Marmontu
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 66
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri R»£un pri poitnam ček. z*v. v Ljubljani it. 11.409 Valj* mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Maribor, četrtek 21. marca 1929
»JUTRA«
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglaei pe tarifu
Oglaae aprejema tudi eglaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulica it. 4
Maršal Foch na mrtvaškem odru
VSE EVROPSKO ČASOPISJE PROSLAVLJA VELIKEGA VOJAŠKEGA GENIJA. — POGREB BONAJBRŽE V NEDELJO.
Italijanska kulturna ekspanzija na Balkanu
O politični in gospodarski ekspanziji Italije na Balkan in sploh na Vzhod smo poleg drugih listov tudi mi že ponovno pisali. Toda s tem še nikakor ni izčrpana slika razsežnc in mnogostranske italijanske vzhodne ekspanzije, zlasti kulturne, kateri se je Italija posvetila tekom zadnjih let in s katero je dosegla velike uspehe, ki pa so javnosti le malo znani. Delo italijanske vlade v tem pogledu se previdno skriva za delovanje društva Pro Oriente, kojpga vodja, katoliški duhovnik Don Francesco Caloni, razvija zelo obsežno in učinkovito kulturno propagando na Balkanu, zlasti na Bolgarskem. Sofijska revija »Zvono« prinaša v eni izmed svojih zadnjih številk nekoliko zanimivih podatkov o razmahu italijanske kulturne propagande.
Po uradni statistiki italijanskega ministrstva za zunanje zadeve o stanju italijanskega šolstva izven Italije, je v Ru-muniji 12 italijanskih šol s 475 učenci, v Jugoslaviji 11 s 535 učenci, v Albaniji 12 z 816, v Bolgariji 5 s 609, v Grški 31 s 3025, v Turčiji 34 z 2954, v Palestini 16 z 1265, v Siriji 15 z 1495, in v Egiptu 64 italijanskih šol z 10-475 učenci. Italijanska vlada je tudi že izvršila priprave za ustanovitev italijanske univerze v Ro-dostu ob Dardanelski ožini, kjer je že italijanski muzej, arheološki zavod, nekaj bolnic in Sol. Po otvoritvi univerze postane to mesto središče italijanske civilizacije in trdnjava italijanske ekspanzije na Vzhodu.
Zanimivi so uspehi italijanske ekspanzije v Bolgariji, zlasti v Sofiji, kjer imajo Italijani ljudsko šolo, gimnazijo, nekaj večernih tečajev in materinskih šol. Tudi v Plovdivu in Burgasu so italijanske šole. Govori se o skorajšnji ustanovitvi novih italijanskih šol v Varni in drugih večjih bolgarskih mestih. Društvo °ro Oriente si je zasiguralo nad 5 milijonov lir za kulturno propagando. Največji del tega denarja je dalo društvo za zgradbo velikega italijanskega doma v ulici Obo-rište v Sofiji, v tem domu je visokošolski klub, ki bo dajal popolno oskrbo 20 bolgarskim visokošolcem. V domu je tudi koncertna dvorana, katoliška kapela Itd. Don Caloni hoče tudi v Sofiji ustvariti središče italijanske kulture, odkoder naj se širi v sosedne države in na Vzhod. V ojačenje italijanske kulturne propagande je italijanska vlada poslala v Sofijo še tudi profesorja Enrlca Dami-anija* ki predava na sofijski univerzi o italijanski literaturi in je prevedel že več bolgarskih literarnih del v italijanščino« Na svobodni sofijski univerzi so uvedeni stalni tečaji italijanskega jezika. V najkrajšem času pride v Sofijo še nekaj Jtalijanskih profesorjev v svrho pojača-nja italijanske propagande.
Rimski dopisnik dnevnika »Gazette de Lausanne« povdarja v svojem nedavnem dopisu, da sc italijanska vlada pri svoji propagandi v Bolgariji in drugod Poslužuje tudi katoliške cerkve, koje ®kspanzija v Bolgariji je že zelo znatna
je dosegla v zadnjih letih velike uspehe.
Vsekakor zanimivi podatki, vredni, da naša javnost temeljito proučuje
PARIZ, 21. marca. Sinoči je umrl tu po daljšem bolehanju maršal Ferdinand Foch, bivši vrhovni poveljnik zavezniških armad v svetovni vojni na francoskih bojiščih. Dosegel je starost 78 let.
Z maršalom Fochom je preminul nedvomno eden največjih vojskovodij in strategov sedanje dobe. Vojaško ka rijero je napravil zelo naglo. 2e leta 1880. je prišel v glavni generalni štab, kjer so kmalu spoznali njegove izredne strateške sposobnosti. V svetovni vojni je stopilo njegovo ime prvič v ospredje septembra 1914, ko je v bitki ob Marni potolkel nemške armade, ki so prodirale proti Parizu in jih prisilil k umiku. Po pomladanski veliki ofenzivi Nemcev leta 1918. je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh francoskih, angleških in ameriških armad ter kmalu nato začel z dobro premišljeno protiofenzivo, ki je zdrobila nemške sile in 9. novembra prisilil Nemčijo, da je prosila za premirje ter sprejela vse pogoje, ki jih je diktiral Foch.
PARIZ, 21. marca. Dan pogreba še vedno ni določen. Prvotno je bilo nameravano, da bi se vršil v soboto dopoldne, ker pa se prijavljajo Številne deputacije iz vseh delov Evrope, bo pogreb najbrže preložen na nedeljo. Pogreb bo takozvano nacijonalno-
časten, kakor je bil po tretji republiki prirejen doslej samo petim francoskim državnikom. Vdova maršala Focha je prejela danes dopoldne nešteto pisem in brzojavnih izrazov sožalja. Med drugimi so ji kondolirali: predsednik francoske republike Dou-mergue, ministrski predsednik Poin-care, princ Waleški, angleški maršal Plumer, predsednik Zedinjenih držav Hoover, zunanji minister Kellog, zastopniki vseh evropskih armad in ne-številni osebni prijatelji pokojnikovi. Pariški listi so objavili vest o smrti maršala Focha v posebnih izdajah in ga proslavljajo kot enega največjih sinov francoskega naroda.
BERLIN, 21. marca. Nemški tisk s pijeteto omenja smrt maršala Focha in priznava njegove ogromne zasluge za zmago antante. Vidi pa v Fochu doslednega sovražnika Nemčije, ki Ima največ zaslug, da je prišlo do okuoacije Porenja.
>'Germania« piše, da je pokazal mar šal Foch v svetovni vojni sposobnosti. ki mu jih ne more nihče odrekati. Nemcem je bil vedno odkrit nasprotnik, česar tudi nikdar ni prikrival.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pa naglaša. da je bil maršal Foch naj-odločnejši in obenem najodličnejši nasprotnik Nemčije.
no bazo, Byrd sam pa je ostal pri pokvarjenem aparatu, dokler ne pride po njega posebno letalo.
Nov mrzli val v Bukovini
BUKAREšT, 21. marca. V Černo-vicah je okoli polnoči temperatura nenadoma padla na 18 stopinj Celzija pod ničlo. Vrh tega so bili v okolici veliki snežni viharji, tako da je železniški promet ustavljen.
Železniška nesreča
PARIZ, 21. marca. Na progi Pariz* Marseille je trčil pri postaji Tara-scon potniški vlak v nasproti vozeči osebni vlak. 5 vagonov je pri tem iztirilo. Število ranjenih še ni ugotovljeno, ubit pa je bil samo strojevodja.
Iz trgovskega sveta*
Na novo so se vpisale v trgovinski re* gister tvrdke: Ciril Vajt, tovarna pleta-nin v Celju, Frido Vodenik, trgovina z mešanim blagom v Slovenjgradcu in Franc Herič, trgovina z mešanim blagom v Vogričevcih.
Z o je som v okno.
Franjo K. je vozil včeraj zjutraj z eno* vprežnim vozom mleko iz Radvanja po Gosposki ulici. Pri Scheidbachu je skočila kobila nenadoma na trotoar ter zadela z ojesom v izložbeno okno knjigarne. Razbila se je šipa in pokvarilo več izložbenih knjig. Knjigarna ima okoli 200 Din škode. Voznik je dejal stražniku, da je nedolžen na nezgodi, ker se je baje kobila ustrašila na nasprotni strani stoječega konja tamošnjega mesarja.
Na ričet
so odpeljali h Grafu Josipa Krambergerja, znanega pohajača in delamržneža, ki ga poznajo ne le naša temveč tudi av-strijska in češkoslovaška kriminalna oblastva. Včeraj se ga je v Mariboru tako nalezel, da je obležal na cesti- — Po isti poti je moral v ključavničarsko ulico tudi Ivan Dimeč, ki nima pravice muditi se v Mariboru.
Tatinski Franček.
Bivši viničar Franjo B. je že delj čaSa brez posla; da ima še več prostega časa, se je tudi ločil od svoje žene in se nato posvetil poklicnemu tatlnstvu. Mož ima tako dolge prste in tako kratke noge, da ga za vsak pregrešek sproti vja-mejo in vtaknejo v luknjo. Skoro bi se lahko reklo, da preživi Franček več v zaporih kot na svobodnem zraku. Nedavno tega je sunil gostilničarju Milavcu na Aleksandrovi cesti prazen sodček ter ga prodal drugemu gostilničarju za bagatelno ceno. Nato je naenkrat zgasnil iz Maribora. V pondeljek pa se Je zopet pojavil na obisku v nekem stanovanju v Slovenski ulici, kjer so ga zasačili ta prijeli, predno si je nabasal tujih stvari. Na policiji je nekaj časa tajil tatvino sodčka, končno pa le priznal dejanje. Včeraj pa se je oglasil na policiji še ključavničar Babič ter javil, da mu je bilo v pondeljek popoldne ukradenih iz stanovanja par čevljev. Uradniki na komisarijatu so se spomnili, da je imel Franček B. v pondeljek na sebi par lepih Čevljev, s seboj pa je nosil drug par razbitih škrpet-lov- Koj so ga osumili tatvine Babičevih čevljev. Prizadetega g. Babiča so poslali v jetnišnico, kjer je že bil spravljen Franček, da pogleda, če nosi Jetnik aie-gove čevlje. Pot ni bila zastonj. Franček je moral lepo sezuti tuje čevlje in jih izročiti lastniku, pred sodniki pa se ba imel zagovarjati še za eno tatvino ve&
Velika korupcijska afera v
Rumunili
STO MILIJONOV LEJEV, DOLOČE NIH ZA GRADNJO URADNIŠKIH STANOVANJ, IZGINILO V ŽEPE POSLANCEV.
BUKAREST, 21. marca. Rumunsko časopisje obširno razpravlja o veliki korupcijski aferi pri gradnji cenenih uradniških stanovanj. Afera sega še v dobo liberalnega režima, ki je določil za zgrad bo uradniških stanovanj 100 milijonov lejev* Po nastopu kabineta Maniu pa je sedanji minister za socialno politiko pregledal proračun svojega resora in ugotovil, da je izginil ves ta denar- Uvedel
Uladna seja pod kraljevim predsedstvom
BEOGRAD, 21. marca- Za danes, ob 5 30 popoldne, je sklicana plenarna seja celokupne vlade na dvor. Seji bo predsedoval kralj Aleksander osebno in bo na njej končnoveljavno določen načrt dela vlade na temelju poročil posameznih ministrov o stanju in potrebah v njihovih ministrstvih. Seja je sklicana za danes baš zato, ker je proračun za leto 1929-30 že gotov in je sedaj glavna naloga vlade sestava enotnega načrta za delo vseh ministrov v okviru sredstev, ki so na razpolago v novem proTafiunu.
Poplave v Romuniji
BUKAREŠTA, 21. marca. Radi naglega kopnenja snega v Karpatih preti velikim delom Rumunije nevarnost poplav. Nekatere reke, ki izvirajo v Karpatih, so v kratkem silno narast-le in že prestopile bregove. Tako Je reka Nicolina poplavila del Jaša, 8e
je takoj preiskavo, ki je dognala, da so si denar razdelili razni državni tajniki, poslanci in generalni direktorji ter ga proti visokim obrestim naložili v razne denarne zavode. Minister za socijalno politiko je trdno odločen, da iztirja vse zneske in je že izročil vse spiske dolžnikov državnemu pravdništvu v nadaljno postopanje.
bolj pa je trpelo mesto Kišinev, kjer je reka Vyk poplavila vsa predmestja, tako da so morali ustaviti ves promet. Slične prilike so tudi v Ploestiju in bližnjih mestih, kjer je močno narasla reka Prahova poplavila tudi del Železniške proge in mora sedaj orl-jentski slmplonski ekspresni vlak voziti v velikem loku. Katastrofalno stanje vlada tudi pri Turn Severinu. Zaenkrat pa obstoja največja nevarnost v Besarabiji in gornjem delu Moldavije.
Byrd našel svoje tovariše
NEW-YORK, 21. marca. Polkovnik Byrd je že našel vse tri člane svoje ekspedicije na Južni tečaj, ki jih je pogrešal že 11 dni. Šel jih je osebno iskat in jih Je res kmalu izsledil več sto kilometrov od operacijske baze. Na povratku so bili prisiljeni, da so pristali in jim je snežno neurje močno pokvarilo letalo. Na odredbo polkovnika Byrda so se vsi vrnili sedaj z njegovim letalom na glav-
Za vallkl Maribor
VPRAŠANJE PRIKLJUČITVE OKOUŠ KIH OBČIN KRČEVINE, LAJTERŠPER-KA, STUDENCEV, POBREŽJA, TEZNA IN NOVE VASI.
nes. Mesto s 50-000 prebivalci ima vse drug pomen, kakor mesto s 35.000. S priključitvijo okrog 15.000 prebivalcev, industrije na Teznu, v Krčevini-Lajter-šperku in z razširjenjem svojega področja, bi postal tudi finančno mnogo pomembnejša sila. Poleg tega pa bi moglo tako mesto dati tudi svoji periferiji enotno razvojno linijo. Vsi ti razlogi so torej brez dvoma tako tehtni, da se misel na pripojitev okoliških občin ne sme nikdar opustiti in tudi ne brezciljno odlagati ad calendas graecas.
Maribor sam ima danes po splošni sodbi že nad 35.000 prebivalcev, Studenci, ki so naša največja predmestna občina, šteje tudi do 5000; Nova vas 500 do 600; Tezno do 1500; Pobrežje do 3000; Krčevina (v kolikor prihaja v poštev) 1500 in Lajteršperk (del) 500 prebivalcev. Skupno šteje torej naša najbližja in z mestom tesno spojena okolica krog 12000 prebivalcev, kar bi dalo skupaj z Mariborom do 47.000 duš. S tem številom prebivalcev bi postal Maribor po svoji velikosti naenkrat sedmo mesto v Jugoslaviji; prišel bi torej v vrsti za Beogradom, Zagrebom, Subotico, Ljubljano, Skopljem in Sarajevom ter bi tako preskočil Split, Osijek in Novi Sad.
Tendenca združevanja okolice z mestom se uveljavlja dandanes po vseh državah v Evropi in sploh na svetu. Treba se nam je samo ozreti preko meje v Italijo, kjer je baš v zadnjem času nastala velika Gorica, kateri so Italijani priključili celo kraje, ki k nji nikakor ne spadajo- Ista tendenca se opaža v Češkoslovaški, kjer so se take spojitve izvršile v Pragi, Brunu, Bratislavi, Plznu. Enako se. postopa v zadnjem času tudi v Franclji, v Španiji in drugod. Če pa so prišli v drugih državah do zaključka, da so take pripojitve v interesu razvoja mest, administracije, javne varnosti, šolstva, hir gijene, zdravstva itd., tudi mi ne moremo, in ne smemo več vztrajati na docela neutemeljenem »lokalpatrijotizmu« in malenkostnem ter kvarnem partikula-rizmu. Zato smo za to, da se čimpre; uresniči potreba po velikem, 50-000 prebivalcev broječem Mariboru!
Vprašanje priključitve občine Krčevina k mestu, ki se vleče že drugo leto, je prišla sedaj v končni stadij, v katerem bo merodajna odločitev oblasti. Ni seveda še mogoče prorokovati, kakšna bo odolčitev, vendar pa je docela jasno, da je priključitev več kot nujna in potrebna- Taka razmejitev med mestrto in krčevinsko občino, kakršna je sedanja, je zanaprej nevzdržna že z ozirom na živahno stavbeno podjetnost v Tomšičevi ulici, ki ima to nenavadno posebnost, da je na eni strani v vasi Krčevini, na drugi pa v mestu Mariboru., Isto nenaravno usodo deli tudi Aleksandrova cesta,’ ki prehaja v svojem gorenjem delu naenkrat v okoliško vaško občino, čeprav ta prehod na licu mesta nikjer ni viden in še manj utemeljen.
Tako smo končno srečno prišli vsaj do ene odločitve, ki bo lahko pomenila važen korak k uresničenju potrebe po osno vanju velikega Maribora, ki je naša nujna potreba in mora zatorej postati tudi vseobča zahteva. Maribor, ki je s svojimi predmestnimi občinami tako tesno spojen, kakor malokatero drugo naše mesto, se brez pripojitve teh občin ne bo mogel nikdar tako razviti, kakor zasluži- Problemi, ki nastajajo vsled sedanje delitve, so od dne do dne bolj aktualni in kočljivi, bodo se pa v bodoče še staino množili in večali, če se združitev ne pospeši. Naj omenimo v ilustracijo samo težak problem, ki je nastal vsled nove ljudske in meščanske šole v petem okraju, dalje problem kanalizacije novih stavb v Tomšičevi ulici v Krčevini, problem klavne kontrole, problem razsvetljave, avtobusnega prometa itd. Vsi ti problemi silijo že sami po sebi k pripojitvi okoliških občin in k ustanovitvi velikega Maribora.
Ne glede na vse te navedene in tako aktualne probleme, je pa priključitev okoliških občin važna tudi že radi stvari same, kajti Maribor, ki bi se s to priključitvijo povečal na okroglo 50-000 prebivalcev, bi bil vse drugače sposoben vršiti svoje važne naloge našega severnega obmejnega političnega, gospodarskega in kulturnega centra, kakor je da-
K desetletnici Slasbene matice
Glasbena Matica v Mariboru bo praznovala dne 8- maja desetletnico svojega kulturnega delovanja. Svesta si visoke misije, ki jo izvršuje med našim narodom v mariborski oblasti, bo po svojih močeh kar najslovesneje proslavila pr vo desetletje svojega obstoja. Kot višek slavlja je namenjen elitni koncert pevskega zbora Glasbene Matice, ki bo s spo redom svojih pesmic občinstvu zopet nudil najlepše in najnovejše cvetke iz našega skladateljskega polja- Tokrat bo dominiral na koncertu g. Vasilij Mirk, profesor na tukajšnji trg. akademiji in mariborski umetniški kritik. Njegovo epohalno delo »Golgota«, skladba za pevski zbor in orkester, smo že zadnjič enkrat onjenili. Danes povemo le mimogrede, da je to ena najtežjih pa tudi nai-lepših slovenskih skladb, ki so jih kdaj izdelali slovenski skladatelji, in si šteje pevski zbor Glasbene Matice le v izredno počaščenje, da more on s tem grandi-joznim delom kot prvi nastopiti ob priliki proslave svoje desetletnice- Drugo nič manj sijajno delo pa je njegov moški zbor »Mornarska«. Pojem že dolgo let v matičnem zboru, reči pa moram, da še Matica ni pela tako mogočnega moškega zbora in bo z »JVlornarsko« odslej naprej brezdvomno nastopala na vseh svojih turnejah in reprezentančnih nastopih. Besedilo k obema skladbama že od g. Janko Samca, učitelja na 4. deški šoii v Mariboru- ; ' r %	—š.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 21. marca ob 20. »Romeo in Julija«, ab- C. Kuponi.
Petek, 22. marca. Zaprto.
Sobota, 23. marca ob 20. uri »Poljska kri«, ab- A. Kuponi.
Tečaji za autagensko uarenje in za mizarje'u (Dariboru
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v Mariboru tečaj za avtogensko varenje in mizarski tečaj za luženje.
Avtogenski tečaj se bo vršil od 22-aprila do 1. maja v delavnici kovaškega mojstra g. Peklarja v Krčevini. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, profilnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cilinderskih blokov, štedilniških plošč,'varenje bakra in medi z elektrolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. V tečaju bosta poučeval priznana strokovnjaka gg. inž. Fedor Šlajmer in varilni mojster Gjura-kovič od tovarne za dušik v Rušah, vež-banje pa se bo vršilo z varilnimi aparati tvrdke Jos- Tscharre iz Maribora. V tečaj sc sprejemajo predvsem mojstri in pomočniki raznih kovinarskih strok (klučavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, inštalaterji Itd.), vajenci pa le, če so ze v zadnjem učnem letu in kolikor bo opuščal prostor- Mojstri plačajo učnino u'n,.100> Pomočniki so prosti.
^Mizarski tečaj se bo vršil od 22. do - - aprila v dvorani bivše restavracije Anderle v Mariboru. Ako bi bilo število pnjavbemh preveliko, se bo vršU še en tečaj od 25. do 27. aprila. V tem primeru bo zbornica obvestila poedine prijavljen« ce, v kateri tečaj so sprejeti- Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst, odnosno trdot po najmodernejši metodi. Pouk
bo vodil strokovni učitelj g- Jos. Tratnik iz Ljubljane. Mojstri plačajo učnino 50 Din, pomočmki so prosti. Vajenci se bodo pripustili k pouku le, če bo prostor in če so že v zadnjem letu učne dobe.
Udeleženci avtogenskega in mizar skega tečaja dobe uradno izpričevalo o rednem obisku.
Zbornica opozarja kovinarske in mizarske obrtnike in pomožne delavce na ta dva strokovna tečaja ter poziva one. ki bi se želeli teh tečajev udeležiti, da se prijavijo z navedbo točnega naslova najkasneje do 10. aprila neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industri-; jo v Ljubljani.
Mestno knjigovodstvo in mestna blagajna
radi preselitve v času od 26. do vštevši
28. marca za stranke ne bosta uradovala. Redno uradovanje se prične zopet
29. marca in sicer v, novih prostorih na Slomškovem trgu št. 11 v I. nadstropju.
Razširjenje telefonskega prometa z Inozemstvom.
S 16. marcem se otvori telefonski promet med Ljubljano in Mariborom na naši strani in Szigetvar-om na Madžarskem- Pristojbina za enoto navadnega pogovora Ljubljana in Maribor—-Szigc-tvar znaša Din 28.05, za pozivnico pa Din 9-35.
Podravska podružnica Slov. plan. društva v Rušah
ima redni občni zbor za minulo leto v sredo 27. marca ob pol 18., ozir- 18. (5.) uri v gostilni Fric Glaser po običajnem dnevnem redu.
Veliko dobrodelno tombolo
priredi Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru dne 14. aprila. Dobitki so: 10 tombol, 20 desetink, 25 petink. 50 četvork, 150 tern in 250 amb. Ker je eventuelni dobiček namenjen podpiranju bolnih članov, njih vdov in sirot, prosi društvo občinstvo, da ga podpira.
Po uspelem nastopu Štuklja in Primožiča v Budimpešti.
V torek sta se vrnila iz Budimpešte naša olimpijca* ponos jugoslovenskega sokolstva Jn vsega naroda, prvaka v telovadbi Štukelj in Primožič- Na povabilo športnega kluba »Budapesti Torna Club« Sta se udeležila ,V nedeljo dopoldne akademije, na kateri sta nastopila kot prva Sokola^V’ madžarski presto’ici v vrsti desetih najboljših madžarskih telovadcev. Štukelj in Primožič sta dosegla na akademiji sijajen uspeh in bila deležna odkritega in navdušenega priznanja s strani najodličnejšega madžarskega občinstva. Tudi sicer sta bila v Budimpešti povsod najlepše sprejeta in je madžarska prestolica hotela obdržati oba še nekaj dni v svoji sredi, česar pa gosta radi svojih službenih dolžnosti nista mogla izpolniti. Kdor je le mogel in znal, tudi v najodličnejši aristokratski družbi, je govoril z našima Sokoloma srbohrvatski ali pa slovaški. Tudi na oficijelnetn banketu sta bila pozdravljena v slovaškem jeziku. Kot prvaka na akademiji sta si Štukelj in Primožič sama izbrala darila od štirih razpisanih daril za najboljše telovadce. Najlepše vtise prinašata naša telovadca šampljona iz družbe madžarskih telovadcev, ki se tudi že bližajo prvorazrednim svetovnim telovadcem. Oba sta že povabljena na jesensko akademijo BTC, kjer se snidejo tudi drugi mozemci olimpijci v telovadbi. Podrobnejše poročilo o sijajno uspeli akademiji in o zopetnem uspehu naših Sokolov v inozemstvu prinese »Jutrb«.
Novi porotni slučaji.
Razen že javljenih slučajev so razpisane za pomladansko poroto še naslednje razprave, ki se bodo vršile v soboto 6. aprila pod predsedstvom dss Deva: Ob pol 9. proti Hermanu Bosoviču radi zločina prevare, ob pol 11. proti Antonu Verliču radi zločina uboja in ob 15-proti Rudolfu Reberniku radi zločina utaje.
Sprememba posesti.
Ivanka S (imen in Alojzija Vincetič sta prodala Alojziji Hladnikovi iz Spodnje Hajdine za 250.000 Din hišo št-8 v Fran-(opanovi ulici. — Trgovec Albert Vicel je prodal Hjnku in Ani Bregant ter Olgi Očko za 190.000 Din hišo št. 61 na Frau-kopanovi ulici. — Karl in Katarina Spes sta Pfodala trgovcu Jakobu Žagarju za 118-000 Dtp lušo št. 30 v Fochovi ulici. Ljudska univerza v Studencih. Predavanje o Spiritizmu in okultizmu sc Vrši jutri, v petek, dne 22. trn. in sicer točno ob 19. (7.) uri v deški šoli. Vstop prost.
im m M
Smrtna kosa.
Davi je preminul v nežni mladosti dijak meščanske šole Radoslav Cigoj; pogreb bo v soboto ob 17. Umrla je tudi Marija Štucin, vdova klobučarja, stara 67 let; pogreb bo jutri, 22. trn- ob 15. na pokopališču v Pobrežju. — Včeraj je umira šivilja Regina Kopka, stara 21 let; pogreb pokojnice se bo vršil jutri ob' 15.15. — V 78. letu starosti je včeraj v Račju preminul Rihard Bachler, zasebnik; pogreb pokojnika bo jutri ob 15.30 na pokopališču v Pobrežju. Blag jim spomin!
Novi dobrotnik Aero-kluba v Maribora.
Komercijalni svetnik Julius Meinl, ve-Ieindustrijalec in veleposestnik, ki biva sedaj v Londonu, je od tam prijavil svoj pristop kot dobrotnik s prispevkom po Din 1000.
Cvetni teden
je iz okolice že priromal v okrilje našega mesta. Na trgu se pozna. Vrbinjim mačicam, ki so že dolgo dominirala na stojnicah trga, so se že pridružile oljčne vejice (kajpak importirane) in tradicijo-nelne butare, ki so kombinacjia vrbjih mladik, drena, cvetoče rese in nežno poganjajočih lesk. Fantje in dekleta iz okolice, pa tudi stare ženice prinašajo te butare na trg. So razmeroma drage, kar je vspričo letošnje zime upravičljivo; kajti dobava teh mladik — prispodoba mladike iz Jesetove korenine, kakor pravi sveta knjiga — je silno težavna- Ljubitelji prirode, ki se ne ustrašijo blatnih cest in kolovozov pač vedo, kako je z letošnjimi mladikami, ki naznanjajo Konec Moraninih persekucij.
Oljčni dan priredi Jugosl. Matica, podružnica Maribor v nedeljo, dne 24. marca.
Nikola] Sadlucki v Mariboru.
V našem mestu se mudi znani hirosot, psihografolog in fizionomist Nikolaj Sadlucki, ki na podragi linij na dlani odkriva tajnosti iz življenja posameznika in napoveduje tudi bodočnost. Prepotoval je že vso Jugoslavijo in prejel v svojem dolgoletnem delu ogromno število pismenih zahval. Osebna konzultacija traja eno uro in dobi vsakdo tudi pismene nasvete, kako naj se ravna v življenju. Stranke sprejema vsak dan od 9—-12. in od 2.—7.,pop. v hotelu »Pri zamorcu«, soba št. 35. Poseti po hišah po 7. zvečer po sporazumu.
Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast
ima v nedeljo, dne 24. marca ob 10. dop-v hotelu »Pri zamorcu« 3. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Či-anje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo funkcijonarjev: predsednika, tajnika, blagajnika, revizorjev, dir* kalnega vodje, 3. Volitev novega odbora. 4. Izpopolnitev pravil, 5. Slučajnosti. Predlogi članstva, ki bi spadali pod »Slučajnosti«, se morajo pismeno sporočiti predsedstvu zveze najkasneje do petka 22. fm- zvečer. Jos. Moravec, predsednik.	599
Vabilo!
Tvrdka Julio Meinl d. d.
podružnica v Mariboru, Gosposka uL 7 priredi dne 21., 22. in 23. marca
h katerem si usoja cen], odjemalce kakor tudi prijatelje Čaja sploh, najvljudneje vabiti.	598
Ko so začno krvne cevi poapnlevatl,
deluje uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčico na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. — Mojstri zdravniško vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franc Jožefove« vode, ker odpravi nastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dr^ljlvost živcev. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, 309»
Iz zgodovin« toalnaga vagona
MEDNARODNA DRUŽBA ZA SPALNE VAGONE. - PREDVOJNO POSLOVANJE IN SILEN NAPREDEK ZADNJIH DESET LET.
Mednarodna družba za spalne vagone je svetovno podjetje « več kot 501etno zgodovino. Skromni so bili njeni početki leta 1876., a družba je kmalu vzcvetela v silno podjetje. Zanimivo je, da je iskati prvega razvoja družbe za spalne vagone v mali, marljivi državici Belgiji- Belgijski inženjer H. Nagelmackers je imel že pred več kot 50 leti poguma dovolj, uvesti tudi na evropskem kontinentu spalne vagone, ki so jih Američani že prej poznali. Mož je takoj spoznal, da se bodisi ta ali ona narodna družba ne bi mogla dolgo držati, ker so posamezne nacijo-nalne železniške iroge za novost spalnih vagonov mnogo prekratke. Radi tega je od vsega početka nastopal za ustanovitev mednarodne družbe- Prvi poskus za uvedbo spalnih vagonov na progi Ostende—Brndisi je propadel. Nato se je obrnil Nagelmackers na progo Pariz—Dunaj in je v to svrho res ustanovil leta 1873. mednarodno družbo s sedežem v Liegeu. Ker pa so imeli družabniki premalo denarja, so morali kmalu dati družbi angleško lice, da so mogli dobiti od Angležev primernega kapitala. Novo ime se je glasilo »Manns Raihvay Slee-ping Carriage Cy. Ltd.« Že leta 1876. pa se je spremenila dotedanja angleška družba v res mednarodno firmo- Nagelmackers je bil njen generalni ravnatelj celih trideset let. Nekaj let potem, ko je dobila družba pravi mednarodni značaj, je razširila svoje delovanje z uvedbo jedilnih vagonov in leta 1883. so s kombinacijo obeh teh vrst vagonov uvedli mednarodne luksuzne vlake.
Med temi premikajočimi se hoteli je bil orijentski ekspres prvi, ki je skrajšal dobo vožnje iz Pariza do Carigrada za cel'h 30 ur- Sledili so mu podobni vlaki na progah: Calais - Nica - Rim, Pariz -Madrid, Sredozemski ekspres, Calais -Brindisi in Ostende - Dunaj. Poslednji je bil leta 1895. podaljšan do Carigrada-Naslednjega leta je bil uveden severni ekspres Pariz - Petrograd, leta 1897. ekspres Berlin - Rim in leta 1900. ekspres na rivjero Amsterdam - Berlin - rivjera. Leta 1898- se je pogodil družba z rusko vlado o uvedbi prekosib'rskega ekspresa, ki je vozil spočetka iz Moskve do Irkutska,
kasneje pa do Vladivostoka- Leta 1906. so uvedli po zgraditvi simplonskega predora znani simplonski ekspres iz Pariza do Benetk. Poslednji ekspresni vlak pred vojne dobe pa je bil leta 1907- vpeljani Lloydov ekspres Altona oziroma Hamburg - Genua z zvezo na parnike Seve-ronemškega Lloyda.
Svetovna vojna je na mah preprečila nadalnji razvoj teh mednarodnih vlakov. Tem lepše pa se je razbohotila družba za spalne vagone po letu 1918. Prvi je bil obnovljen ekspresni vlak Pariz - Rim-Leta 1919. mu je sledil orijentski ekspres Pariz - Praga - Varšava in takozvani Bombayski ekspres, ki veže Anglijo preko Francije z Indijo in Avstralijo. Tega leta je pričel voziti po mednarodnih dogovorih tudi simplonski orijentski ekspres, ki veže v prvi vrsti Pariz oziroma London s Carigradom in Bukarešto preko Švice, Italije, Jugoslavije in Bolgarske. Od predvojnih ekspresov so do danes obnovili le sredozemski ekspres, dalje ekspres na progi Ostende - Dunaj in pa takozvani Karlovevarski ekspres- Na mestu prekosibirskega ekspresa imamo danes prekomandžurski ekspres. V Varšavi na eni in na sibirsko - mandžurski meji na drugi strani čakajo ekspresi dal-njega razvoja dogodkov v Rusiji. Srednja Evropa je vsekakor danes še bolj pre prežena z mednarodnimi ekspresi kakor ie bila pred vojno- Omenimo le nekatere: Švica - Arlberg - Dunaj, Dunaj - San Remo - Nica - Cannes. Duh Locarna je povzročil tudi v tem oziru lep napredek. Lani je dobil Berlin preko Prage in preko Nemške Bratislave zvezo na simplonski ekspres, ki se je tedaj podaljša! preko Dardanel v Malo Azijo zaenkrat do Tripoli-ja. V Aleppu se podaljša nekoč dalnja zveza v Bagdad in po zgraditvi proge Tripoli - Haiffa v Palestini bo dosegel tudi Egipet, kjer že pripravlja družba uvedbo ekspresa na progi Kairo -Assouan.
Če primerjamo novouvedene vlake in pa frekvenco potnikov poslednjih let na-pram predvojnim letom, moremo ugotoviti velik napredek celih 50 odstotkov napram predvojnemu Času-
f g
Otuoriteu nogometne sezone
V nedeljo 24. tm. prične pomladanska nogometna sezona s prvenstvenimi tekmami med ISSK Mariborom in SK Svobodo ter SK Rapidom in SK Železničarjem-
Izid prve tekme ni dvomljiv, kajti prvak okrožja bo gotovo izvojeval dve točki, čeprav je Svoboda pridobila nekaj novih moči, ki bodo kvaliteti moštva v mnogih ozirih koristile. Vsekakor bodo v. letošnji sezoni srečanja s Svobodo ia-teresantnejša, ker obeta prenovljeno moštvo več odpora in resnejše ofenzivne sposobnosti.
, Več pozornosti posveča športna publika srečanju Rapid—Železničar, ki se tokrat borita za placement na drugem mestu v tabeli. Rapid je v nedeljski te.K-mi Proti Iliriji dokazal, da je v Mariboru resen kandidat za prvo mesto, doč*m so /.clezmga,.ji v jeseni zabeležili vrsto laskavih rezultatov, tako da bo nedeljski
J z.a točke izredno oster in je težko prerokovati jzitj
0^5 totani se bosta vršili na igrišču
LPi = a* - oa °b dopoldne, druga pa ob 15. uri. Sodniki še niso določeni-
„ Pbčnl zbor ISSK Maribora.
V torek, dne 26. tnarca se bo vršil XI. redni občni zbor ISSK Maribora ob 20. v restavraciji Narodnega doma s sle-dečim dnevnim redom: l. čitanje zapisnika X. občnega zbora, 2. Poročila fmjk-cijonarjev, 3. Poročilo nadzorstvenega odbora, 4. Volitve, 5. Sprememba pravil
Slučajnosti.
ISSK Maribor—nogometna sekcija.
V petek važen sestanek nogometašev
v telovadnici v Cankarjevi ulici v svrlio sestave moštva za pomladanske prvenstvene tekme. — Načelnik.
Gostovanje dunajske Herthe odpovedano.
Za Veliko noč pričakovano gostovanje dunajske Herthe je prvorazredni profesionalni tim iz tehničnih razlogov od-godil za poznejši čas. Na velikonočni pondeljek gostuje proti ISSK Mariboru prvoražredno graško moštvo »Kastner & Ohler«, h kateremu so pristopili najboljši igralci »Gaka« in »Sturma«.
Izlet na Obir.
Zimskošportni odsek SPD v Mariboru priredi v dneh 24- in 25. marca smučar ski izlet na Obir, katerega se naj udeležijo sarro izurjeni smučarji. Vožnja do železne Kaplje. Za prestop meje zadostuje od policije vid rana planinska legitimacija. Prenočevanja v RainerschuU-3us ped Cbirom- Padi prenočišča ‘naj se vnrin?;io vsi pri e. Frowr>	urar
na Stoječ, Jurčičeva ul. 8, kjer dobe vsa pojasnila. Za Veliko noč se pripravlja smučarski izlet na Veliko planino. Smuk Amatcrfotografi so naprošeni, da napravijo od posnetkov, tičočih se izletov ali druftih prireditev Zimskošportnega odseka SPD v Mariboru, kopije ter jih oddajo proti povrni Ivi stroškov gg- ing Ervinu Rungaldierju, Jurčičeva 6 ali Brunu Rotterju, Krekova 5. Jako radi pa napravimo tudi sami kopijo in prosimo da se nam posodijo negativi. Zbiramo vse te slike za album, ki ima že prav le po zbirko. Smuk!
BSK v Pragi. ,	\
V	soboto 23. tm. gostuje v Pragi proti »Sparti« beograjski prvak BSK, v nedeljo pa v Prostejovu. V torek bo BSK nastopil v Brnu proti »Žldenicam«.
Zagrebško prvenstvo.
Druno kolo pomladnega prvenstva: Gradjanski—Železničar, Hašk—Viktorija, Croatia—Sparta in Concordia—Der-by-
'k
►
i
„Mi gremo lahko tudi v gledališče,
M
pravi mlada gospa Mica. „Tudi takrat, ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam."
RADION
pere sam !
Varuje perilo!
Ziui mrtuec
V Budimpešti so aretirali kovača Josipa Boko radi zločina bigamije in velike gojlufije z zavarovalnino- Pred petimi eti je zgorelo hiša, v kateri je živel kovač Bako, izpod ruševin in pepela pa so izkopali zogljenel okostnjak, in po prstanu ugotovili, da gre za ostanke kovača, d je postal žrtev požara- Vdova je predla 50.000 pengo zavarovalnine za hišo in 10.000 radi smrti moža, ter se v drugo poročila. Pred dnevi pa je na sprehodu srečala razcapanega berača, ki se ji je zdel zelo podoben njenemu možu- Pristopila je k njemu in ga ogovorila. Berač je bil sila zmeden in je končno priznal, da je kovač Bako — njen mož. Odšla sta državnmu pravdniku, kjer je begun prisegel in priznal, da je pred petimi leti izkopal truplo svojega brata, ki so ga dan pred požarom pokopali, je položil v stanovanje, zažgal hišo in pobegnil z neko prijateljico v Romunijo. Prstan in uro pa je pustil pri mrtvem bratu, da bi tako zabrisal sled za sabo. Ker ga je Romunka zapustila, se je vrnil v domovino-Kovača so takoj aretirali in oddali sodišču.
Boj za automobilski refcorč
.Rekord majorja Segravea je izzval med avtomobilisti pravcato mrzlico, ki jo je strašna smrt Biblea še povečala.
Iz Južne Afrike poročajo, da se pripravlja tudi Malecolm Campbell za rekordno vožnjo na obali Daytona s svojim avtomobilom. Razni Časopisi ga svare pred drznim poizkusom, zla|ti ker je v prvi vožnji dosegel' znatno manjšo brzi-no kot Segrave. Ppozarjajo ga, naj ne izziva smrt. Toda Campbel je prepričan, da nevarnost ni tako velika, i »Imam ženo iu otroke in mi ui do te-
ga, da bi se ubil. Pesimistična namiga-vanja tiska me ne bodo odvrnila od namere in tudi rodbina ne bo radi tega v večjih skrbeh, kajti moj sklep je trden. Najboljši odgovor bom dal bojazljivcem in kritikom z novim rekordom- Zanesljivo se nadejam, da mi bo to uspelo.«
Razen Campbela se pripravlja za tekmovanje na Floridi angleški Šofer Kaje Don, ki hoče obdržati za Veliko Britanijo hitrostni rekord kljub vsem prizadevanjem Amerike. Zanj izdelujejo angleške tovarne novo vozilo, ki bo lahko doseglo hitrost 420 km. Segravejev rekord znaša >^amo« 372 km.
fimerikanski duoboj v Budimpešti
Pred tednom dni se je ustrelil mladi podporočnik Boznay- Vzrok njegovega samomora je bil docela neznan in je iz* gledalo, da bo ostal prikrit. Končno se je vendar doznalo, da je bil razlog njegovega samomora ljubezenska zadeva. •— Pred meseci se jc zaljubil v mlado gimna zijstko, kateri je dvoril neki maturant-Vročekrvna ljubimca sta tekmovala med sabo in bila drug drugemu v napoto. Končno sta se sporazumela, da je eden od njiju odveč in da se mora umakniti. Dogovorila sta se, da ima žreb odločiti onega, ki si naj vzame življenje. Mladi častnik je potegnil črno kroglo, ki je pomenila smrt, toda je zaprosil tekmeca, kateremu je prizanesla usoda, da mu podaljša rok za izvršitev pogodbe, ker mu je mati nevarno bolna, pa bi mogoče težko prebolela smrt sina-edinca- Osmošolec mu je dovolil, da izvrši samomor kasneje- Ko je mati ozdravela in je potekel tudi podaljšani termin, je podporočnik Boznay ostal mož beseda in £1 pognal krogljo v srce. Osmošolca je policija aretirala in Izročila sodišču
1W5rffiWS!tr V 1CT K NTlTTSTr?;
V M niToTa, 'dne Kltt.1529.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadsvinskl roman te starih Banetk
36
Kamenita gruda, ki jo je nosil na glavi, je podrla sedem ali osem stražnikov, ki so se z razklanim čelom zavalili po tleh. Orjak pa je obstal sredi gorečega mostu in spričo obče zmešnjave navzočih planil k zamre-ž::iemu oknu. •. Gledalci so videli, kako se je skala za hip zavrtela na koncu njegovih titanskih rok in je nato s strašno silo zletela v mreže na oknu, udarila skozi ter padla v kanal obenem z več debelimi kameni, iz. trganimi od njenega silnega udarca.
Obenem pa je Skalabrino zagrabil Rolanda ter planil skozi napravljeno vrzel v globino.
Okameneli, vsi poraženi od osuplosti, so ječarji, stražniki in krvnik prisostvovali temu bliskovito naglemu prizoru, ki so ga šele razumeli, ko so začuli, kako je pljusknilo dvoje človeških teles v kanal.
»Streljajte! Streljajte!.. •«
Počilo je par arkebuz •.. toda že trenotek' nato so se stražniki, zgneteni v ozkem mostovem hodniku, umaknili, zaslepljeni in napol zadušeni od gostega dima-.. Gorel je most.. - in njegovi plameni so se po-laščali tudi že vojvodske palače.
Krvnik, ki je vztrajal do zadnjega, se je sklonil skozi široko odprtino ter se ozrl na kanal.
A videl ni ničesar!_______
Samo črno vodo je videl, ki se je pasala s škrlatnimi progami odsevov, in na nji gondole z grbi. ki so se zadevale in udarjale druga ob drugo, pod bledim nebom, v ljutem divjanju razbrzdane nevihte!-...
XVIII.
Obsojenčeva tablica.
Roland je najprej začutil, kako ga je potegnilo na dno vode; njegova noga se je dotaknila kanalove struge. Nahajal se je v tistem stanju živčne razdraženosti, ko dela človek čudeže.
Čudež te minute je bil ta, da se je Rolandu posrečilo urediti svoje misli, pridobiti si zopet hladnokrvnost ter zaključiti, kaj je treba storiti.
Izprva mu je prihajalo v uho samo šumenje vode, in v um samo šumenje tisočerih vrvečih misli-
Prva med vsemi pa je bila to:
Paziti, da se ne pokaže prehitro na vrhu vode.
Iznad vode se je začelo prasketanje; to so bile krogle arkebuz.
Roland je pričel plavati pod vodo in skušal pridobiti z vsakim sunkom čim največ razdalje od Mostu vzdihljajev. Skoraj pol minute je preteklo tako. Takrat pa je Roland začutil, da mora na vsak način zasopsti. Obrnil se je na '.rbet, in ko je pogledal proti vrhu vode, je zapazil tam gori zibajoče se črne oblike; bile so gondole, priklenjena druga ob drugi- S krepkim sunkom s peto se je pognal na vrh, in njegova glava se ]e pokazala med dvema gondolama, ki sta se tiščale druga druge. Držeč se njunih bokov z obema rokama, je Roland z besno naslado zasopel zrak, ki so ga čistili vrtinci orkana — zrak nove, davno zaželjene svobode!...
In njegova glava se je obrnila proti ognjenemu nebu.
Njegove žareče oči so z nepopisno radostjo pogledale besnenje ljute nevihte-
Nekaj trejiotkov je okušal to nebrzdno veselje novega rojstva in pil z očmi ta sladki pogled na reči, ki niso bile niti črni zidovi, niti zapahi, niti železna omrežja.
Ta Wp pa se je poleg njegove glave pokazala dru-ga glava.
Skalabrino je vzniknil nad vodo ter se krepko iz-prhal-
Rekla si nista ničesar.
Preveč misli, in to preveč silnih misli je vršalo po njunih glavah, da bi jih bila mogla izraziti z besedami.
Roland in njegov tovariš sta kmalu zopet izginila pod vodo-
Začela sta zopet prejšnji manever, in ko sta prišla zopet na vrh vode, sta bila že nad sto sežnjev daleč od mostu.
Nabrežja okrog njiju so bila prazna.
Zdaj je lil na Benetke pravcat predpotopen dež. -----------------------------------------
Jedva sta razločevala hiše in palače, kakor utopljene v curljajoči senci.
Še dvakrat sta šla plavat pod vodo.
Ko sta se zadnjikrat vrnila na površje, sta bila oh-piavala vogal kanala, in Most vzdihljajev, jetnišnica in vojvodska palača — vse to je izginilo-
In zdaj se je Skalabrino zavihtel v barko, ki je bila v bližini priklenjena li kolu. „
Roland mu je sledil ter se drgetaje iztegnil pod čol-novim šatorom. Skalabrino,je za-prl usnjate zavese; zadaj na gondoli je našel širok gondolirski plašč, ki si ga je vrgel preko rani. Nato je odvezal gondolo, prijel za veslo in začel krepko veslati naprej.
Roland je s svojega ležišča pod šatorom kakor * snu še videl Skalabrina zapirati zastore.
Toda on je iztegnil roko in jih odprl.
In tako je ležal na hrbtu, obraz obrnjen proti žarečemu nebu, pod predpotopnim dežjem, ki je v širokih brizgih vihral po zraku; s široko odprtimi očmi je gledal in poslušal . •. takorekoč dihal je življenje vase.
In kakor v trenotku smrti, so njegove ustnice tudi zdaj, ko se je vračal v življenje, rahlo zamrmrale ime: »Leonora!«
Obenem pa, ko je izrekel ime svoje zaročenke, ga je stresel trepet. V tem trenotku se nobena druga misel ni mogla vgnezditi v njegovemu duhu; kako so ga vrgli v ječo, jetništvo, dolge muke, trpljenje telesa in duše — pozabljal je vse. Če je hotel navaditi svoje oči gledanja živih obrazov, ki ga bodo obdajali odslej, je videl pred seboj obraz Leonore; če je hotel poslušati sam pri sebi, je slišal radosti, ki ga bo izustila njegova ljubljenka . .. In že si je gradil načrt: šel bo na Olivolski otok. se dal sipoznati Dando-lu in se pokazal nato Leonori. Skupaj se podasta iz Benetk. Tudi mater poišče in očeta, in bodisi v Milanu, bodisi v Florenci, prične zase in za svojce življenje, ki jim ga hoče napraviti čim najlepše, da na vekomaj pozabijo strahote, ki so jih doživeli-
Reči moramo, da ta trenotek ni bilo sovraštva v njegovem srcu-
(Nadaljevanje sledi).
4owMw ta	r—»n«
•bCfcHlM: «wka	90 p,
Mjmanjtl tmmtk Ota B-—
Mali oalasi £g=
fr la otta*
ta >m*4» 60 p
MMk Ota K> —
Tehnična pisarna
mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti, r— Proračuni. — Nasveti- — Cenitve.
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter & Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorUče. kino »Uniont.
524
Kovček] za potovanje, torbice Iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižjl ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	329
Stanovanje,
sobo in kuhinjo s 1- ali 15. aprilom po možnosti z vrtom iščem. Ponudbe na upravo Usta pod »April«-	5R8
Iščem
iedno preprosto dekle za gostilno. Naslov se izve v upravi Usta.	567
Kolesar)!, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova. in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce nah- Priznana najboljša, najcenetfa mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po VaSe kolo na dom.	2519
Kaj rabite za velikonočne praznike?
Sunke, kranjske klobase, ribe konzervirane vseh vrst, sir in druge delikatese dobite, najboljše in najceneje v delikatesni trgovini Josip Šinigoj, Aleksandrova cesta 18.	420
Sobo-in črkosHkanJe
Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
PRINCESKO
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI .JUTRA"
IN ..VEtERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANI«)
Galanterija, drobnina, trikotaža, perilo, nogavice, sukanec, D. M. C. blago, bombaži, papir, baterije	soo
NJI DBMLO
Josip Mlinaric
Maribor, Glavni trg 30
Velika zaloga kuhlnJ*ke posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphlnx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeze ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopattce za oglje, oepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento Iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedfice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Sampvare »Ph8-busc in druge vrste, škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise Iz porcelana. Krožnike Iz porcelana ln kamenine. Umival, ne garniture ln vse vrste steklene robe. Potne pletene košare In cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert VIcel, Maribor, Glavni trg St. 5.	334
Otomane, matrace
itd. izdeluje ln popravlja ter izvrš.i-je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36-	257
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju veli r, Maribor. Gosposka ul- 15. X
Fotografiram vse.
Domači, industrijski In športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer. Gosposka 39-	463
la gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja ln ima v zalogi po naj-nižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.	328
Načrte lesenih bil
dobite pri Kreditni stavbni zadrugi »Mojmir«, Maribor, Koroška c- 10. Stanejo Din 100. Natančni pogoji v »Domačiji««, Maribor.	553
Vajenec
se sprejme v trgovini z železnino O. Horvat. Maribor, Kralja Petra trg. 544
Pohištvo
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni
E rti, pohištveno lago, vložki, žimnice, otomane, perje, pub, kakor tutji vsa posteljnina po čudovito
^ nizkih cenah pri
mriEis
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki uutoaj Ceniki uitonj
!
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sinček in brat
Radoslav CIaoJ
učenec II. razreda meščanske šole
danes ob štirih zjutraj po kratki in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo- Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 23. tm. ob 17. iz mrtvašnice javne bolnice na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 27. tm. ob 7. zjutraj v magdalenski župni cerkvi.
Maribor, dne 21- marca 1929.
Jul*J ln Marija Cigoj, Franc, Josip, Zvo-stariši	nomlr,	Branko
bratje
597	Mara,	sestra
Isdaja Konsord) »Jutra«
? Unbljani; predstavnik izdata tel la In urednik: Pran B r o s o * I Č v Maribora. TUka Mariborska tiskarna d. predstavnik Stavko D a t e I s v Maribor«.