Gostje so tudi trikrat zadeli okvir domačih vrat, od tega celo dvakrat v istem napadu. Domačini so le redko prešli na nasprotnikovo polovico, v 88. minuti pa so z mojstrsko izvedenega prostega strela zadeli za nezasluženo zmago. MR mantdr/ic /12 { «*OM .. m n' t m. u > dl ni: ■■■S2m Futsal - l.SFL Izola - Extreme Sodražica 5:2 (3:0) Dvorana v Kraški, gled. 450, sod. Šivic, Kovačič. Strelci: 1:0 Lakošeljac (3), 2:0 Komprej (4), 3:0 Lakošeljac (12), 4:0 Lakošeljac (22), 5:0 Vujič (30), 5:1 Golob (31), 5:2 Lovšin (32). [zola: Rupnik, Janjič, Martinelli, Hrvatin, Štajner, Ivkovič, Vujič, Meš, Komprej, Stam-fer (V), Lakošeljac, Franetič. Trener: Mirko Italo. Čeprav so domači nastopili brez kaznovanih Nadala in Šarkanja, s tekmeci z dna lestvice niso imeli težav. V moštvu je znova zaigral Valdi Lakošeljac in s tremi zadetki potrdil, da mu krajša odsotnost s parketa ni prav nič škodila. Domači kapetan je tudi zgodaj prvič načel mrežo gostov, že v naslednji minuti pa je bilo jasno, da domači načrtujejo izdatno zmago. Kljub bolj organizirani igri gostov so Izolani na odmor odšli z zajetno prednostjo, ki so jo po vrnitvi iz slačilnic še povečali. Priložnosti za nove zadetke domačih tudi v nadaljevanju ni manjkalo, a žoga domačim ni hotela v gol. Igralci Extrema so sredi drugega dela izkoristili nepazljivost gostiteljev in z zaporednima zadetkoma zmanjšali zaostanek, vendar tretje domače zmage Izolanov niso mogli ogroziti. KM N lzola:Dobovec 4:7 (1:2) V torek so se Izolani pomerili v pokalnem tekmovanju z Dobovcem in izgubili s 4:7 (1:2). Lakošeljac je v 9. minuti povedel Izolo v vodstvo 1:0, Stres pa je z dvema zadetkoma postavil izid polčasa 1:2 za Dobovec. V prvi minuti nadaljevanja je Vujič izid poravnal, R. Mordej pa je v 24. in 25. minuti povedel goste v vodstvo 2:4. V 35. minuti je Brečko povišal na 2:5, Vujič pa v 37. minuti zmanjšal na 3:5. Za Izolo je v zadnji minuti zadel Franetič, nekaj sekund pred koncem pa sta za Dobovec zadela še Stres in Bračun, kar je pomenilo zmago gostov 4:7. Rdeči karton si je prislužil Bračun, (slofutsal.com) Sicer pa so njihove misli že usmerjene na petkov obračun s Škofjoti. Društvo Ribari ob tej priložnosti vabi na TRAŠFERTO na Škofije. Zbor navijačev bo v petek ob 19.00 uri v centru mesta, od tam pa bodo odšli na Škofije trolo (medmestnim avtobusom). Seveda je obvezna skoraj obvezna, predvsem pa pridite v ribarski opremi. Več informacij dobite v prostoprih društva na Gregorčičevi, v trafiki Treska in v Artis baru pod stadionom. Rokomet - l.SRL ž Izola- Olimpija PIK 24:46 (11:24) Izola: Škopelja, Adamič 2, Benčič 3, Derdaj, Perič, Barič 10, Karajkovič 1, Lesnik, Redžič, Hiršelj 4, Barišič 3, Čulina, Udovič 1, Poro-pat. Mlada izolska ekipa je tokrat naletela na močnega nasprotnika, ki ji je pošteno napolnil mrežo. Lani so ga sicer premagale, tokrat pa ta možnost spričo precej okrepljene Olimpije ni prišla v poštev. Tekma je bila sicer odločena že ob polčasu. Gostje so se izkazale s čvrsto obrambo, ki je zadržala precej domačih napadov. Ljubljančanke so bile tudi uspešne v hitrih protinapadih, iz katerih so dosegle precej zadetkov. Pri domačih sta bili najučinkovitejši Baričeva (10) in Hiršljeva (4). BV Izola Cup Izola je konec tedna gostila že 8. rokometni turnir »Izola cup«. Po srečanju rokometnih veteranov na Rodinovem memorialu in Eu-rofestu z več tisoč glavo množico mladih iz celega sveta so tokrat na svoj račun prišli najmlajši ljubitelji rokometne igre. Tokratna prireditev je bila po udeležbi rekordna, saj je nastopilo 48 ekip oziroma preko 600 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Organizator - podjetje Eurofest, je letos uspel privabiti tudi nekaj novih imen iz tujine, kar dokazuje, da se zanimanje za sodelovanje na tem tekmovanju v mini rokometu povečuje. Tovrstni turnir je namreč ena redkih priložnosti za primerjavo kakovosti posamezne ekipe in nabiranje prepotrebnih izkušenj obetavnih športnikov. Tudi zato se moštva, tako domača kot tuja, rada vračajo v Izolo. Škoda je le, da turnir, ki nedvomno predstavlja dobro promocijo Izole kot mesta in turističnega središča, ni bil deležen ustrezne podpore s strani predstavnikov mestnih oblasti in turizma. Rezultati: Letnik 1999 - deklice: 1. Vinodol (Hr) 2. Burja, 3. Krim (obe Slo); naj vratarka: Starčevič (Vinodol), naj igralka: Kukanja (Burja). Dečki: l.Mokerc Ig (Slo), 2. Umag B (Hr.), 3. Rudar Trbovlje (Slo), naj vratar: Ornik (Mokerc Ig), naj igralec: Olujič (Umag). Letnik 1998 - deklice 1. Burja (Slo), 2. Murvica B ( Slo), 3. San sport Čakovec (Hrv.), naj vratarka: Rebec (Burja), naj igralka: Viškovič (Murvica). Dečki: 1. Mokerc Ig (Slo), 2. Umag (Hr.), 3. Jeruzalem Ormož (Slo); naj igralec: Ambrož (Mokerc Ig), naj vratar: Kobetič (Umag). Letnik 1997 - deklice: 1. San sport Čakovec, 2. Umag (obe Hr.) 3. Burja (Slo), naj vratarka: Ivačič (Čakovec), naj igralka: Renkoilič (Umag). Dečki: 1. Rudar, 2. Miklavž pri Ormožu, 3. Krim (vse Slo), naj igralec: Gojič (Rudar), naj vratar: Kosi (Miklavž), (bv) POGLED S STRANI piše: % Žarko Kovačič Po sedmem kolu l.A lige ni več neporažene ekipe. Vodilni Koprčani so v derbiju proti Gorenju izgubili. Začeli so zelo dobro (3:8), dobro je branil Tahirovič, v napadu pa so bili učinkoviti. V drugem delu tekme pa se je vse obrnilo in Velenjčani so povedli s 25:20. Obe ekipi sta proti koncu tekme veliko zgrešili, Cimos pa vseeno ni več mogel presenetiti. Tudi obračun na Hrpeljah je bil podobno uspešen za Štajerce. Prvo mesto so tako prevzeli pivovarji, sliko le nekoliko »kvarijo« Trebanjci z drugim mestom. Med prekinitvijo prvenstva je moška reprezentanca odigrala dve srečanji proti Hrvatom. Dva tesna poraza, žal pa v nepravem času, čakajo nas kvalifikacije. Selektor ima nekaj izgovorov, manjkalo je kar nekaj standardnih imen. So pa zato zopet odpovedala nekatera velika imena in povzročila nove dileme. Ob vsem pa ne gre pozabiti, da vsemu še kako botruje delovanje krov- ŠŠ§ AVTOCENTER ne organizacije, saj je to, po besedah klubov na slabem nivoju. V ženskem rokometu tudi »cveti«. Krimovke so po dveh kolih v evropski ligi pokazale dva obraza. Tesna zmaga v prvem kolu in tesen poraz v drugem kolu. Trener Čotar ima res veliko problemov s poškodbami igralk, vse pa gre tudi na račun kadrovanja. Še dobro, da se počasi prebujajo mlade slovenske okrepitve. Težko bo doseči želeno drugo mesto v skupini in nadaljevati v evropski ligi. Še težje se piše izolskemu ženskemu rokometu. Štvari se nikakor nočejo poravnati. Poraz v Zagorju, po dobro odigranem prvem polčasu, je stvari še bolj zakompliciral. Dekleta so zato proti Olimpiji povsem odpovedala. Vsa ta nihanja pa so še kako odločilna za osvojitev točk. Bojim se, da bo letošnje prvenstvo eno najbolj črnih. Čeprav na treningih vse deluje in uspeva, pa so prvenstvene tekme svet zase. Kako iz deklet »iztisniti« znanje ostaja največji problem. Tudi prazna klubska blagajna ima prste vmes, tako, da se tudi Boris sprašuje kako naprej? Izolski rokometaši se po prekinitvi prvenstva odpravljajo v Krško. Težko gostovanje, kljub vsemu pa bi na športni prognozi igral troznak. Sermin 7c, Koper Tel: 05/64-31-040 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET A M PY TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! LVi \ vS—^ AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Odbojka - 2. DOL ž Galeb grup Robotina : Škofja Loka 1:3 (-16,-22,24,-18), Lestvica po 4. krogu: Comet 11, Mislinja, Aliansa 9, GG Robotina 8, Kamnik 7, Formis Bell 6, Tabor, Hit Nova Gorica II, Škofja Loka po 5, Sloving Epicenter, Murska Sobota po 1. Namizni tenis Olimpijski komite Slovenije je pred slabim mesecem dni objavil novi Pregled kategoriziranih športnikov republike Slovenije, ki je stopil v veljavo z 01.10.2007. Na seznamu kategoriziranih športnikov imamo izolani dva nova in sicer v perspektivnem razredu Andreja ŠKERGATA in v mednarodnem razredu Mirzeda VUKALIČA, tako da ima sedaj klub borilnih veščin KiT Izola, kar 5 od skupno 36 izolskih kategoriziranih športnikov. Judo m Izola - Isola vmico Vabimo te na srečanji’ ob 50. letnici igranja rokom etn r Isoli. Srečanje bol. decembra 2007 ob IQ. un v restavraciji Hoteli Simonov zaliv. Prispevek za rezervacijo mize. hrano in pijačo znaša 10( po o sebi. S« rezervacijo miz se obrnite na klubsko pisarno vsak dan od I 7 • do 10. ure (tel.: 04020ÓQQÓ). Pripravljalni odbor inv no In occasione del 50.esimo anniversario del club di pallamano. Vi invitiamo all'incontro che si terrà sabato I dicembre alle ore I 0.00 nel ristorante dell'hotel Sfili Siili Olì. Il contributo della prenotazione della tavola e della cena č di IO euro a persona. Per le prenotazioni, rivolgersi alla segreteria del club. ogni giorno dalle ore I 7 alle IO (tei.: 0*40200000). f/li organizzai"/ i V nedeljo 28.10.2007 je v Radljah ob Dravi potekal 2.odprti turnir Rs za kadete in kadetinje. Tudi tokrat so bile rezultatsko boljše kadetinje. Trem našim igralkam se je uspelo uvrstiti na glavni turnir med 24 najboljših. Najbljižje uvrstitvi med 16 najboljših je bila Vita Vatovec, ki je tesno2/3 izgubila proti Gregorki iz Preserja. Maja Milenkovski je za med 16 izgubila proti Založnikovi iz Ljubljane z 0/3. Nika Veber pa proti domačinki Veroniki Zali, ravno tako 0/3. Omeniti velja še Laro Zakrajšček, ki se v izredno teški predtekmovalni skupini ni uvrstila na glavni turnir. Je pa nato zmagala prepričljivo v tolažilni skupini med igralkami, ki se niso uvrstile naprej.________________________________________ 1. SNTL - ČLANICE Ilirija : Arrigoni 5:1 Izolanke so v Ljubljani v petem krogu odigrale najslabši dvoboj v letošnji tekmovalni sezoni. Edino točko je za ekipo prispevala Kristin Fatorič. Brez zmage pa sta ostale Alenka Ačimovič in Maja Grizelj. V nedeljo je v Novi Gorici potekalo regijsko prvenstvo za kadete in kadetinje. Edini naslov sta v igri ženskih dvojic osvojile Maja Milenkovski in Nika Veber, ki sta v finalu premagale kombinirani par Vita Vatovec iz Arrigonija in Jerkič Tjašo iz Iskre. Četro mesto pa sta osvojile Urška Čokelj in Lara Zakrajšček. V igri dvojic sta tretje mesto osvojili pri kadetih Germek Andrej in Pavlin Erik. V posamezni kategoriji so se tri naše igralke uvrstile med štiri. Zmagala je Jerkič Tjaša iz Iskre Avtoelektrike, druga je bila Nika Veber, tretja Lara Zakrajšček četrta pa Vita Vatovec. Pri kadetih se je med štiri uvrstil le Erik Pavlin, ki je dosegel kančno četrto mesto. V igri mešanih dvojic je Vita Vatovec skupaj z Admirjem Muratovičem iz Semedele dosegla drugo mesto. Nika Veber in Erik Pavlin pa sta bila četrta. Nasplošno so naši tekmovalci in tekmovalke odigrali pod pričakovanji. Velika težava je v tem, da se zlasti proti na papirju boljšim nasprotnikom vnaprej predajo in ravno tam kjer bi morali nabirati izkušnje ne igrajo. Kickboxing Svetovna kickboxing organizacija WAKO je tokratno evropsko prvenstvo za kategorijo kadetov in mladincev zaupala portugalski Kickboxing & Muay Thai federacije, tako da bo mesto Vila Real de Santo Antonio od 06. do 11.11.2007 prizorišče letošnjega EP v kic-kboxingu,. Tudi tu bomo izolani imeli svoje predstavnike in sicer med mlajšimi kadeti nad 47 kg, v semi contactu bo nastopil Jaka HUDALES, v kategoriji mladincev do 63 kg Tomi PEČAR in v light contactu, do 63 kg Andrej ŠKERGAT, vsi člani kluba borilnih veščin KiT Izola. Dean Maslo iz Judo kluba Izola je dosegel pri ml. dečkih 2. mesto v kat. nad 60 kg na Pokalu Trsta. V konkurenci je bilo 10 judoistov iz več držav. V finalu ga je porazil težji tekmovalec iz Pule, s katerim je prvi poraz doživel na Pokalu Kopra pred dvema tednoma. V naslednjem letu Dean prestopi med starejše dečke in bo pričel nastopati v kat. do 66 kg, nato se pričakuje še prestop v kat. do 73 kg. Za to starostno skupino skrbi „Šporna šola nacionalnega pomena”, z izborom širše slovenske selekcije. V tem programu je vključen tudi trener Iztok Babič, ki je celo vodja in pripravljalec letnega programa, sofinancira pa ga Judo zveza Slovenije. Program obsega dva kampa in sicer štiridnevni prednovoletni kamp Ljutomer in petdnevni Judo kamp Izola. Približno vsaka dva meseca pa tudi tekmovanja. Naj pomembnejša sta Niš in v Splitu, kjer so vključeni tudi treningi na tujem. Poglavitni cilj pa je postopni predizbor st. dečkov in deklic pred starostno kategorijo kadetov in kadetinj, ki imajo že zelo resni reprezentančni program, kot so nastopi na evropskih A-turnirjih od koder se sestavi reprezentanco za nastop na Evropskem prvenstvu in vsako drugo leto tudi na EYOF-u (olimpijski festival mladih. Judoisti na teh tekmovanjih zadnjih deset let prinašajo največ uspeha v slovenskem merilu. Po novem bo več priložnosti, saj je uvedeno tudi svetovno prvenstvo kadetov (vsako drugo leto in že prvo leta 2008), olimpijske igre mladih, kjer bodo zajete prav letnice kadetov (prve že 2010). Dean Maslo kot državni prvak je že na spisku selekcije za sodelovanje v programu st. dečkov v 1.2008. Kegljanje V 6. krogu sta tako ženska kot moška ekipa igrali v Tržiču pri domači ekipi LJUBELJ, ki zasedata trenutno tretje oziroma prvo mesto v ligi in se potegujeta za napredovanje. Obe domači ekipi sta zmagali vendar težje kot kaže rezultat, saj je odločitev padla šele po nastopu zadnjih parov. Ženska ekipa je izgubila 3236 : 3147 p.k. z razliko 89 kegljev in 6:2, moška pa 3395 : 3335p.k. z razliko 60 kegljev in ravno tako 6:2. Pri dekletih sta dobro odigrali STEGOVČEVA 562p.k. in MLAČEVA 547p.k„ pri moških pa ZOT1Č 600p.k. in GORJUP 579p.k.. Lestvica - ženske: l.Miklavž 11, 2.Miroteks II10,3.Ljubelj 9,4.Proteus 8, 5. Rudar 6, 6. IZOLA 5, 7. Trebnje 4, 8. Radenska 4, 9. Sl. Gradec 3.10. Kočevje 0; Lestvica - moški: 1. Ljubelj 12, 2.KI Polet 9, 3.Korotan 8, 4. Hidro 7, 5. Litija 6, 6. Radenska 6, 7.1ZOLA 4, S.Sl.Gradec 4, 9.Rudnik 2, lO.Iskra 2; Naslednji 7. krog bo v soboto 10.11.07 ob 13.3o in 17.00. V izolo prihajata ženska ekipa RADENSKE in moška ekipa KI POLET iz Škofje Loke. Jadranje Jesenski pokal skoraj brez vetra Skoraj stopetdeset udeležencev se je udeležilo regate za jesenski pokal, ki jo je v prvem novembrskem vikendu, za razrede: optimist (99 prijavljenih), evropa (7), 470 (8), laser 4.7 (23) in laser radiai (9), organiziral jadralni klub Pirat. Med optimisti je zmago slavil mladi miljski jadralec Matteo Bonin, na drugo stopničko je stopil Žan Luka Zelko (ŠJK), tretja pa je bila Giulia Lantier iz Barkovelj. Drugi med slovenskimi jadralci je bil Matej Stanič (Pirat), tretji pa mladi črnomaljski jadralec Maks Vr-ščaj. Med kadeti pa so se najbolje odrezali: Marko Radman (Burja), Matjaž Puh (Pirat) in Toni Vrščaj (WSC Črnomelj). V mladinskem laser 4.7 je bil tokrat najuspešnejši Andraž Gulič (Jadro), tri točke je za njim zaostal njegov klubski sojadratec in tekmec, Matej Valič, četrto mesto si je prijadral Alessandro Marega iz Tržiča. Tretji med slovenskimi tekmovalci pa je regato končal Jakob Božič (Burja), ki je bil skupno četrti. Med dekleti se je v danih pogojih najbolje znašla srbska jadralka Maja Kneževič (AJK Beograd), ki je za točko prehitela Urško Košir in Nino Vovk (obe Burja). V razredu laser radiai je bil najuspešnejši Vito Batistič (Burja), ki je za točko prehitel najhitrejše dekle, Marušo Kraševac (SJK). Tretji pa je regato v Piranskem zalivu končal domačin Ivo Čarman (Pirat). Med sedmimi tekmovalci in tekmovalkami razreda evropa je bil s sedmimi zmagami nepremagljiv Andrej Grahor (Pirat), drugi je bil Jure Simčič (Pirat), tretja pa Kaja Gosak (ŠD Piran). Da vidno napredujeta sta še enkrat dokazala Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič, ki sta za seboj pustila tudi Rusinji Ilienko in Gapa-novich, ki sta tekmovali za koprski Jadro, ter potencialni olimpijki Tejo in Aljo Černe (Pirat). Prihaja B0XX40 Konec oktobra je iz Francoske zahodne obale krenila na pot proti svojemu novemu domu - Izoli, nova, hitra 14 metrska jadrnica BOXX40, lastnika Sreča Jadka, ki je za tekmovanja sicer vpisana pri izolskem JK Olimpie. Štiričlanska posadka v kateri so v prvem delu poti Srečo Jadek ter sinova Andraž in Aljaž ter Olimpicov trener Jurij Dorošenko, ima za seboj približno polovico poti, prejadrali so Gibraltar in zdaj so že v Sredozemlju. Prihod v Izolo načrtujejo za konec novembra, ko jim bodo pripravili tudi priložnostni sprejem. Gre za hitro, tekmovalno jadrnico, ki jo lahko upravlja celo en sam jadralec. Več na http://www.myspace.com/boxx40 27. MARTINOV TEK IN POHOD 2007 V nedeljo, 11. novembra dopoldne bo v Simonovem zalivu in vse do Strunjana potekal tradicionalni 27. Martinov tek in pohod, ki ga organizira izolski Center za kulturo, šport in prireditev. Ta rekreacijska prireditev je iz leta v leto odmevnejša in obisk je vedno večji, organizatorji pa letos pričakujejo tudi večjo udeležbo Izolanov. Proga je namreč dovolj zanimiva za vse, ki jo tudi sicer opravijo na svojih vsakdanjih sprehodih, tako da bo sprehajanje v družbi zagotovo še večji učitek. Obvestilo o zaporah za izvedbo Martinovega teka in pohoda Obveščamo vas, da bo za potrebe izvedbe tradicionalne prireditve »27. MARINOV TEK IN POHOD 2007«, organizator Center za kulturo, šport in prireditve Izola, skladno z dovoljenjem Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine Občina Izola za zaporo občinskih cest, izvedel v nedeljo, dne 11. 11. 2007 popolno zaporo ceste BELVEDER - RT RONEK -STRUNJAN in zaporo vseh dostopov ter priključkov v delu od križišča s cesto Belveder - plaža Belveder do objekta Dobrava št. 10 in stanovanjske hiše Strunjan št. 204 v času od 10,00 ure do 13,00 ure in ustrezno spremenil prometni režim, v območju izvajanja prireditve in bližnji okolici. Poleg popolnih zapor občinskih cest je za izvedbo prireditve potrebna tudi popolna zapora nekategorizirane ceste Hotelsko turističnega podjetja Simonov zaliv na parc.št. 2342 (K.O. MESTO IZOLA), ki bo v nedeljo, dne 11.11.2007 od 10,00 ure do 13,00 ure. V času popolne zapore bo na prireditvenem območju prepovedan promet za vse vozila. Obvoza ni. Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije In odredb pristojnih služb za urejanje prometa. Vse prizadete prosimo za razumevanje. (CKŠP IZOLA) Športni vikend Pulsai -1. liga Tomi press Bronx - Izola (petek ob 20.30) 3. SNL - zahod: Izola Argeta - Kalcer Vodoterm (sobota ob 14.00) Adria - Avtoplus Korte (sobota ob 14.00) 1. A DRL ženske: Mercator Ptuj- Izola (sobota ob 19.00) 1. B DRL moški: Krško - IP Izola (sobota ob 19.00) 2. DOL - ženske: Sloving Epicenter- Galeb grup Robotina (sobota ob 15.30) Vsi smo malo mladi V vrtcu vedo, da turizem potrebuje ljudi V vrtcu Mavrica Izola smo bili v šol. letu 2006/07 že drugo leto vključeni v republiški projekt Turizem in vrtci “Z igro do prvih turističnih korakov” (povezava med Turistično zvezo in vrtci). V ta projekt je bilo letos vključenih kar 58 vrtcev po vsej Sloveniji. V izolskem vrtcu so sodelovale v projektu “Mali turisti” vse skupine, od najmlajših do najstarejših (19 skupin), v vseh treh enotah.V mesecu juniju smo ga tudi skupno slovesno zaključili na javni prireditvi v Izoli. Odzivi staršev in otrok so bili zelo dobri. V letošnjem oktobru smo bili povabljeni v Metliko, da projekt na razstavi v OŠ Metlika predstavimo tudi ostalim vrtcem.Med razstavljenimi deli 58 vrtcev smo dobili veliko idej ter se medsebojno spoznavali.Dobro smo predstavili tudi svoj domači kraj z obilico zgibank o Izoli ( TIC Izola). Ob dobrem obisku naše razstave smo ugotovili, da mesto Izola zelo privlači, zato je prav, da naše otroke ob morju že od malega vzgajamo v turističnem duhu. 1 Ji« gDjjUjPU il msm 1 . « Med strokovnimi delavkami vrtca Ma- Darja Cimerman (ravnateljica Otroške-vrica Izola tudi Šefanija Meršnik (pred- ga vrtca Metlika), Mojca Jamšek (vodja sednica Skupnosti vrtcev Slovenije), projekta Turizem in vrtec in ravnateljica vrtca Pedenjped). Mnogim je bila to prva vožnja z “vlakom” Tudi v letošnjem šolskem letu so se otroci Vrtca Mavrica Izola vključili v republiški projekt Turizem in vrtci. Na ravni vrtca ima letošnji projekt naslov “Lepo nam je ob morju”, ker smo se odločili, da najprej dodobra spoznamo svoj domači kraj Izola. Najmlajši jo bodo spoznali na njim primeren način .Odločili smo se, da se skupno s starši popeljemo po Izoli s turističnim vlakcem. Tako so se v dveh dneh v oktobru zvrstili malčki skupin Piščančki, Medvedki, Žogice in Ribice in skupno s strokovnim osebjem, starši, bratci, sestricami spoznavali in občudovali Izolo ob vožnji s turističnim vlakcem. Ob povratku smo bili vsi enotnega mnenja, da je Izola lepa in da nam je bilo lepo. 0 privarjenem oslu in o nepodkupljivosti Vsak dan se v Izoli rodi vsaj ena štorija in vsak večer gre kakšna v pozabo. Nekatere pa ostanejo in se gojijo naprej, postajajo vse bolj debele in na koncu jih niti lastni avtorji ne spoznajo več. Morda se je kaj takega zgodilo tudi tem, ki jih je zapisal Ernest Cah. Nekoč je v Izoli cvetel žogobrc. Takrat so nogometni veljaki razmišljali, s kom bi privabili čimveč gledalcev na nogometno tekmo med Izolo in Koprom. Sklenili so, da nabavijo pravega osla. Janku mesarju, ki je kupoval živino tudi v hrvaški Istri, so naročili, naj jim nabavi čednega osla. Rečeno, storjeno! Janko je že naslednje dni kupil lepega črnega osla za 40.000 din. Pustil ga je privezanega na sejmišču. Po načelu: “Cigo veži konja gde ti gazda kaže, pa makar črko”. Ko je Janko odšel iz sejmišča je naročil prijatelju mesarju, da (naj) malo popazi na osla. Drugi pa so se odločili, da gredo v Buzet po junaka, ki bo odigral glavno vlogo na bližajoči se (?) tekmi. Z večjim kombijem so se odpravili proti Buzetu, trije junaki: Darjo, Rudi in Marjo. Ko so prispeli na sejmišče so bili nemalo presenečeni in skoraj obupani. Tam so dobili privezanega majhnega oslička, ki je komaj še kazal znake življenja. Ušesa | je imel povešena, okrog oči je imel na stotine muh. Bil je prava razvalina brez življenja. Razmišljali so, da bi se vrnili tei v Izolo brez osla, ker te mrcine že ne " bodo vozili v Izolo. Tedaj pa je pristopil k njim starejši mož in jim pojasnil, da je to mrcino nekdo privedel tu, da se je znebi in da pogine. Pojasnil jim je, da je njihovega osla odpeljal v bližnjo štalo mesar, prijatelj našega Janka. Trije junaki so odšli do bližnje mesnice, kjer jih je sprejel mesar in jih odpeljal v štalo, kjer so dobili čudovitega črnega osla. V bližini štale je bil večji potok, v katerem je bilo približno pol metra vode. S kombijem niso mogli čez, zato so potok(?) preskočili, a ko so hoteli z oslom čez, je ta pokazal vso oslovsko trmo in ni hotel preskočiti vode. Darjo in Marjo sta ga vlekla spredaj, Rudi pa(?) ga je porival od zadaj. Osel pa ne bi bil osel, če jih ne bi naplahtal. Iznenada je skočil čez vodo. Onadva spredaj sta komaj odskočila, a Rudi, ki je z vso silo porival od zadaj, je pljusknil v vodo in se pošeno okopal ter zmočil vso obleko. Še sreča je bila, da so v kombiju imeli pleskarski kombinezon, v katerega se je Rudi preoblekel. Osla so naložili v kombi in odpeljali proti Izoli. V Gračišču so se ustavili z namenom, da nekaj pojedo. Ker je bila gostilna zaprta, je Rudi skočil v trgovino in kupil štiri sendviče z mortadelo. Osel pa ni hotel jesti mortadele, kot bi vedel, da delajo mortadelo tudi z oslovskega mesa. Malico so zalili z litrom refoška, kar je vina ostalo v steklenici pa je Rudi oslu zlil na glavo in s tem so ga krstili. Dali so mu ime MORO'. Ko so osla pripeljali v Izolo je nekdo, ki se je bolje spoznal na osle kot naši trije junaki, ugotovil, da so kupili oslico (mušo) in ne osla. Tedaj se je začela prava drama. Znani kovač je priredil večjo prikolico, s katero so vozili mušo okrog in vabili ljudi na nedeljsko tekmo. Problem je nastal, ko je avto povlekel prikolico in se je muša sesedla na zadnjico. Iznajdljivi kovač se je znašel in je mušo za podkve zavaril na prikolico. Tako zavarjena muša je obkrožila vsa obalna mesta od Pirana do Kopra. Srečo so imeli, da takrat še ni bilo društev za zaščito živali, sicer bi jih še dolgo bolela glava. V Izoli se je javilo nekaj prostovoljcev, ki so bili pripravljeni mušo voditi po mestu za dva deci in za zabavo. Curi Muri je zajahal mušo in na njej igral harmoniko. V vsakem ušesu je imel eno cigareto, tretjo pa je imel v ustih tako, da je hkrati kadil tri cigarete. Govori se, da je znal kaditi z ušesi. Ob obali je bilo mnogo turistov, ki so se zelo zabavali. Eden od prostovoljcev je snel klobuk in jih pozdravil. Turisti so mislili, da jih prosi za denar. Začli so metati v klobuk, takrat zelo dragocene devize. Nabralo se je toliko denarja, da so kupili več litrov šnopca'. Pili so več tednov tako, da je eden od njih končal v Idriji. Govorili so, da ga je muša spravila v Idrijo. Ali ste se kdaj vprašali, koliko jih je šlo v Idrijo zaradi samih oslov? Curi Muri je bil proti takemu početju. Bil je zelo pokončen, ponosen človek. Nekoč je igral za turiste na ribiški barki. Poleg sebe je slučajno imel najlon vrečko. Turisti so mislili, da jo je nastavil, da bi zbral denar in so začeli v vrečko metati kovance. Ko so se turisti izkrcali je pobral vrečko in ves denar stresel v morje. Dejal je: Mene že ne boste kupili za Judežev drobiž. '. Vzel je harmoniko in odšel. Pa se vrnimo k našemi Morotu. Glavni cilj je bil privabiti čim vec navijačev na tekmo. Ta cilj je bil dosezžn, saj je bil tisto nedeljo stadion nabito poln. Glavni dobitek pri žrebanju vstopnic je bil seveda Moro oziroma Mora. Dobitek je dobil neki fant iz Bovca, ki je priložnostno nekaj delal v Kopru. S punco se je udeležil tekme. Ni se hotel javiti pri organizatorju tekme in srečolova, ko pa se je končno javil je dejal: Ne vem, kaj naj storim z mušo, ali naj peljem domov mušo ali punco?'. Dali so mu 20.000 din, a Mora je bila vredna 40.000 din. Fant je bil zadovoljen, organizatorji pa tudi. Pozneje so mušo prodali in še dolgo je zvesto služila svojemu novemu gospodarju. Mnogo detajlov sem namenoma izpustil, ker so nekateri akterji te zgodbe že pokojni in ne bi bilo prav, da jih omenjamo. Naj počivajo v miru. V miru naj počiva tudi MORA. P.S. Dogodek se je resnično dogodil leta 1978. Imena glavnih junakov sem spremenil. Kdor pa se zgodbe se spominja, bo lahko odkril glavne junake iz inicijalk (začetnic) njihovih imen, ki ustrezajo tudi začetnicam pravih imen. Toliko, da ne pozabimo. Turizem proti soncu Upor risanih junakov Konija Steinbacherja Stanje uma, v katerem živimo, tudi po ogledu animiranih filmov Konija Steinbacherja ostaja nedotakljivo in kolo kapitalizma mirno goni dalje. Pač zato, ker se na njih sveti letnica 1971 ali 1984 in kačji generali ali izkoriščani študenti samodejno padejo v polpreteklo zgodovino, s katero imamo še nekaj nerazčiščenih računov, zato pa se sedanjost sveti kot zloščen čevelj. Če je priznani izolski režiser animiranih filmov uspel svoje filme posneti takrat, v svinčenih časih, bi jih zagotovo tudi danes. Ali pa ne. Koni Steinbacher pred-sinočnjim v izolskem Art kinu Odeon ob svetovnem dnevu animacije in predstavitvi svojega filmskega opusa resda ni omenjal političnih pritiskov, kar pa ne pomeni, da jih ni bilo. Le kje se skrivajo politične strukture, ki bi bile vesele kritične osti? Vladajoče se bojijo razmišljujočega človeka. Če bi Steinbacher izgubil spomin in bi morali ugibati, kdaj je, denimo, nastal film Epidemija, bi imeli velike težave s časovnimi ločnicami. Je potemtakem smola, da je vse, kar se nam dogaja, bilo že povedano in posneto? Zid, v katerega sta se Steinbacher in dolgoletni scenarist njegovih filmov Marjan Tomšič dolgo zaletavala, veliko ustvarila in nič dosegla, pa še vedno stoji. Naj se misel bere še tako krivoverno, ji pritrjuje sam Tomšič, ki je po ogledu filmov v Odeonu spregovoril takole: “Filmi so še vedno zelo aktualni in govorijo o tem, kaj se nam dogaja v tej nemogoči potrošniški civilizaciji, ko hrepenimo po nekem drugem svetu, po lepoti. Vedno znova nas rinejo v peklensko tekmo, kdo bo boljši, prvi, močnejši, kdo bo imel več. Vidim, da smo kar nekaj naredili, a se svet zaradi tega ni spremenil in se niti ne bo. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi bili drugačni, da bi bili zadovoljni z manj. S Konijem sva delila kritičen pogled na svet, skupen odnos do življenja in nezadovoljstvo nad tem, kaj nam to življenje nudi. Temu svetu se ni mogoče uspešno upreti, in tudi najini junaki težko premagujejo stvarnost, ki je težka kot svinec.” O avtorju največ povedo znamenja, ki jih je pustil za seboj. Steinbacher, nagrajenec letošnjega mednarodnega festivala Balkanima za avtorsko delo, je ustvaril približno 18 kratkih filmov, ob bok pa jim je postavil doslej edinega igranega, Agonijo iz leta 1973, pri katerem sta s Tomšičem sodelovala prvič. Film, v katerem sta obdelala beg iz Istre, po prejetih nagradah nosi prvo mesto. “Nismo niti vedeli, da je toliko ljudi nekoč zapustilo Istro. Film je bil uspešen na vseh festivalih, zlasti v Trstu, kjer so dobro vedeli, kaj se v tem filmu dogaja. Dejali so mi celo, da sem jugoslovanski Antoniom,” se spominja Steinbacher. Film, ki danes povzroča smeh, nekoč pa je dvigoval prah, je tudi Figov list iz leta 1971. “Z njim sem bil tudi v Tunisu, kjer pa filma niso upali predvajati, čeprav so ga uvrstili v konkurenco. Bil je preveč drzen. Pokazali so ga za zaprtimi vrati in ga tudi nagradili, kar je bilo sila čudno. Nihče pa dejansko ni videl tega filma.” V Steinbacherjevem ustvarjalnem procesu je sodelovalo veliko ljudi. Avtor se je spomnil enega prvih snemalcev pri izolskem filmskem krožku Zarja Dominika Bizjaka. V Odeonu ga je pozdravil Marjan Kranjc, avtor glasbe za zadnji film Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku, po uradnih zahvalah občinskih mož pa je večer sklenil Steinbacherjev sošolec Marko Cvahte v preobleki pohorskega pesnika in kantavtorja Jurija Vodovnika, sicer sodobnika Franceta Prešerna, katerega pesnitev je pravzaprav navdihnila Lepo nedeljo. ALENKA PENJAK (Primorske novice) Vsi enakopravni tudi v fotografiji Kulturno izobraževalno društvo Pina organizira fotonatečaj v sklopu kampanje Vsi drugačni vsi enakopravni. Na fotonatečaj se lahko zainteresirani prijavijo z izpolnjeno priloženo prijavnico in oddajo fotografij v zato določenem časovnem obdobju (po koledarskem poteku natečaja). Strokovna žirija v sestavi Vide Klenovšek (fotografinja), Davida Vatovec (fotograf) in Vasje Nagy (likovni kritik) bo vsa dela pregledala, izbrane predstavila na razstavi ter najboljša nagradila. Razstava bo potekala v galeriji E-kavarne Pina na Kidričevi 43 v Kopru. Dela bodo predstavljena skupaj z osebnim portfolijem vsakega izbranega avtorja v virtualnem katalogu, v katerem bo zbrana tudi baza podatkov vseh prijavljenih. Koledarski potek fotografskega natečaja: - osebna oddaja del: 10. -15.12. - obvestilo o izbranih delih, ki bodo razstavljena: do 8. 1. 2008, - razglasitev nagrad: 18. 1. 2008, - otvoritev razstave nagrajenih fotografij in fotografij ožjega izbora: 18. 1. 2008, Nagrade: 1. nagrada: fotografski nahrbtnik v vrednosti 291Eur 2. nagrada: brezžična tipkovnica in miška + 5 ur brezplačne uporabe interneta v E-kavarni Pina, v skupni vrednosti 100 Eur 3. nagrada: kratka majica PINA + 10 ur brezplačne uporabe interneta v E-kavarni Pina, v skupni vrednosti 40 Eur Razpisni pogoji in dodatne informacije na spletni strani: www. pina.si Poslušati film Če nam je na prvem predavanju filmske šole Vzgajanje pogleda Dušan Rutar postregel s Platonom ter žvečilko, da je film naprej ideja, o kateri lahko razmišljamo in razpravljamo, nam je na drugem srečanju Mitja Reiche-nberg ponudil idejo o prvem filmskem skladatelju, Richardu Wagnerju. Kako pa naj bi bil Wagner filmski skladatelj, ko pa je živel pred dobo filma, se lahko vprašamo. Preprosto. Z Wagnerjem se je začelo novo obdobje v glasbeni zgodovina, ki temelji predvsem na tem, kar je tud sam bil: skladatelj, libretist, kostumograf, režiser in dirigent, vse v enem. Pričenja se združevanje umetnosti. Film je torej le podaljšana roka združevanja umetnosti. In kaj je potemtakem glasba v filmu? Pravzaprav se v zgodovini filma zvok in slika nenehno srečujeta. Že od samega začetka. Spremljevalka ropotajočih projektorjev je bila ravno glasba. Duša zgodnjega filma, kot Reichenberg imenuje nemi film, je bil ravno zvok, ki je bil postavljen ločeno od platna, ločeno od podob in vendar je deloval skupaj z njimi. Filmska klepetavost se je zelo hitro prenesla tudi v glasbo in prav glasba je postala nosilka interpretacije scen, dialoga, pomena filmske podobe in pripovedi. Postala je nekakšna pripovedovalka in povezovalka v trenutkih, ko ni bilo mednapisov, ko je filmu vladala le slika ali morda le gesta. Charlie Chaplin, na primer, je ustvarjal tudi filmsko glasbo. Dolga leta se je upiral ideji, da bi njegov filmski lik govoril, saj je bil prepričan, da ima glasba to moč, da lahko nadomesti besede, nadomesti jezikovni kot, tako da pomen zlahka dojamemo. Kot primer smo si za to trditev ogledali začetni odlomek Chaplinovih Luči velemesta (City Lights, 1931), kjer na inavguraciji mestnega spomenika miru lokalni veljak in petična dama izmenjata tistih nekaj predvidljivih vljudnostnih fraz, ki se jih ponavadi izreče ob otvoritvi česarkoli -a pozor, dialog je, lahko ga slišimo, vendar tisto, kar slišimo, je nekakšno piskanje, sledi himna in odkritje spomenika, na katerem zalotijo smešnega brkatega potepuha, ki na njem v miru spi med tem ko vsi ostali mirujejo, ker igra himna. Chaplin je tudi po prihodu zvoka še vedno vztrajal pri nemih filmih, toda ko je sklenil, da bo v Velikem diktatorju (The Great Dictator, 1940) parodiral Hitlerja, je bilo jasno, da bo moral končno spregovoriti -vemo, da je Hitler slovel prav po svojem glasu, po svojih patetičnih, histeričnih in pompoznih govorih. Glas ni bil le njegovo orodje in orožje, ampak tudi njegov zaščitni znak. Skratka, bil je to Chaplinov prvi vsaj delno zvočni film, v katerem je ljudem poslal svareče sporočilo o nacistični Nemčiji, ki se je udejanjilo, preden so ga lahko dojeli. Mitja Reichenberg, je komponist in teoretik filmske glasbe. Pri projektu filmske šole sodeluje tretje leto. Je tudi avtor več knjig o filmih in filmski glasb, ki so na voljo tudi v Mestni knjižnici Izola. Naslednje predavanje bo v četrtek, 22. novembra, v čitalnici Mestne knjižnice Izola. Goran Peršin nam bo povedal, zakaj filmi govorijo tako dobre zgodbe kot knjige. Ksenija Orel Sensation -10 let iskanja Že deset let je minilo, odkar so svoje sanje o velikih glasbenih karierah, neomejenemu številu rock’n’roll razpoloženih fenic in predvsem huronskih količinah zabave snovali Viktor, Primož, Simon in Martin. Lepega dne so si pogledali v oči, skovali efektno (in žal prekleto me-gauporabljeno) ime in poiskali garažo, v kateri bi te svoje sanje uresničili. Tako nekako so nastali Sensation, skupina, ki je dolgo obdobje predstavljala obalno podzemno sceno. Začeli so takorekoč brez vsakršnega glasbenega znanja, in takrat še ukrajinski obveznik Viktor je imel težave z naglašanjem najbolj preprostih besed. Zamenjali so neverjetno število vadnic, komade pilili v že skoraj nemogočih razmerah (recimo: v skladišču jadralnih desk na izolskem kopališču, kjer burja in mraz nista dajala popustov). Preživeli so prvo serijo javnih polomij, se učili na napakah in trmasto vztrajali. Nihče jim ni nikoli pripisal kakšne posebne možnosti za uspeh, a vse po vrsti so utišali z vedno bolj energičnimi in prepričljivimi nastopi, Viktor pa je sčasoma začel bolj samozavestno ugotavljati, kaj vse njegove glasilke zmorejo. Skoraj nezavedno so postali več kot pomemben del naše obalne glasbene scene in skorajda ni bilo dogodka, na kateremu se niso pojavili. Izumili so svojevrsten glasbeni žanr, imenovan Sensation music, ki je vseboval nekaj decilitrov punka, dve žlici hardcora, ščepec rapa in močen stisk skaja ter reaggeja. Leta so tako minevala, koncerti so se vrstili in bend je prišel do spoznanja, da je pomemben mejnik obstoja in delovanja vsake glasbene skupine izid prvenca. Trmasto so se vrgli v ta projekt in rezultat tega je bil album Kagada, odličen izdelek, ki je tudi zahvaljujoč pomoči producenta Andreja Žibrata zvenel izjemno pristno in no... Sensationovsko. Album pa žal ni prinesel le dobrih novic, temveč tudi nekaj slabih. Simon se je distorziranih vragolij naveličal, svoje mesto pa prepustil dvema skoraj soimenjakoma, Matjažu Rogleji in Davidu Egelji. Sensation so se po dolgem obdobju navajanja končno le privadili na nove kreativne moči in spet brezglavo, trmasto in efektno zakorakali v novo desetletje. Dogodek pa je vsekakor vreden koncerta. Prepričani smo, da bodo Sensation, kljub že zavidljivi dobi obstoja, trgali gate prisotnim. Ter po vsej verjetnosti, jih bodo trgali tudi sebi. A. M. Neproračunska kultura Od pesnikov, ljudskih godcev in gledališča do trdih rokerjev Shotoklub postaja resnično prizorišče različnih kulturnih dogodkov, ki pritegnejo zelo različno občinstvo, od tistih, ki imajo radi intimno atmosfero ob kaminu do tistih, ki prisegajo na močnejše in trše zvoke. Glede na prakso v ZDA in celo v Angliji, kjer morajo izvajalci za nastop v klubu celo plačati, so nastopajoči v Shoto klubu odvisni od samih sebe. Kolikor ljudi privabijo, toliko jim obiskovalci namenijo prostovoljnih prispevkov. Klubska kultura je slaba vest proračunskih, študentskih in podobnih brezplačnih prireditev. Nedeljske popoldanske matineje v Shoto klubu so nekakšno prijazno dopolnilo prireditev, ki jih pripravljajo drugi izolski organizatorji, od Centra za kulturo in knjižnice do Skupnosti Italijanov v Manziolijevi palači. Pred desetimi dnevi so nedeljsko pozno popoldne popestrili mladi pesniki ob pomoči domačih glasbenikov, v nedeljo so godli francoski ljudski godci, nove pa pripravljajo za december mesec. Shoto klub se je v nedeljo popoldan napolnil s francosko ljudsko glasbo in kar številnimi radovedneži. Nastopila sta godca, imenovana Nu-Pieds, bose noge bi rekli po naše, ki sta v Shoto klub prišla na povabilo guruja istrske glasbe, Daria Marušiča. Ta je poskrbel tudi za uvodno predstavitev glasbeni- § kov in njune glasbe ter z njima zaigral | prvo skladbo, potem pa sta Claude in £ Caroline v nekaj več kot uro dolgem nastopu predstavila zelo raznovrstno ljudsko glasbo Zahodne Francije. Večino pesmi sta umetnika “pobrala” iz raznoraznih rokopisov iz obdobja prve svetovne vojne, ter jih uspešno aranžirala s kar številnimi ljudskimi inštrumenti, predvsem godali. Posebno zanimivost pa so predstavljali doma narejeni inštrumenti ter včasih skoraj neverjetni glasbeni “izumi”, kot je bila naprimer piščal narejena iz “balance” starega kolesa. Koncert sta povezovala z ljudskimi pripovedmi, in na trenutke kar lepo nasmejala prisotne, ki so v zavidljivem številu prišli na drugo nedeljsko glasbeno matinejo v Shoto klubu. Nastop se je namreč začel že ob 17.00 uri popoldne, kar je nekaterim obiskovalcem očitno kar ustrezalo. Za konec so se nekateri še kar dolgo zadržali v pogovoru z obema francoskima pa tudi z nekaterimi domačimi glasbeniki, ki so obiskali klub pod Belvederjem. In njihova ocena je bila, da so doživeli prijetno popoldne, začinjeno z glasbo, čajem in intimo. Še pred nočjo je Claude radovednim domačim glasbenikom razkazal in opisal svoj inštrumentalni inventar ter način dela, in že je bilo vsega konec. In to še dovolj zgodaj za nedeljski večerni film, če ga je kdo sploh še potreboval. Predsednik z debelo kožo Prejšnjo soboto pa sta v Shoto klubu nastopili dveh rvaški skupini, Don’t Mess With Texas in osješki Debeli Precjednik. Don’t Mess With Texas bi lahko nepozorno uho preprosto uvrstilo v predal takoimenovanih post rock bendov. Prvine so: gradnja pesmi na posamezni kitarski frazi, prekomerno igranje na dinamiki, emocionalno spremljanje vsakega rifa posebej, na trenutke hrupno nabijanje po bobnih, ki se zoprstavlja izjemno nežnim glasbenim pasažam. Četverec glasbenikov je očitno kar klasično podkovan. Kitara se ni ukvarjala z rockerskimi prijemi, klaviaturist je bil predvsem pianist, bas in boben pa sta predvsem sama delovala kot melodična stroja. Slabe tričetrt ure dolg nastop, na katerem so predstavili skladbe s prvenca, je očitno zelo ugajal prisotni Shoto publiki, saj skupine kar niso hoteli spustiti z odra. Naslednji pa so na oder stopili Debeli Precjednik, zelo preprost, prijeten in prekleto žuraški melodičen hardcore bend. Izdali so že nekaj albumov in v domovini so že heroji. Visokooktanski nastop so začinili z neverjetno dozo skakanja, plesanja, prepevanja in humorja. Na odru so videti kot v domači dnevni sobi, in ni ga korenjaka, ki bi jih hotel ali uspel spraviti dol. Celo možje postave, ki se zadnje čase vedno bolj pogosto pojavljajo v izgubljenem klubu v podbelvederski dolini, so počakali do konca nastopa. Res je, rock’n’roll je glasna zadeva, in od vedno je tako bilo. A z leti ni nič bolj glasna. In če je res, da je hrup, ki se sliši izza sten Shoto kluba, prehud za najbližje sosede, se sprašujemo, kako je rock’n’roll sploh preživel o do danes. Težko namreč najdemo klub, K ki bi bil bolj izoliran od civilizacije, kot S izolski. Res težko. Pokončna komedija Stand up komedija se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Klemen Bučan, Klemen Mauhler, Marko Murč in Tin Vodopivec bodo svoje veščine v obvladovanju in zabavanju občinstva tokrat pokazali v izolskem Shoto klubu. Stand up komedija po ameriškem vzoru že nekaj let poizkuša prodreti na slovenski trg, a ji zaradi njene specifičnosti to zaenkrat povsem še ni uspelo. Po besedah mnogih, ki so in še vedno poizkušajo, gre pravzaprav za najtežjo obliko nastopanja, saj se mora akter izkazati v več vlogah, kot komik, igralec, scenarist, režiser, producent, pro-motor in tehniko, tako da je največkrat povsem prepuščen samemu sebi. Gre za povsem svobodno ustvarjanje, kjer ti je dovoljeno prav vse. Govoriš in delaš na odru lahko karkoli ti pade na pamet, dotakneš se lahko katerekoli teme, naj bo še tako tabu in neprimerna. Imaš pa zgolj eno samo nalogo. Da si smešen. Bodi smešen, ali pa se poberi z odra, pravi glas ljudstva. Shoto Klub Izola vabi na večer komedije, kjer bodo zabavali Klemen Bučan (Buddha iz filma Tu pa tam), Klemen Mauhler, Marko Murch in Tin Vodopivec. Vsakodnevni dogodki so lahko tudi smešni, če jih pogledaš na drugačen način. Zagotovo smeha ne bo manjkalo, zato kisle obraze pustite doma. Kulturniški smerokazi Četrtek, 8. november 2007 Palača Manzioli Izola - ob 19.00 Kino Odeon Ob 18.30 BOURNOV ULTIMAT -The Bourne Ultimatum Režija: Paul Greengrass Igrajo: Matt Damon, Paddy Considine, Edgar Ramirez, Julia Stiles / Bourne je človek brez domovine in brez preteklosti. Ljudje, ki jih ne prepozna, so ga poslali na okrutno urjenje, ki se ga ne spominja. Postal je vrhunsko orožje in hkrati najtežja tarča, kar se je je CIA kdaj lotila. Odkar so ga pred nekaj leti ribiči potegnili ranjenega iz Sredozemskega morja, skuša ugotoviti, kdo je in kdo ga je naučil ubijati. Ob 20.30 GOSPODIČNA - Das Fraulein Režija in scenarij: Andrea Štaka igrajo: Mirjana Karanovič, Marija Škaričič, Ljubica Jovič, Andrea Zogg / Skozi politično ozadje treh žensk, ki živijo v Švici, se postopoma razkrivajo napetosti med generacijami. 50-letna Ruža skriva svoje srbske korenine in začne šele proti koncu filma govoriti materni jezik. Zaradi odtujenosti ali morda sramu se nikoli ni vrnila v Srbijo. Tudi 60-letna Mila, ki živi in dela v Švici že več kot 35 let, neprepričana, ali se želi vrniti. Njen mož Ante sicer gradi hišo na Jadranu, toda sinova hočeta ostati v Švici, kjer sta odraščala. Dvajsetletna Ana je edina, ki je izkusila vojno v Sarajevu, v kateri je izgubila vso družino, svojo razbolelost pa skriva za ekscesnim hlastanjem po življenju. Festival Locar-no, 2006, posebna omemba žirije in nagrada Don Quixote za režijo, Zlati leopard in nagrada mlade žirije; Sarajevo 2006, nagrada za najboljši film in nagrada srce Sarajeva za najboljšo igralko. Petek, 9. november 2007 SHOTO KLUB - ob 21.00 Večer STAND UP KOMEDIJE Vam primankuje smeha? Karavana zabave prihaja tudi k vam Klemen Bučar, Klemen Mauhler, Marko Murch in Tina Vodopivec Kino Odeon Ob 18.30 BOURNOV ULTIMAT -The Bourne Ultimatum Režija: Paul Greengrass Ob 20,30 GOSPODIČNA - Das Fraulein Režija in scenarij: Andrea Štaka Sobota, 10. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 GOSPODIČNA - Das Fraulein Režija in scenarij: Andrea Štaka Ob 20.30 BOURNOV ULTIMAT -The Bourne Ultimatum Režija: Paul Greengrass Nedelja, 11. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 BOURNOV ULTIMAT -The Bourne Ultimatum Režija: Paul Greengrass Ob 20.30 28 TEDNOV KASNEJE - 28 Weeks Late: R. in scenarij: Juan Carlos Fresnadillo Igrajo: Robert Carlyle, Rose Byrne, Jeremy Renner, Amanda Walker Dobrih šest mesecev po izbruhu virusa, ki je ljudi spremenil v krvoločne zombije, pričnejo Britanci ob pomoči ameriške vojske znova naseljevati opustele ulice Londona. Med povratniki v domovino sta tudi sin in hčerka oskrbnika Donalda, ki je v zameno za lastno življenje ženo Alice prepustil zombijem. Na njegovo veliko presenečenje vojaki odkrijejo, da je Alice še vedno živa, toda v sebi nosi smrtonosni tovor, ki London znova spremeni v najhujši pekel.___________________________ Ponedeljek, 12. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 GOSPODIČNA - Das Fraulein Režija in scenarij: Andrea Štaka Ob 20,30 BOURNOV ULTIMAT -The Bourne Ultimatum Režija: Paul Greengrass Torek, 13. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 GOSPODIČNA - Das Fraulein Režija in scenarij: Andrea Štaka Ob 20.30 BOURNOV ULTIMAT -The Bourne Ultimatum Režija: Paul Greengrass Sreda, 14. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 28 TEDNOV KASNEJE - 28 Weeks LaterRežija in scenarij: Juan Carlos Fresnadillo Ob 20.30 GA.HENDERSON PREDSTAVLJA - Mrs. Henderson Presents R. in s.: Stephen Frears Igrajo: Judi Dench, Bob Hoskins, Will Young, Christopher Guest idr. Zgodba o resničnem londonskem gledališču, ki ga tik pred drugo svetovno vojno odpre ovdovela gospa Henderson. Namesto čajank in umirjenega življenja se odloči voditi gledališče, čeprav na tem področju nima nikakršnih izkušenj. Zaradi velike konkurence se odloči ustvariti povsem nov program, ki bi vseboval razgaljena dekleta, a za to potrebuje privolitev konzervativnega lorda Cromerja. Njena upornost pa med nacističnim bombardiranjem Londona v ljudeh vzbudi novo upanje. Nominacije za nagrade Oscar, Zlati globus, BAFTA nagrade, Britanske neodvisne nagrade, David di Donatello..,. Četrtek, 15. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 LAK ZA LASE - Hairspray Režija: Adam Shankman Igrajo: John Travolta, Nikki Blonsky, Amanda Bynes, Christopher Walken, Queen Latifah, Michelle Pfeiffer, Brittany Snow idr. / Obilna najstnica Tracy in njena zabavna prijateljica Penny sta povsem obsedem s televizijsko plesno oddajo Corny Collins Show. Po spletu srečnih naključij Tracy zmaga na avdiciji iskanja novih plesnih talentov, kar še posebej jezi njeno zavistno sovrstnico Amber, na nerazumevanje pa naleti tudi pri zaščitniški mami Edni. Toda Tracy sledi svojim sanjam, a kmalu odkrije, da tudi v svetu slavnih ne vladata zgolj pravica in dobrota. Ob 20.30 GA. HENDERSON PREDSTAVLJA - Mrs. Henderson Presents R. in s.: Stephen Frears OTI 1AH3 S8£I£dd:l9l || 1|: m 1 Mestna knjižnica Izola I dodaja svoji ponudbi Borze znanja ■ brezplačne tečaje ESPERANTA. ■Tečaj bo potekal ob petkih I začenjši 23. novembra ob 17. uri. 1 Več informacij na (05) 6631 282. GSIG rij3 Alga / Kristanov trg 1 Vabimo vas na otvoritev razstave “Življenje je lepo “ MILAN OBRADOVIC - KARP v četrtek, 8 novembra ob 19.00 Palača Manzioli Ob 210. obletnici konca Republike Svetega Marka vljudno vabljeni na ogled razstave BISERI IN ČIPKE-VČERAJ IN DANES Enrica in Sandra Perulli - Paola Zoppolato Vesco Razstava bo na ogled od 6 do 16 novembra 2007, od 10 -12 in od 17 - 20 Galerija Meduza 2 Fructus ignis - Delo meseca 8. 11. 2007 - 13. 12. 2007 ca Regine Liicg otvoritev v četrtek 8. 11. 2007 on 19. uri galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 MAJDA SKRINAR v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo na ogled do 23. novembra 2007. vljudno vas vabimo na razstavo OVGTStGP 3 grafičnega oblikovalca Vojka Tominca. Razstava bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru. Razstava bo na ogled do 21. novembra. Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) Vabimo vas na otvoritev razstave ■■■■■■■g »BARVE SANJ» Zdenke Petek, ki bo v četrtek, 15. novembra 2007, ob 19.00 uri * v Sončni dvorani, ulica Giordana Bruna 6 v Izoli. ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) Razstava bo na ogled do 10. decembra vsak ponedeljek, sredo in petek Bwr««EB£i8MB Galerija Loža Koper Izmišljena, fantazmagorična arhitektura /neznani Brdar/ Jakov Brdar Galerija Salsa Verde in Studio Zelenkovei«trgi, m SEVERJUG Jurergen Karwelata - FOTOGRAFIJE in Leonida Bernetič Zelenko - KERAMIKA urnik: torek, sreda in četrtek od 10.00 do 13.00 / ponedeljek, torek, sreda, petek in sobota od 17.00 do 19.00 MESTNA KNJIŽNICA IZOLA prisrčno vas vabimo k ogledu razstave uporabnih in okrasnih izdelkov v tehniki krpanke, ki jih je sešila naša pridna šivilja Nataša Fafangel. Razstava bo v vitrini ustvarjalnosti na ogled do konca meseca novembra, v času odprtosti knjižnice, vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h. ter na ogled slikarske in kiparske razstave umetnice Nevine Pečarič, ki bo v knjižnici do konca meseca novembra, vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h. Študijski krožek »Skozi druge kulture spoznavamo sebe« Vljudno vas vabimo na potopisni večer z naslovom MED OTROKI TIBETA, ki se bo odvijal v čitalnici Mestne knjižnice Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15, v četrtek, 15. novembra 2007 ob 19. uri. Predavatelj Matjaž Trontelj, predsednik Društva za podporo Tibetu, nam po predstavil šečensko dobrodelno šolo za sirote, ki je lani ob podpori Slovencev postala dom za petdeset zapuščenih otrok in ponuja odgovor na vprašanje, kako ohraniti tradicionalne vrednote v Tibetu ter se hkrati modernizirati. ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na ure pravljic, ki so vsak torek in vsako sredo od 17h do 18h v stekleni pravljični sobi. Ljudske in druge pravljice vam bosta pripovedovali pravljičarki Nives Kaligarič in Spela Pahor. Uram pravljic sledijo likovne ustvarjalnice. Pridite, zabavno bo! In nikar ne pozabite copatk! Živeti je vedno bou nevarno Sprejemamo vedno strožje zakone, na cestah pa umira vse več ljudi Sredi prejšnjega tedna je v nesreči pri Rexu umrl romunski državljan, v noči na soboto je na Bivju v svojem golfu umrl 55-letni Izolan, v nedeljo zjutraj pa sta v razbitinah avtomobila umrla 19-letni Koprčan in 22-letni Trboveljčan. Na našem območju so v tednu dni umrli štirje ljudje, sedem pa je hudo ranjenih. “Ko sem se ob štirih zjutraj vračal iz Portoroža proti Kopru sem bil kar zgrožen, ko sem opazoval, kako vozijo nekateri po tej nevarni cesti. Prehitevali so nas preko polne črte, skozi križišče, prehitevanja so bila skupinska in še marsikaj, kar prav kliče po nesreči”, je novinarjem na prizorišču nedeljske nesreče pred Strunjanom govoril bivši komandir izolske policijske postaje, Zvonko Števanec, ki se je prav tistega jutra z zasebnim avtomobilom vračal domov. Usodno prehitevanje v ovinek Ob 4. uri in 40 minut so policiste obvestili o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila med Strunjanom in Belvederjem. Kot so ugotovili pri ogledu, ki sta se ga udeležila preiskovalna sodnica in tožilec, je nesrečo povzročil 24 letni voznik Fiat Tempre, doma iz Ilirske Bistrice, ki je vozil od Strunjana proti Belveder-ju. Na polni črti je nepravilno prehiteval pred seboj vozeči Renault Clio in to ravno v trenutku, ko mu je v useku pravilno nasproti pripeljal 18 letni voznik z Opel Vektro. V silovitem čelnem trčenju se je voznik tempre hudo poškodoval, dva sopotnika, 19 letni Koprčan in, takrat še neznan mladenič, pa sta na kraju umrla. V Opel Vectri sta bila voznik in sopotnik lažje telesno poškodovana. Cesta je bila zaradi reševanja prometne nesreče zaprta do 07.40 ure. Kasnejša rekonstrukcija dogodkov je pokazala, da so se trije mladeniči, ki so bili zaposleni v hotelih Bernardin, vračali z dela, oziroma s krajše zabave po končanem delu, vendar pri vozniku, 24-letnem mladeniču iz Ilirske Bistrice, menda niso odkrili sledov alkohola. Ko je Bistričan prevozil strunjansko ravnico in se začel po cesti vzpenjati proti Belvederju, je dohitel počasnejši renault elio in ga v useku, v rahlem nepreglednem ovinku, začel prehitevati čez polno črto. Odločitev je bila vsekakor napačna, saj je takrat iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 18-letni voznik z opel vectro, ki trčenja ni mogel več preprečiti. Udarec je bil tako silovit, da j e fiat ostal takorekoč brez prednjega dela in strehe, pri trčenju pa ga je obrnilo za 180 stopinj, tako da sta bila oba avtomobila obrnjena v smeri Portoroža. Pogled na razbitini je bil tako zastrašujoč, da se je zdelo, kot da v njih ne bo preživelih, vendar se je k sreči izkazalo, da sta voznik in sopotnik iz opla astre le lažje poškodovana, saj so ju rešile zračne blazine, trčenje pa je bilo usodno za sovoznika v tempri, 19-letnega Koprčana in 22-letnega Trboveljčana s stalnim bivališčem v Izoli. Voznika tempre so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico, kjer naj bi zdaj že bil izven življenske nevarnosti. Na prizorišče nesreče so takoj prihiteli policisti, reševalci, gasilci in preiskovalna sodnica ter dežurni tožilec. Potem ko so poskrbeli za ranjene so se morali posvetiti še ugotavljanju identitete pokojnega Trboveljčana, saj naj pri sebi ne bi imel nobenih dokumentov, kasneje pa so potrdili, da gre za Trboveljčana s stalnim bivališčem v Izoli. Smrtna nesreča Izolana na Bivju Dan pred tem je na Bivju prišlo do hujše prometne nesreče. 55 letni Izolan je vozil avtomobil znamke VW Golf po avtocesti od Kopra proti Kozini in na Bivju zapeljal na desno proti Dekanom. Kmalu po zavijanju pa je, najverjetneje zaradi prehitre vožnje, izgubil nadzor nad vozilom, zaradi česar ga je zaneslo v levo, kjer je trčil v obcestno ograjo. Golfa je nato še nekaj sto metrov zanašalo po cesti, dokler se ni ustavil ob robu ceste. Vozilo sicer ni bilo močno poškodovano, vseeno pa je voznik zaradi hudih poškodb umrl še pred prihodom policistov in reševalcev. Po neuradnih podatkih ni bil pripet z varnostnim pasom, kar je bilo verjetno usodno. Nesreča v nesreči Le dva dneva pred tem pa se je med Izolo in Koprom, na ovinku pri Rexu, zgodila huda prometna nesreča v kateri se je smrtno ponesrečil romunski državljan. 31 letni voznik tovornjaka je vozil tovornjak s prikolico iz Izole proti Kopru. Na spolzkem vozišču je prikolico zaneslo na nasprotno smerno vozišče in to v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik italijanskega punta, sicer makedonski državljan. Prikolica je trčila v vozilo. Vozilo je odbilo v obcestno ograjo in nato v cestni zid. V silovitem trčenju je v nesreči na kraju umrl eden izmed sopotnikov v vozilu, romunski državljan. V osebnem avtomobilu, kjer so bili tako štirje makedonski državljani in pokojni romunski državljan, sta bila poškodovana še dva huje in dva lažje. Huje poškodovanega voznika in še enega sopotnika so zadržali na zdravljenju v izolski bolnišnici. Kraj nezgode sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik in tožilec. Promet je bil zaradi obravnave prometne nesreče zaprt v obeh smereh dobri dve uri in je zato obvoz potekal preko mar-kovega hriba, (vir PU Koper) Ozararjeve novice Uradne ure Pisarne za informiranje in svetovanje so vsak ponedeljek in sredo med 9.00 uro in 13.00 uro. V tem času vam zagotavljamo našo prisotnost. Za vse informacije pokličite ali se oglasite v pisarni. BLIŽA SE DECEMBER V PROSTORIH OZARE NAČRTUJEMO NOVOLETNI ŽUR, ZATO SO DOBRODOŠLE IDEJE. VABLJENI K SODELOVANJU, OKRASKE BOMO IZDELOVALI NA ČETRTKOVIH USTVARJALNIH DELAVNICAH. USTVARJAMO Bližajo se prazniki, zato bomo skupaj ustvarjali voščilnice, okraske in okrasne venčke. Svoje znanje in spretnost bo z vami podelila Minja, ki vas pričakuje v prostorih Ozare v četrtek, 8.11. ob 14,00. S seboj prinesite škarje, s katerimi ste vajeni ustvarjanja in dobro voljo. Svoje delo boste lahko nadaljevali ob četrtkih, 15., 22. in 29. novembra ob 14.00. V SOBOTO, 24. NOVEMBRA, LITERARNA DELAVNICA Z DAMJANO KODARIN Ob 17,00 vas prostovoljka vabi v prostore Ozare, Kažipotna 9 na druženje ob sproščujočem branju poezije in pogovoru. Vabljeni, da potrdite svojo udeležbo! PRIDRUŽITE SE GLEDALIŠKI DELAVNICI V KOPRU V PROSTORIH ŠENTA IN ZPM, VERGERIJEV TRG 3 . Vabljeni na srečanja, ki bodo ob ponedeljekih, 12.. 19. in 26 novembra od 13,00 do 15.00. Vodita Minja in Janja. TELOVADNICA: V mesecu novembru imamo ponovno na razpolago telovadnico v Cankarjevi ulici v Kopru. Telovadnica je opremljena z mizami za namizni tenis, fitnes opremo. Ima prostor za družabne športne igre-rokomet, košarka, nogomet. Geronimo Ne se bat za mladost, ne se bat za prostost, jaz sem zmaj, ki ne žre več ljudi. Jaz sem le še vampir, sem nekdanji kurbir, staro slamo prodam za zlato. Jaz ponujam preveč iz navade in ga pijem preveč iz pozabe. Jaz sem zadnji, ko pijače več ni, jaz sem zadnji, za mano jih ni. in ne najdem več takih ljudi. Če mi plačaš en pir ti povem, kje končaš, če si preveč pošten. Če mi plačaš en pir ti priznam, da poštenih premalo poznam. Če mi plačaš en pir, prej kot pride večer, če mi plačaš mi plačaj - in mir. Ne se bat, ne se bat, nisem več kurji tat, jaz zdaj delam velike stvari. Hodim v službo vsak dan, sem že zgodaj zaspan, kot je prav za normalne ljudi. Zdaj sem zadnji, ko pijače več ni, zdaj sem zadnji, za mano jih ni. Zdaj ne najdem več pravih ljudi. Nič kolikokrat meje Milan prosil, naj mu izpišem besedilo pesmi, ki sem ga napisal za skupino Halo. “Da bom točno videl, kaj si zapisal”, je kot zagrozil. A ni mislil zares, saj sem bil, konec koncev, njegova poročna priča in več kot znanec, tudi njegove soproge in hčerke. Nekdo, ki gaje skoraj razumel. Kulturen in vljuden, kjer tega nisi pričakoval in odločen, v mladosti tudi grob, ko seje bilo treba postaviti zase in za svoje. Leta so ga oklestila in omehčala, bolezen pa pokončala. Odšla je ena od izolskih legend rock generacije. Takih več ni. V nobenem smislu. Mef r Invece del solito commento: uno scambio di comunicazioni via E-mail giunti alla redazione del “Mandracchio online” Gentili redattori ! Stamattina ero a Capodistria per lavoro e mi sono fermato in un locale a prendere un caffè. Dapprima non ho fatto caso al divieto infisso, ma prima di saldare il conto, cercando il listino prezzi, mi sono soffermato su una scritta: “Avisso... proibito il tabbacco... e proibito fumare nei luoghi comuni...” (sic!) Mi sono sentito come quel povero cieco in latteria, quando invece del listino prezzi ha tastato la grattugia: “MA CHI SCRIVI ‘STE CAGADE?” Alzate la testa, concittadini di lingua ITALIANA e pretendete il bilinguismo vero! Altro che “luoghi comuni”... La VOSTRA bella lingua non la conosce più nessuno! Con tanto affetto, Pino Jurissevich. Gentile signor P.J., desidero innanzitutto ringraziarla per la comunicazione attraverso il nostro sito internet: è alquanto modesto, ma serve comunque a qualcosa. Per il resto sono completamente d’accordo con lei. In fondo non si tratta nemmeno del rispetto di una clausola di tutela minoritaria dovuta per legge (pur importante anche questa), ma di semplice rispetto della lingua e della cultura di chi è diverso (forse anche della dignità degli altri). In fondo sarebbe stato alquanto semplice chiedere aiuto, visto che gli Italiani a Capodistria non sono ancora del tutto scomparsi. A proposito, gradirei molto conoscere il nome di quel locale, perché un uso così “scanzonato” dell’italiano suscita curiosità anche se mi rendo conto che non sia l’unico esempio. Cordialmente, S. S.. Egr. Sig. S.S., il locale in questione è la paninoteca (...), sita in (...). 11 personale è gentile ed affabile, sicuramente non colpevole di tanto obbrobrio. Per quanto riguarda il rispetto della legge, quest’ultima dovrebbe garantire un minimo di rispetto per l’esistenza e la dignità delle minoranze e non sancirne la morte tramite libera interpretazione dell’altrui lingua (fosse solo per questo!) I ponti non si costruiscono sull’ignoranza (tollerata dall’amministrazione locale)! Sorvolando sull’incomprensione di doppie, accenti e apostrofi (per tacere gh, eh, gn e gl) da parte dei Litoranei laici, la traduzione di “javni prostori” in “luoghi comuni” è a dir poco disarmante. Avendo fatto notare il calembour a certi amici di lingua slovena, mi sono sentito rinfacciare: “Adesso esageri, a Trieste non si sognano proprio di tradurre gli avvisi in sloveno...” A Trieste sono nato e ci ho vissuto per trent’anni e, un po’ causa la bora, un po’ per i “s’ciavo” ricevuti, sono diventato ipersensibile a certi “riguardi” delle maggioranze, soprattutto per quanto concerne i LUOGHI COMUNI... ma a vederlo scritto fa proprio venire i brividi. Distinti saluti, Pino Jurissevich. Presidenziali 2008: Ballottaggio fra Lojze Peterle e Danilo Turk Lojze Peterle Danilo Tiirk Domenka prossima, 11 novembre, si svolgerà la seconda tornata delle elezioni presidenziali. Alto stesso tempo si terrà anche un referendum legislativo in merito alla modifica della legge sulla trasformazione della proprietà degli enti assicurativi. Per quel che riguarda k presidenziali, gli elettori potranno scegliere fra Lojze Peterk, appoggiato dal centro-destra, e Danilo Tiirk, favorito da! centro-sinistra. Nella prima tornata, Lojze Peterle ha ottenuto 283.412 voti, ossia il 29,73 per cento, mentre per Danilo Tiirk hanno votato 241.349 cittadini, pari al 24,47per cento. Anche dopo lo scrutinio delle schede pervenute alla commissione elettorale per posta dall'estero i risultati non sono cambiati di molto. Al terzo posto, con 237.632 voti (24,09 %) Mitja Gaspari, quarto piazzato Zmago Jelinčič Plemeniti con 188.951 voti (19,16 %), seguiti da Darko Krajnc 21.526 voti (2,18 %), Elena Pečarič 8.830 voti (0,9 %) e Monika Piberl 4.729 voti (0,48 %). La campagna elettorale si concluderà alla mezzanotte del 9 novembre, quando avrà inizio, come al solito, il silenzio elettorale. Per quanto concerne il referendum legislativo, i cittadini sono chiamati ad esprimersi in merito alla modifica della legge sulla trasformazione della proprietà degli enti assicurativi approvata dalla Camera di stato in base alla quale dalla privatizzazione degli enti assicurativi saranno esclusi le persone fisiche che attualmente detengono (il caso della Società assicurativa Triglav) circa il 30 per cento delle azioni. Il Consiglio di stato ha respinto la modifica chiedendo un referendum legislativo. Al "Manzioli" seminario di lingua e cultura italiana per gli insegnanti delle nostre scuole Come ogni anno si è svolto nei giorni scorsi il seminario di lingua e cultura italiana, organizzato dall'Istituto dell’Educazione della Slovenia (Unità Organizzativa di Capodistria) e dal Ministero degli Affari Esteri della Repubblica Italiana in collaborazione con l'Università Popolare di Trieste e l’Unione Italiana. Il seminario, giunto quest’anno alla sua 45-esima edizione, è stato inaugurato a Palazzo Manzioli di Isola con una lezione de! prof. Luciano Lago di Trieste che ha parlato della composizione de! mondo nella storia della cartografia. L'inaugurazione ufficiale de!seminario, a!quale hanno preso parte gli insegnanti delle scuole con lingua d’insegnamento italiana della Regione, si è svolta al Museo Regionale di Capodistria. Dopo il saluto delle autorità è intervenuto il Presidente dell’Autorità Portuale di Trieste, Claudio Bollichili. Nelle due giornate di lezioni a Palazzo Manzioli, ipartecipanti hanno potuto seguire tutta una serie di interventi di importanti studiosi su argomenti incentrati sul mondo della scienza e della storia. Tra questi, “Il bronzo di Lussino” di Maurizio Michelacci dell’Università di Firenze e “Il relitto della nave romana di Grado” di Guido Bressan dell’Università di Trieste. Sabato mattina, a conclusione delle giornate di studio e di aggiornamento, i partecipanti, guidati del prof. Gianguido Salvi, dell’Università di Trieste, si sono recati in visita al “Museo dell ’A ntartide " di Trieste, dove hanno avuto modo di assistere al racconto delle vicende riguardanti la spedizione italiana nella terra dei ghiacci. Primo Novembre Quest’anno l’azienda Comunale di Isola, sollecitata da un’interrogazione dei consiglieri comunali italiani, ha provveduto a pulire e fornire di fiori le tombe di Giovanni Zustovich, falcidiato nel 1921 dall'odio fascista, e del parroco Giovanni Zamarin, fondatore benemerito della Casa del Vecchio di Isola già alla fine dell’800. Per evitare che negli anni a venire vada perduta un ’importante testimonianza della storia isolana rappresentata proprio dalla parte vecchia del cimitero, forse sarebbe il momento di pensare ad un ’iniziativa che, magari con decreto comunale, conservi e tuteli tutta l’area che, nonostante le frequenti immissioni estemporanee degli ultimi decenni, possono venir considerate parte della memoria storica, culturale e demografica della nostra città. CULTURA CULTURA CULTURA Non c'è più religione Nella chiesa di San Mauro di Isola, organizzata dalla Comunità degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi, si è svolta la ventesima edizione dell’Incontro Internazionale di Cori. Vi hanno preso parte il Ljubljanski Madrigalisti (nella foto) ed i cori riuniti di Trieste, Buttrio, Percoto e Sacile. Una manifestazione che ha voluto sempre essere il fiore all ’occhiello degli eventi corali di Isola. Infatti, dalla prima edizione, organizzata nei tempi bui per i concerti di musica sacra in questi territori, si sono susseguiti quasi sempre ottimi gruppi corali di Italia, Slovenia e Croazia. Anche l’edizione di quest ’anno è stata di buon livello artistico. Le curatissime giovani voci del coro misto da camera “Ljubljanski madrigalisti ”hanno entusiasmato ilpubblico con un programma variegato e ben interpretato. Il gruppo, diretto dalla Maestra Andreja Martinjak, ha eseguito brani di Jacohus Gallus, Felix Mendelssohn Bartholdy, Johannes Brahms, Robert Lucas Pearsall, Ignacij Hladnik e Josef Gruber. Una novità per Isola la formazione a cori riimiti che ha seguito la corale lubianese. Il possente gruppo formato dal Coro Città di Trieste, dalla Corale di Buttrio, dalla Corale Legris Cantors di Percoto e dal Voci Maschili del Contrà di Camolli-Casut, diretto da! Maestro Giuliano Goruppi, ha eseguito la Pastoral Messe op. 45 di Josef Gruber. Anche questa performance è stata apprezzata dal pubblico presente. Grande assente alla rassegna, anche per il carattere celebrativo della manifestazione, il coro di casa, l’Haliaetum. La serata, organizzata dalla Comunità degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi e condotta da Ondina Matijašič Pucer, è stata ripresa per intero da TV Koper-Capodistria. Claudio Chicco Alla presenza di un numerosissimo pubblico si è svolta a Palazzo Manzioli di Isola la presentazione del libro di Zarja Ražman “Alexc’è”.Apresentare l ’opera della giovane studentessa della Scuola elementare Dante Alighieri di Isola il prof. Livio Sossi, docente di Storia e Letteratura per l’infanzia all'Università di Udine e la prof, ssa Fulvia Grhac, mentore dell ’autrice. “La Giuria ha apprezzato il modo in cui Zarja ha trattato il tema de ‘L’isola che non c’è’, la scelta della narrativa di impegno civile e sociale, Taffrontare la scottante problematica del difficile rapporto tra genitori e figli e della necessità di dialogo tra generazioni”. Così il professor Sossi, presidente delta giuria del Concorso Internazionale “Sulle ali delle farfalle ” di Bordano (Udine) in cui Zarja Ražman ha ricevuto il primo premio. Elogiata dai relatori la sintonia fra immagini e testo e la discrezione e l’essenzialità con cui l’autrice ha affrontato l’argomento della separazione dei genitori. “Un’ottima prova letteraria ed artistica”, hanno concluso i relatori. Parole di saluto e d’augurio a proseguire sono state espresse dai presidi della scuola, dott. Luciano Monica e profssa Simona Angelini, e dalla prof.ssa Lilia Peterzol, vicepresidente della Comunità A utogestita della Nazionalità Italiana di Isola che ha realizzato la pubblicazione. La serata è stata aperta dal coro di voci bianche della Scuola elementare Dante Alighieri diretto dalla Maestra Eleonora Matijašič. Piccoli e giovani ballerini di Isola, Capodistrìa, Castelvenere e Lubiana si sono dati appuntamento alla Casa della Cultura per la tradizionale serata di danza, organizzata dala Comunità degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi in collabo-razione con la Scuola elementare Dante Alighieri di Isola. La manifestazione, che si è rivelata nuovamente bella, giovane e piena di verve, ha visto la partecipazione dei gruppi della Comunità isolana, del gruppo della Comunità degli Italiani di Castelvenere e di vari solisti di scuole di ballo tra cui la Scuola media di musica e balletto di Lubiana e l’Elite di Capodistria. Molte le coreografie firmate dalla ballerina Ingrid Radman, mentore del gruppo della “Besenghi”. Al ballo, questa volta sono stati aggiunti alcuni stacchi di poesia e musica. “Goldoni, autore arguto e schietto ”. Questo il titolo del recital con cui la Comunità degli Italiani Dante Alighieri di Isola ha voluto celebrare il 300-esimo anniversario della nascita di Carlo Goldoni. A ripercorrere i vari momenti di vita del grande commediografo italiano è stata chiamata l'attrice Maria Braicp Štifanič, che per molti anni ha lavoralo con il Dramma Italiano di Fiume. La Brako Štifanič ha ricordato la figura dell’autore veneziano parlando pure delle proprie esperienze personali quale interprete delle commedie goldoniane. La serata, applaudita da un pubblico abbastanza numeroso, è stata arricchita da stacchi di commedie del grande autore veneziano interpretati dai bravi giovani Massimiliano Bevitori, Pia Chersicola, Alessandro, Eleonora e Nicolò Cvetkovič, Kris Dassena, Vita Valenti e Sabrina Vasič, tutti della Compagnia Filodrammatica della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola, per la regia di Amina Dudine. Di recente abbiamo letto che la nostra cara Isola è fortemente inquinata. Immaginate il nostro stupore. Noi, infatti, credevamo di vivere in un paradiso ecologico, dato che tutto ciò che poteva provocare inquinamento non c’è più da molto tempo. Le fabbriche sono diventate dei bonsai industriali, le ciminiere di queste non fumano più da anni; i locali, in seguito alla Legge contro il fumo, non sono più fumogeni e anche poco frequentati; i gas di scarico delle automobili sono stati messi sotto rigoroso controìlo. Da dove allora l’inquinamento? Cerca e ricerca, ecco che abbiamo capito che Isola c’ha nell’aria i geni della “voipone ria”. E questa é una forte forma d’inquinamento. Infatti, i furbastri che da ciò derivano si moltiplicano in modo profondamente preoccupante. C’è una proliferazione inaudita. Questi iniziano il loro tirocinio in ambienti di non troppa importanza e quando fanno un minimo di esperienza si tuffano nel neocapitalismo introdotto nel nostro Paese, cioè nel: “chi ha avuto ha avuto e chi ha dato ha dato, scordiamoci (in fretta) del passato e godiamoci la ‘miopia’dello Stato”. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIE CULTURA E SPETTACOLO Isola. Conduce la serata Elena Bubo-la. Organizzazione: CI D. Alighieri. Biblioteca Domenico Lovisato Uscite dei gruppi culturali La biblioteca Domenico Lovisato e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedì al venerdì dalle ore 16.30 alle 19.30. Si avvisano i bambini e i genitori che ogni lunedì, alle ore 17.00, ha luogo l’Ora della fiaba. Si prega gli interessati di prenotarsi in biblioteca, nell’orario di apertura. Eventi Venerdì, 9 novembre 2007, ore 18.00, Palazzo Manzioli FESTA DI SAN MARTINO - Alla festa, oltre alla degustazione dei vini novelli gentilmente offerti dei nostri viticoltori isolani, verrà organizzata pure una serata culturale alla quale parteciperanno i cori della Comunità degli italiani “Fulvio Tomizza” di Umago e il coro misto Haliaetum della CI PBDU. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi. Sabato, 10 novembre 2007, ore 18.00, Casa di cultura, Isola SENZA CONFINI - VII edizione dell’incontro etnofolcloristico al quale partecipano: il Gruppo folcloristico giovanile della CI di Rovigno, il Gruppo filodrammatico della CI di San Lorenzo Babici e l’Ottetto vocale della CI di Valle. Aprirà la manifestazione la Compagnia giovanile di etnoteatro della CI Dante Alighieri di Sabato, 10 novembre 2007, Momia-no Partecipazione dei CANTANTI DI MUSICA LEGGERA della CI Dante Alighieri alla Festa di San Martino. Organizzazione: CI di Momiano. Sabato, 17 novembre 2007, ore 20.30, Umago Il CORO MISTO HALIAETUM della CI PBDU di Isola e i cantanti di musica leggera della CI DA partecipano alla Seconda rassegna dei gruppi artistici - culturali delle Comunità degli Italiani dell’Istria. Organizzazione: UI - Settore Teatro, Arte e Spettacolo. SPORT E RICREAZIONE Venerdì, 9 novembre 2007, ore 16.30, CI “Santorio-Santorio” di Capodistria TORNEO DI TRESSETTE - Le squadre di Tressette della CI Besenghi, partecipano al torneo per la festa di San Martino, organizzato dalla CI di Capodistria. Sabato, 17 novembre 2007, ore 16.00, Palazzo Manzioli TORNEO DI SCACCHI - Ultima serie di incontri dedicata al decennale della fondazione della CI “Dante Alighieri”. Organizzazione: CI. D. Alighieri. AVVISO A ULA DI INFORMATICA Si informa che da metà novembre l’aula informatica sarà aperta il mercoledì’ e il venerdì, dalle 18 alle 21. Per informazioni contattare la segreteria della CAN al numero telefonico 05 / 6162131. Si dice e non si dice... Il Mandracchio,/og/zo della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maitrel, S. Sau. G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Sede: Piazza Manzioli 5. Isola, Slovenia telefax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscrìtto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) Parliamo della voce “gas”. Vi diciamo che sono più corrette in genere, nei derivati e nei composti, le forme con doppia “s”: gassato, gassometro, gassista, gassoso, gassosa, gassogeno, gassare. Queste sono in ogni caso da preferire a: gasato, gasometro, gasista, gasosa. Alcuni dicono e scrivono anche: gaz, gazosa, ma son forme superate, in disuso. In altri vocaboli si ha la “s” semplice: gasolio, gasolina. Con la speranza di essere riusciti a dare gas alla nostra chiacchierata, vi salutiamo cortesemente. Predzadnja KRIMINALIJE Nesreča Izolana z motorjem Ob 14.21 uri smo bili obveščeni, da se je na cesti Dekani - Rižana pripetila huda prometna nesreča z udeležbo motorista. Na kraj so takoj odhiteli reševalci in policisti, ki so ugotovili, da je 32-letni Izolan vozil lastno motorno kolo Yamaha FZ1-S od Rižane proti Dekanom in v desnem ovinku pri Sv. Nedelji, zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil v pravilno nasproti vozeči R - Clio, ki ga je vozila 57-letna Koprčanka. Motorist je padel po vozišču, nakar je bil z zelo hudimi poškodbami odpeljan na zdravljenje v Bolnico Izola. Promet je bil nekaj časa zaprt v obe smeri, nato pa vse do 16.00 ure potekal izmenično enosmerno. Šola brez računalnikov Neznani storilci so iz ene od šol v Izoli ukradli več različnih računalniških komponent. Šola je oškodovana za več kot 2500 Evrov. Motorje so našli V Izoli so policisti odkrili dva ukradena motorja. Najprej so v ulici IX Korpusa odkril skuter Aprilia Leonardo 125, oranžno rumene barve, ki je bil ukraden v Italiji. Motor so zasegli 25 letnemu uporabniku, doma iz Izole. Popoldan okoli 16. ure pa so sprehajalci v vinogradih Agrarie nad Livadami opazili rdeč motor APN 4. Policisti so ugotovili, da je bil dan prej prijavljen kot ukraden. Vrnili so ga lastniku. Betoniranje mimo načrtov Ob 09.00 uri smo prejeli več klicev, da na relaciji Strunjan - Valeta tovorno vozilo za prevoz betona, pušča za seboj betonsko sled. Odpadni delci betona so bili na celotni relaciji Strunjan - Valeta - Lucija, vse do betonarne, kjer so policisti »hruško« izsledili. 40 letnemu vozniku doma iz Kopra, odgovorni osebi in gospodarski družbi iz Kopra so policisti izdali več plačilnih nalogov v skupni vrednosti 1.932 EUR. Za enako vrednost so izdali plačilne naloge tudi gospodarski družbi, ki je slabo naložila beton, osebi ki ga je nalagala in odgovorni osebi te gospodarske družbe. Skupni znesek kazni je 3.864 EUR. Za čiščenja vozišča so poskrbeli delavci CP Koper, za kar pa račun še sledi. San Martino ali Martin Malo pred polnočjo so vozniki po cesti opazili, kako zanaša osebni avtomobil Fiat Bravo. Obvestili smo piranske policiste, ki so avtomobil na Belem križu ustavil. Vozil ga je 31 letni tujec, bil je močno pijan, napihal je 0,93 mg/l. Domačim je grozil Popoldan so nas obvestili, da v Izoli na domu mlajši moški razbijal in razgrajal. Policisti so ugotovili, da je 25 letnik domačim grozil s pobojem družine. Mladenič je bil zaradi groženj in nasilništva že priprt na PP Koper. Ker so se grožnje ponavljale in stopnjevale je bil zaradi suma KD nasilništva pridržan do 48 ur. Sama je pogasila požar Ob 13.00 uri smo bili obveščeni, da se iz enega od stanovanj na ul. XV. maja v Izoli močno kadi. Na kraj so takoj odhiteli gasilci in policisti, ki so ugotovili, da je stanovalka na prižganem štedilniku pozabila na posodo z oljem, ki se je vnelo. Stanovalka je požar sama pogasila z gasilskim aparatom tako, da je k sreči zagorela le napa nad štedilnikom. Motoslalomist Nekaj minut pred polnočjo je na izolski obvoznici voznik s Suzuki Vitaro trčil v odbojno ograjo in pri tem poškodoval pnevmatiki. Kljub preluknjani gumi je nadaljeval z vožnjo proti Kopru. Vijugajočo vožnjo z avtomobilom brez luči so vozniku preprečili koprski policisti na Moletu. Kot so ugotovili v postopku je v nevarnost sebe in druge udeležence spravljal 27 letni Ljubljančan. Razlog njegovega početja je potrebno iskati v alkoholu, saj so pri vozniku namerili koncentracijo 0,93 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. MALI OGLASI Nepremičnine - V Izoli oddamo dvosobno stanovanje v starem delu mesta eni, ali dvema dekletoma, tel 041 743 891 - Mlad in urejen par (brez otrok) NUJNO išče primerno veliko stanovanje na mirni lokaciji. 041 717 489 (popoldan) ali 041 760 964 - Resni osebi nudim brezplačno bivanje in hrano, ki je pripravljena skrbeti za starejšega v Kopru tel 040 626 986 po 16. uri - V Izoli ali okolici kupim ali zamenjam (Ljubljana) garsonjero ali manjše stanovanje z teraso ali balkonom. tel 041 759 947 - Starejši par išče stanovanje v Izoli ali okolici za daljše obdobje. Tel.: 041 254 886 - Iščem dvosobno stanovanje za najem v bloku ali hiši. tel 041 275 217 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 • Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 • Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 • Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Vozila • Prodam OA Fiat Tempra 1.6 SX. Registrirana do 2.7.2008 Inf.: 040 523 010 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo - Nudim 24 urno pomoč starejšim in bolnim pri osebni negi in gospodinjskih opravilih. 031 631 188 - Nudim varstvo otrok v Izoli, tel 040 354 048 - Iščemo delavko za čiščenje poslovnih prostorov (ob ponedeljkih) tel.: 041 512 783 - Ponovno bi rada prijela v roke svojo prečno flavto, zato iščem potrpežljivega učitelja/ico, ki bi me spet popeljala po tipkah tega instrumenta. Jana: 031 708 116 - Dnevni bar v Izoli išče delavko za delo v strežbi z možnostjo stalne zaposlitve, tel: 041 400 404 • Ponujamo delo za pomožna dela v knjigovodskem servisu v Izoli. Za informacije po 17 uri na tel.: 041/778606 POŽAR NA OSNOVNI SOLI V KORTAH V sredo 17.10.2007 je ob 09.00 uri je zagorelo v garderobi osnovne šole Vojke Šmuc podružnica Korte v Kortah. Zaposleni so takoj sprožili alarm in svoje učence v pičlih nekaj minutah odpeljali na varno.K sreči je bil to samo scenarij gasilske vaje v okviru meseca požarne varnosti. Za evakuacijo učencev in ostalega osebja ob morebitnem požaru je vedela le vodja podružniške šole, zato ocenjujemo, da je bil reakcijski čas evakuacije izredno dober. Tudi reakcijski čas gasilske intervencije Prostovoljnega gasilskega društva Korte pod vodstvom poveljnika Elvisa Vuka je bil zelo dober,saj so gasilci z dvema gasilskima voziloma v petih minutah prihiteli na kraj požara in takoj pričeli z gašenjem. Druga ekipa gasilcev pa je zaradi domnevnega požara in dima z dihalno tehniko pregledala prostore osnovne šole v cilju iskanja morebitnih pogrešanih otrok ali drugega osebja osnovne šole. V drugem delu gasilske vaje pa so gasilci prikazali učiteljem in učencem tehniko gašenja požarov z vodo in prahom ,ter gašenje plinske jeklenke. Tudi učenci so lahko v spremstvu gasilcev lahko sami preizkusili kako se gasi požare z visokotlačno črpalko,poleg tega pa so si ogledali gasilska vozila z vgrajeno tehnično opremo. Ob zaključku vaje se je vodja podružniške šole Željka Ličan Adamič zahvalila za zelo dobro in koristno izpeljano gasilsko vajo. Na vaji je sodelovalo sedem prostovoljnih gasilcev. TAJNIK PGD KORTE, Zlatko Kristančič • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Prodam kmečko tehtnico do 200kg (tehtna površina 50cm x 70cm) za 200 eur. tel. 041/828 605 - Novo žensko kolo prodam, tel 040 794 054 - Prodam: Terrestrial astronomocal telescope 25/50X40MM; pipo za vodo - novo; kompletni set za učenje angleščine - zraven pride translator - prevajalec za Zjezikov; GSM Nokia, kamera, bliskavica, nočno snemanje, 2.0 mega pixel - Aljoša 051 823 559 - Če več ne potrebujete otroške ali mladinske sobe v svetlih barvah in rastegljivega kavča vas prosimo, da nam ju odstopite. Podarimo pa dva jogija 200X100cm. tel 040 551 491 - Nujno prodam povsem NOV HIŠNI TELEFON Bakken (60 Eur) in nov likanik ROWENTA. Tel. 031 809 817 - Prodam otroško kolo montain bike, lepo ohranjen, za 35 eur. tel. 041/828 605 - Prodam rabljen motorni mlin za grozdje in plastični kad za kmetijo 300 litrski, za 140 eur. tel 041/828 605. • Nekje med Izolo in Malijo se je izgubila sivo-bela drobna mucka slepa ne eno oko, ima sivo ovratnico z zvončkom. Sliši na ime Gatto, tel 05/ 642 1053 ali 040 312 714 • V RK Izola bi bili veseli darovalca jedilnega kota in kuhinjskega elementa, velikosti 60x60cm, potrebujejo pa tudi štedilnik na drva. tel 051 672 160 • Klena, kraška drva PRODAJAM, tel 040 342 200 - KURIVOPLAST IZOLA - drva za kurjavo, trdih listavcev, metrska, žagana in sekana - po zelo ugodni ceni. Tel. 641 56 11 in 041 685 313 - Drva ISTRSKA za kurjavo - metrska, žagana - po zelo ugodni ceni -prodam. Tel.: 031 612 296 • Prodam čisto nov mobitel mobi čuk SAGEM, za 85 evrov. Inf: 031 203 782. *■ NLB O Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Izolski orkester osvojil srebro DNAFODNO TEW V KONCERTNEM ANJE PIHALNIH ORKESTROV NJU "SLOVENIJA 200T TERNATIONALCOM IN CONCERT PERFO ION FOR WIND ORCHESTSAS ^NCE "SLOVENIA 2007 Minuli konec tedna so bile istrske ceste krvave, kot že dolgo ne. Sredi tedna je v nesreči pri Rexu umrl romunski državljan, v noči na soboto je na Bivju v svojem golfu umrl 55-letni Izolan, v nedeljo zjutraj pa sta v razbitinah avtomobila umrla 19-letni Koprčan in 22-letni Trboveljčan. Na našem območju so v tednu dni umrli štirje ljudje, sedem pa je hudo ranjenih. Ta teden bo več kulture kot sonca Prejšnji petek so se člani Pihalnega orkestra Izola udeležili 3. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Slovenija 2007, ki ga je pripravil javni republiški sklad za ljubiteljsko kulturo. V močni domači in tuji konkurenci je izolski orkester osvojil srebrno priznanje in drugo mesto v svoji kategoriji ter denarno nagrado. Uspehu botrujeta dobro vodenje dirigenta prof. Mirka Orlača in velika delovna vnema vseh članov, kar j e kot kaže prepričalo tudi tričlansko mednarodno žirijo z znanim slovenskim dirigentom Alojzom Zupanom vred. V Sloveniji tako mednarodno tekmovanje pripravljajo vsake tri leta, začelo se je v Kopru, nadaljevalo v Velenju, prihodnje bo v Lendavi. Takšen je bil do nedavnega pogled na komunalne priveze z balkona županove pisarne. Zdaj je tam prvi pomol, kmalu pride drugi. Boj za izolski zaliv se je začel. | Največ nastopov bodo ta teden ime-| le pevke Sinjega galeba, ki bodo kar S štirikrat nastopile v sklopu prire-” ditev ob Tednu starejših občanov. | Glede na uspehe, ki jih, skupaj s pevovodkinjo Enej o Baloh žanjejo zadnje čase, se zdi, da jim je nastopanje v resnično veselje. V palači Manzioli pa se na razstavi razkazuje čudovit nakit in čipke iz obdobja Beneške republike. Poleg zgodovinskih so razstavljeni tudi sodobni izdelki iz draguljev in beneškega kristala, ter zlate beneške čipke 21. stoletja. i______________ ALTEA XL. Altea H—. Preprosto zapeljite vanjo novo Alteo XL in prihranite 800,00 EUR. Je res dovolj velika? Fotografija je simbolična. Poraba goriva: 5,4—8,9 1/100 km. Emisije CO2:145—214 g/km. Ponudba velja za omejeno količino vozil. SERT auto emoción www.seat.si Vaš trgovec z vozili SEAT: AVTO CENTER JEREB, Pooblaščeni trgovec in serviser vozil SEAT Salon in servis: Polje 9/b, 6310 Izola, Tel.: 05/616-80-11, Faks: 05/616-80-14, www.a-jereb.si