SKLEPI KONFEREHCE EBS Za nadaljevanje dosledne razredne borbe Na sinočnji konferenci Zveze enotnih razrednih sindikatov, o kateri poročamo na drugi strani, so udeleženci konference sprejeli sledečo resolucijo: Bcrba za ustanovitev, obstoj in delovanje razrednih sindikatov STO sij je dokončno izkazala kot objektivna, zgodovinska potreba ter je del izkušenj delavskega razreda v dolgi borbi, ki jo ta vadi zato, da zagotovi sebi in vsemu delovnemu ljudstvu boljše življenjske pogoje ln boljšo bodočnost. Enotnost mednarodnega sindikalnega pihanja, ki se je ustvarila med razkrajanjem nacifašizma in z zmago nad njim ter }e dobila konkretno obliko y Svetovni sindikalni zvezi, je bila razbita, Svetovna sindikalna zveza pa> se je spremenila v slepo orodje zunanje politike sovjetske držanj. Obnovitev razrednega sindikalnega, Ibarja delovnih ljudi mora biti danes ude n najvažnejših simatrov delavskega razreda sleherna dežele na svetu. Svetoma »ndtiMma zveza, je izgubila značilnosti mednarodne organizat-ije neodvisnega sindikalna na gibanja in je postala s tem objektivno najresnejši činitelj raz. cepljenasti na sindikalnem, področju v posameznih dHelah, kot to dokazujejo obširna dejstva, ki so te deloma obravvar vala na tej sindikalni konferenci. Po vsem tem je v sedanjem mednarodnem sindikdnempolo-žaju neobhodino potrebno, da vsi delomi ljudje opustijo us« predsodke do raznih nacionalnih sindikatov, ki so st odcesali od SSZ, ten do tistih, ki nikakor niso voljni brezpogojno prenašati njeno pogubno politiko. Napredne in socialistične sile t) svitu vplivajo in privlačujejo Se sJcoraj v oeicti delovne ljudi vseh <$ež-l in ni več mogoče zamisliti si izrecno protisocialističnega in profikomunističnega sindikata s pozitivno vloga v korist delavskega razreda. Dogaja pa s?, da zaradi politične usmerjenosti sindikalnih organizacij, ki so še vedno vezane na SSZ, določeni kapitati-stiini interesi . ter interesi določenih kons&-vaMvnih krogov lahko še manevrirajo v smislu svojih razrednih interesov v Mednarodni zvezi svobodnih sindikatov $?tr datfefo s tem te} svetovni sindikalni organizaciji protikomunističen pečat in sovražno taktiko proti komunistični ideologiji, ki so jo osvojite mi':-onslce množic? de'ovnih ljudi, ter 5 tem omejujejo bazo im ovirajo vzpostavitev enotne mednarodne sindikalne fronte. Proces razčiščev.ja in diferenciacij v sindikalnem giboni u, ki s® je sprožil na temelju cnaiiJe sindikalnega položaja ter razkrinkavanja protidvlavske vloge SSZ, katrrgga je močno poudaril II, kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, je važen dogodek tudi za tržaške delavce. Sindikalni predstavniki 18 d)e$w in 17 milijonov organiziranih delavcev so dokazali veliko škodo, ki jo je povzročila interesom delavskega razreda protidemokratična in protisimdikalna dejavnost SSZ,, ter so označiii potek razčiičevalnega proocsa in položaja, ki Si ga je pridobilo sindikalno gibanje v boju za svojo okrepitev. Dalje potrjujejo dejstva tega kongresa, če jih primerjamo s pridobljenimi izkušnjami, pravilnost delovanja Sindikalnega akcijsikega odbora za obnovo razrednih sindikatov STO, čeprav se delavci angloanncriške covt ie niso mogli okoristiti j fen« v taki meri, kot bi bilo mogoče. Ugotovilo se je namreč, da se V nasprotju s tem, kar s*' (ioon.ia mH riflnvri i*>l;.feervt fala Evrope, proces razčiščevanja in zavzemanje stališča s strani delavcev pri nas nenehno ovira fka^rnje, W v Trstu še v-dno uspeva deeartintaciiska dejavnost keminfarmbstifnih voditeljev, ki jih jaaftpirra^a, v konkretnem primeru ergani tukajšnje oblasti in delodajalska združenja. Na podlagi nerobitnih dejstev se lahko sklepa, da se v Trstu vedno bolj izoblikuje ko^Hcija me* del oda Mici, tržnika Delavsko zbornico, Enotnimi sindikati in Uradom za delo ZVU v težnji, d/r se prenreči ali vsaj zakasni, neobho*no potrebno vključitev Razrednih sindikatov v. vsestransko sindikalno dejavnost. Udeleženci konference pozivajo dMoune ljudi, da podprejo ob vsaki priliki dejavnost in borbo Razrednih sindikatov, Id stremi zn tem, da znova obudi razredno zavest vseh delovnih množic Trsta, da te znova pritegne k sindikalnemu udejstvovanju. Samo tako bodo tržaški delovni ljudje lahko načeli vnrašanie dejanskega in pogodbeinega priznanju tovimištah odbdrov resnične »9W« odpustov, prilagoditve plač življenjskim stroškom, izboljšanja socialnega zavarovan 'a, povračila brodcvia, skratka tega. da se razvije potrebne podlaga za hiter ponoven razmah resne, vztrajna in odUčične sindikalna nkcijc, ki bo edina spc-sobna zagotoviti tržaškim delovnim Ijndem višie življenjske pogoje IZJAVA MARŠALA TITA OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV VLUDH FLRJ BO SO0ELOVHI.il pri naporih OZH za krepitev miru Recept za akcijo «enotne fronte » Včeraj smo o Vidalijevi ve-notni fronti-,) zapisali, da ne gre za nič drugega kot za staro iredentistično imperialistično fronto od Santina do Vida-1 tja, ki se je nenadoma zavedla da njenemu imperialističnemu ptihlepu slaba predi in da v današnjem položaju U sporazumu z Jugoslavijo ne bi mogla računati na to, da uresniči svoje cilje. Tako so se nenadoma pojavili razni »reševalci« Tržaškega ozemlja, ki ga poskušajo rešiti za Italijo predvsem s tem, da zastrupljajo odnose s sosed' no Jugoslavijo. Eden izmed teh «reševalcev» STO za Italijo je Vidali, ki mu gotovo ne bo težko najti «skupne platforme)) z ostalimi «reševalci», ki obsegajo vse odtenke m barve iredentistične mavrice, tja do najbolj črnih fašistov. Da je tako, nam dokazuje tudi znani šovinistični tednik «Difesa Adriatica«, ki še s svojim podnaslovom, «SettU mandle dei Ciuliani e dei Dalmatin kaže. kam so uprte oči onih, ki ga pišejo, sestavljajo in finansirajo. »Difesa Adriatica)) objavlja namreč v zadnji številki naslov preko spet stolpcev, ki pove točno isto. kot Vidali, samo morda malo bo/j jasno: «Tuitti centrari al-le tratt^tive i circoli italianl di Triestei). Ali ni to isto kot znamenitih Novi dokazi o sodelovanju ozopovcevs [ašisti (Od natega posebnega dopisnika) LUCCA, 23, — Dopoldanska razparava se je zakasnila za dobršno uro. Ko so porotniki nekaj minut po desetih prišli v dvorano, je predsednik javil o avtomobilski nesreči ki je zadela odvetnika Giahninija. Zaradi resnih poškodb ne bo mogei tako kmalu prisostvovati obravnavi. Odvetniki zasebne stranke in obrambe so izrekli željo, da bi Giaminj čim prej okreval. Obe stranki sta zatoni predlagali zaslišanje Se novih prič v zvezi s porčinjskimi dogodki. Sodišče je te predloge sprejelo. Javni tožilec je danes zopet enkrat našel priložnost pokazati oblast, ki jo ima kot funkcionar v tem.svojstvu. in naravnost odbijajočo nedoslednost v pretehtavanju dejstev, ki bi mogla omajati niegovo vsesko. zj sovražno stališče proti obtožencu. posebno očitno se je to pokazalo med zaslišanjem Gae, tana Fantastica, mladega Sicilijanca. obsojenega na dosmrtno ječo zaradi roparskega urno. ra. Kljub upiranju obrambe je javni tožilec načel vprašanje Fantastieovega Procesa jn med zaslišanjem nekajkrat z grobostjo nastopil protj prči, brž. kone zato, ker so njen« izjave odkrile nove tožilcu neljube momente. Gaetano Fantastico Je bij vojak in je služil v Pulju. Po razpadu Italijanske voj.‘ke je padel v roke Nemcem, ki so ga poslali najprej v Benetke, nato pa vključili v transport, namenjen v Nemčijo. Mfd vožnjo Pa se mu je v bližini Reade v družbi še treh sov jetnikov posrečilo pobegniti z vlaka. Vso nog so se klatili neznanem kraju prekoračili reko Ter in se znašli zjutraj 3.2.1944 pred neko vasjo, Oglasili so se v prvi hiši in poprosili za pomoč, poleg tega pa 30 izrazili |e]jo, da bi se priključili partizanom. Gospodinja Je povedala, da so v vasi ozopovci da pa so tudi fašisti, a katerimi ž!ve ozopnvci v najbolj prijetnih odnosih. Priča jP imel kasneje sam pri-Mko videti npkaj ozopovcev v razgovorih s fašističnim mare-šalom, med prebivplstv^m pa je bilo mimo tr,ga fplošno Z' 8-no, da si fašisti in ozopovci iz- menjavajo orožje. Toda takšna in poiobna pričanja so vrela že nekajkrat javnega tožilca j? ravnotežja in tako tudi danes, Vendar si je upal v svoji nestrpnosti to* ^ 23. — V zvezi z izro- čitvijo sovjetske note Franciji v odgovor na francosko noto o nemškem vprašanju je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva danes v uradni izjavi pobijal vse utemeljitve v sovjetski noti. Izjava pravi, da zaradi dejstva, da se je sovjetska vlada omejila označiti tezo v francoski noti brez vsake podlage, je sedaj brezpomembno nadaljevati razpravljanje. Skozi sito in rešeto Se o bumerangu Mična spodbica o bumerangu očitno urednike *Deln» zelo ir bi. Ze dva tedna se p ra-slcajo in obirajo in poskušajo tako ali drugače r>re treii udarec, ki j« prišel od njihovih lastnih somišljenikov. Ze to, da v tej stvari ne morejo najti miru, potrjuje, kako jih to zgodba peče, prau po reku. ki ga je zrml te rajniki škof Slomšek: «Se čohati vno okebrati ušivci navado imajo...*. V svoji jezi se nekam slepo zaganjajo, kamor »e pač morejo in izmikajo, kakor »e znajo. Predlagali smo jim, naj objavijo življenjepis glavnega urednika kominfor-ntovske «Unitd# Uliseja, pa pravijo, da #res ne ra-umejo. zakaj b, to bilo potreb 0». Saj končno res ni potrebno, ko pa ves svet ve, da je bil Mistični federale, prostovoljec podlistku rz literarno veledelo tega istega ulisseja uBocche di denne e di fucili*, v kot mm popisu-je, kako so on in niegov\ fcia-U »n rokomjavili po Španiji., Kar pa se njihove kaprol. ske zahteve, naj objavimo članek o Branku Babiču v liscu «Za zmagp ljudstva«, peta stmn spodaj, t'če, pa tole: naj ga, objavi «Defo», č • je tako prepričano o njegovi resničnosti! Dodali bi še, da lista «Za *m«£fo ljudstva« sploh nismo poznali, dokler ni «D lo» po* svetlin v temp naše literarne nevednosti in neizobraženosti. Hvala za pouk. Ms*rda bi nam »Delov naredilo ie to uslugo, da bi nam pojas nilo, kje ta reč izhaja in kje jo je dobiti. M«ntnlitflt,a vodiške Johance? «Katoliški glas» si spet ne more kaj, da se ne bi obregnil ob Slovensko narodno gle-datiiče, to pot zaradi Krleže-v ih «Gospode Glembajevih», oziroma zaradi titularnegu vif karja Silberbrandta, ki tam nastopa in katerega (treh je tako hud, da si ga sramežljivi «KatoIiš(ci glasa niti ne upa * imenom povedali. Clankar (morda sipet naš stari znanec od «Celjskih grofovv) pravi, da o literarni vrednosti Krie-ieve drame noče razpravljati (bi bilo res tudi kai nehvaležno delo) in se om*ji na zgražanje nad vlago, ki je v tej igri odmerjena duhovniku in nad nekim prostaškim izražanjem, ki da v tekstu prevladuje. Mentaliteta vodiš te Jolumr ct? Morda — ko ne bi članek vzbujal le preočitnega vtisa, da je napisan samo zato, da se lahko z vso silo zaleti v najvišjo slovensko kulturno ustanovo v Trstu in ko ne bi za vsem tem le preveč jasno videli vpliva tržaške in go. riške škofovske kurije. Odnos teh kurij do Slovencev in do slove tiske kultur<, pa je Tržačanom le predobro znan Zato m nič čudnega, če ((Katoliški glas» ob maki dobro usveli predstavi SNQ izgubi živce. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 24. oktobra 195' 1 fRZAŠKI DNEVNIK • * | a |^\ Danes, sreda 24. oktobra jf f JI L JJ /V U Rafael, Btagosta ImLm La//~\r\ Sonce vzide ob 6.32, rztone <*> 17.06. Dolžina drteva 10.34. Luna OBJAVE - MALI OGLASI , SINDIKALNA KONFERENCA E R S Dosledna razredna borila pogoj In jamstvo zn izboljšanje življenjskih pogojev tržaških delavcev Veliko je bilo zanimanje trža, škega delavskega razreda za, konferenco, ki jo jg. priredila Zveza Enotnih razrednih sindikatov včeraj zvečer na stadionu «Prvi maj«; udeležili so se je delavci raznih tržaških tovarn in podjetij, ki so s svojo navzočnostjo dokazali, da so razumeli pomen borbe, ki jo vodijo Enotni razredni sindikati v obrambo pravic in interesov tržaškega delavskega razreda. Namen konference je bil predvsem proučiti položaj Zve-zf Enotnih razrednih sindikatov ter njene odnose do sindikalnih organizacij drugih dr. žav; še predvsem pa je bil namen konference postaviti smernice nadaljnji borbi za uresničitev yseh tistih zahtev, ki predi, stavi ja jo prvi pogoj za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev vsega delavstva. Glavno poročilo je imel tov. B. Petronio, ki je v svojem dol. gem in izčrpnem govoru orisal med dirugim tudi mednarodni sindikalni položaj ter poudaril, da mora predstavljati obnova razrednega sindikalnega giba. nja enega najvažnejših ciljev deiavdkega razredia vseh držav sveta. Ng podlagi obširnih dokumentov, je tov. Petronio dokazal, da je Svetovna sindikalna zveza izgubila značilnost mednaroden,e organizacije neod. visnega sindikalnega gibanja ter je zaradi tega postala nekak povzročitelj razcepljenosti med, sindikalnimi organizacijami vseh držav. Važen dogodek za vse tržaške delavce predstavlja tudi II. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, na katerem so predstavniki 18 držav, oziroma 17 milijonov organiziranih delavcev dokazali svojo odločno voljo prispevati k razčiščenju položaja na mednarodnem, sindikalnem polju ter k ponovni združitvi vseh delavskih množic v enotno fronto v torbi proti razrednemu sovražniku. In prav zaključki omenjenega kongresa potrjujejo pravilnost doL sedanjega delovanja Sindikalne, ga akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov STO. Svoj govor je zaključil s pozivom, da podprejo tržaški delavci delovanje in borbo Enotnih razrednih sindikatov, katerih prva in glavna naloga je rešiti vsa pereča vprašanja, kot na primer izboljšanje plač, socialnega zavarovanja itd1. Poročilu tov. Petronia je sledila nato živahna diskusija, h kateri so se oglasil; delavci raznih tovarn, ki so želeli, da bi Se prav na tej konferenci razpravljalo tudi o problemih v posameznih tovarnah in podjetjih, ki jih to delavstvo lahko rešilo edinole, če bo vodilo resnično razredno borbo in če bo v tet borbi seveda enotno. Tov. Petronio je v odgovor govornikom poudaril, da bodo E. notni razredni sindikati lahko vodili uspešno borbo le, če bo- do uživali podporo najširših množic delavskega razreda. Po diskusiji so vsi navzoči soglasno odobrili resolucijo, katere vsebino objavljamo na prvi strani. Po odobritvi resolucije, so prečrtali še protestno pismo’ ki ga bo Zveza Enotnih razredi-nih sindikatov' poslala odgovor, nim oblastem,. V protestnem pismu zahteva Zveza ERS, da ji da možnost udeležiti vse vseh pogajanj ter možnost delovanja v korist interesov vsega tržaškega delavskega razreda. Kdo nadzoruje cene? Med pritožbami Tržačanov se nam zdi umestna tudi pritožba čitateljioe, ki med drugim navaja sledeče: Vsaka gospodinja gleda in skrbi, da pri vsakdanjem kupovanju hrane dribi čim boljšo in cenejšo. Večkrat se dogodi, da pri vsakdanjih nabavah naleti na razna neprijetna preseneče- nja in nepravilnosti, ki jih izvajajo trgovci ob višanju nekaterih cen. Da se iznebimo predolgega naštevanja, omenimo samo primer cene olja «Sasso» v škatlah, ki stane v Rojanu 650 lir, v mestu pa 720, Seveda ni to edini primer in so popolnoma upravičene pritožbe o takem samovoljnem višanju cen, ki so itak že dovolj nedostopne delavskim družinam,. Ko že imajo trgovci gl; de tega proste roke, bi bilo prav, da se nadzorujejo cene osnovne hrane ter se prepreči vsaka pretirana, špekulacija na škodo potrošnikov. Za nekatere stvari s*, sploh opaža, da so pričeli trgovci tekmovati, kdo bo postavil višjo ceno. Zgovoren primer tega so cene premoga im drv, ki so zaradi bližajoče se zime posebno na dnevnem redu. Upoštevajoč vse, to. je popolnoma upravičeno vprašanje: «Kdaj bodo kaj | DRJJGIJDJNCERT GLASBENE MATICE V LETOŠNJI SEZONI Velik uspeli pianista Trosta in violinista Rupla Za svoj drugi koncert je tržaška Glasbena Matica povabila dva koncertna umetnika iz Jugoslavije, pianista Antona Trosta in violinista Karla Rupla. kj ata snoči nastopila v Avditoriju. Dvorana je bila skoro polno zasedena, posebno razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo med poslušalci veiiko mladine, ki je prav tako kot ostali pozorno sledila umetniškemu izvajanju obeh koncertantov in jima navdušeno ploskala. Pianist Trost je izvajal Brahmsovo Rapsodijo, Beethovnovo Sonato op. 57-Appassio-nato in Chopinovi skladbi Nokturno ter Pclonezo, ki je posebno navdušila poslušalce; vio. linist Rupel pa Mendelssohnov Koncert v e-molu ter krajše skladbe M. de Falla Jota in Španski ples, Sukovo Un poco triste ter slovenskega skladatelja Bravničarja Nočno elegijo. Prof. Trost je poleg svojega ukrenili 2a nadzorovanje cen?« I samostojnega izvajanja sprem- ljal tudi prof. Rupla. Oba u-metnika sta žela za svoje umetniško prednašanje navdušeno odobravanje poslušalcev, tako da sta morala dodati še tri skladbe. Glasbena Matica s takimi kvalitetnimi prireditvami uveljavlja v Trstu slovenske umetnike ter nudi tržaškemu občinstvu. v prvi vrsti slovenskemu Oh oričetho mr nabiralne ahciie komaj poročilo lanskoletne akcije za zimsko pomoč brezposelnim Vsako leto ob tem času je pričelo časopisje propagando za zbiranje denarnih prispevkov v korist sklada za zimsko pomoč. Tako so se tudi letos že pojavili v nekaterih časopisih članki, ki so opozarjali tržaško prebivalstvo, podjetja in tvrdke. da tudi letos prispevajo v človekoljubni akciji, katere dobiček je namenjen brezposelnim ter vsem, ki prejemajo podporo ustanove ECA, Istočasno s to novo kampanjo pa je tudi upravni odbor sklada pa tudi italijanskemu prvovr-, - . - - - - sten užitek. Tudi dvorana Av- zimsko pomoč izdaj poročilo ditorija je, ket smo že pisali, primerna za koncertne nastope. Priporočali pa bi upravniku, da prepreči v bodoče šumenje, ki ga povzroča neka stalno-tekoča voda, k; moti izvajalce prav tako kot poslušalce. Drugi koncert Glasbene Matice v letošnji sezoni je bil za nas Tržačane resničen dogodek in občinstvo si želi še takih visokih umetniških prireditev. Strokovno poročilo o koncertu prinese naš dnevnik v eni izmed prihodnjih številk. »Banka krvi lahko deluje sauio ob pomoči io podpori vsega tržaškega prebivalstva 2000 Tržačanov jc doslej dalo svojo kri cdSanki krvi» Komaj dobro leto je tega, kar je bila ustanovljena v Trstu »Banka krvi« in vendar lahko že trdimo, da si je s svojim de. Jovan jem v korist vse ga tržaškega prebivalstva pridobila velik sloves, ki ga v polni meri tudj zasluži. Da bj se tudi naši čitatelji zavedali v polni meri važnosti te človekoljubne ustanove ter da bi tudi po svojih močeh prispevali, da bi bilo « Banki krvi« omogočeno delo- cev. ranjencev itd., hočemo v skopih besedah orisati njeno delovanje, oziroma bolje rečeno delovanje zdravnikov in bolničarskega osebja, ki se je. ne glede na žrtve in težave, lotili z vso vnemo svojega dela in ki jim je največje zadoščenje, kadar lahko s krvjo, s katero banka razpolaga, rešijo življenje sočloveku. »Banka krvi« ima začasno svoje prostor*, v pritličju glav- vanje v korist vseh ponesrečen-1 ne bolnišnice. Prostor; so sicer G A Popis trgovine in industrije • Navodila in tiskovine samo v italijanščini - Kdo bo kriv za napake naših ljudi, ki ne razumejo jezika? Jutri bodo pričeli z razdeljevanjem tiskovin za ljudazo stek je, ki jin je vsak državljan dolžan izpolniti dne 4. novemora. Tiskovine bodo vsakemu držav, ljanu prinesli na dom pooblaščeni uradniki. Vsi oni, ki ne bodo omenjenih listin prejeli ao 3. novembra, jih boao morali sami dvigniti na uradu za ljudsko štetje (porotna dvorana na sodišču). Izpolnjene tisKOVtne bodo uradtuki zaceli pobirati dne 5. novembra. Tiskovine mora izpolniti družinski giavar. Vsem trgovcem, pcajetnikom, obrtnikom, lastnikom javmn o-bratov, industrijcem itd. budo poleg tiskovin*, za ljudsko štet. je dostavili še posebne tiskovine za popis trgovine in industrije, ki je tretji take vrste v državi. Nameri popisa trgovine in in. du.strije je. zbrati vse podatke o številu vseh trgovskih in industrijskih podjetij, o njihovem organizatorskem sestavu in celotnem številu nameščencev; nadalj*. zbrati ys« podatke, s katerimi si bodo centralni uradi lahko ustvarili sliko o stanju vseh podjetij, trgovin, delavnic itd. Podjetniki, trgovci, industrij, ci itd. bodlo v tej zvezi prejeli tri vprašalne pole. in sicer eno za splošne podatke podjetja, drugo za podatke lokalnega podjetja in tudi trgovska, kot so pekarne. Kot je treba pri izpolnitvi tiskovin za ljudsko štetje navesti prostore, v katerih je družina nastanjena, tako morajo trgovci, podjetniki, industrije! itd. pri popisovanju industrije in trgovine v vprašalni poli navesti prostore, ki jih zavzemajo njihove delavnice, uradi, skladišča itd. Vprašalna pola za splošne po. datk* podjetja je razdeljena na tri dele. V delu A je navesti ime m -sedež podjetja, njegov pravni značaj itd.; vrsto pošlo, vanja kot n. pr. trgovina na drobno, gostilna itd. V drugem delu (B) vprašalne po le j* treba na razna vprašanja odgovo. riti saino z da ali ne. V tretjem navesti pa morebit delu (C) j* ne podružnice podjetja, prostore ki jih podružnica zavzema . itd Vprašalna pola za splošne j šino in izdal tiskovine s podatke a podružnicah ali lo I italijanščini ter pozabil kalnih podjetjih je razdeljena na šest delov, od katerih samo štiri zanimajo neposredno trgo. vino. V tej poli je treba navesti vse splošne podatke o podružnici, njenem poslovanju, njenih nameščencev, stroških v zvezi z nameščenci ter vsa prevozna sredstva. * * * Kakor so bile tiskovine in na. vodija za zamotano prijavo dohodkov samo v italijanščini, tako bodo tiskovine za prihodnje ljudsko štetje tudi samo v italijanščini. Za pomote pri prijavi dohodkov kot pri izpolnitvi tiskovin za ljudsko štetje določa zakon visoke globe. Kdor bo ti. »kovine za ljudsko štetje izpolnil pomotoma ali namerno nepravilno, bo kaznovan z globo od 20 do 200 tisoč lir. Vsi slovenski davkoplačevalci so se pri prijavi dohodkov prav gotovo potrudili, da so tiskovine vestno in pravilno izpolnili, ko-likor je bilo v njihovi moči. Toda nihče ni prijav; oddal mirne vesti, kajti odgovoriti je bilo treba na mnoga vprašanja, sestavljena iz pravnih in tehpič. nih izrazov, ki jih sploh niso razumeli. Isto se bo zgodilo pri ljudskem štetju. Mnogi bodo iz. polnili tiskovine napačno, keT n* bodo razumeli italijanskega vprašanja in bodo morali njihovo nedolžno pomoto slano plačati. V igogib take krivice zahtevamo od komisij* za ljudsko štetje, da izda za jerikovno mešane občine dvojezične tiskovi. ne in da poveri popis v takih občinah ljudem, ki so vešči slo-venščine in italijanščine, da bo. do znali ljudem- pojasniti ves postopek in jim pomagati z na. sveti, T* dni je županstvo nalepilo na vse zidove lepake z navodili, kako izpolniti tiskovine za ljudsko štetje in priloženi družinski list. Lepak opozarja, da morajo vsi državljani točno izvajati objavljena navodila. Kako bo naš kmet. delavec itd. točno izČajal omenjana navodila, ko jih sploh ne razume? Ce je že centralni statistični urad v Rimu pri tem ljudskem štetju prav tako kot v petindvajsetih letih fašističnega r- žimi »pozabil« na našo manj-izdal tiskovine samo v vanje vključiti vprašanje, kakšne na. rodnosti j* popisani državljan, bi moralo vsaj naše županstvo končno pokazati, da je pozabilo na take fašistične metode. V interesu oblasti, ki si obetajo od tega štetja točen pregled demografskega in gospodarskega stanja vseh pokrajin v državi in predvsem v interesu naših ljudi, ki izmozgani od davkov nimajo denarja, d‘a bi plačevali še globe, je da izda vsa j navodila tudi v slovenščini. Drva po 1400 lir za stot Pred nekaj dnevi smo v našem listu obravnavali izvajanje videmskega trgovinskega sporazuma in poudarili, da je zaradi nastalih težkoč zašlo na slepo ulico. Temu je krivo majhno število izdanih uvoznih dovoljenj. Te dni pa smo izvedeli, da bodo ravno kurivo, katerega uvoz so v zadnjem času tako močno skrčili, v precejšnji količini uvozili. Nekateri krajevni trgovci so že naročili precejšnje količine omenjenega lesa po 950 lir za kvintal na kraju, kjer so ga požagali. S prevoznino, dohodninskim davkom, različnimi taksami in trgovčevim zaslužkom bo gorivo v me. stu naprodaj po 1400 lir. Uvožen les bo imel pred onim iz Karnije to prednost, da bo posušen ali na pol posušen, medtem ko so drva iz Karnije sveža. Zgrešene želje Te dni je imela Lega Nazio-nale goriške pokrajine svoj shod. Ob zaključku so udeleženci, med katerimi se je blestelo tudi ime on. Baresija, izglasovali resolucijo, v kateri želijo istrskim krajem «il gior-no della loro redenzione«. Prepričani smo, da si prebivalci istrskih krajev prav malo želijo tistega «odrešenja», ki jim ga tako iz srca želijo pristaši Lege Nazionale. ker nimajo nobenega namena, da bi bili predmet narodnega zapostavljanja kot smo Slovenci na Goriškem in v Benečiji. Lega Nazionale bi napravila veliko lepšo in koristnejšo gesto, če bi v svoji resoluciji poudarila. da bodo odslej naprej njeni voditelji skrbeli za to, da slovenskega ljudstva na Goriškem in v Benečiji ne bodo še nadalje zapostavljali v vsem javnem, kulturnem in gospodarskem življenju, to je, da se bodo ravnali po določbah itali-janske ustave in mirovne po-1 godbe. majhni in tesni, vendar urejeni s tolikšno ljubeznijo in dobrim okusom, da nima človek občutka, da je v bolnišnici, temveč v prijetni čakalnici. Dr. Lang, ki je, lahko rečemo ustanovitelj »Banke krvi« ter ima zato pri njenem delovanju tudi največ zaslug, nam je v pogovoru, ki smo ga imeli z njim, poudaril, da je bila njegova izrecna želja dati tej ustanovi Čim manj videz bolnišnice. »Veste, ljudje; ki prihajajo v našo banko, so za nas prijatelji in dobrotniki. Saj dajo svojo kri, ki jo potem, lahko mi nudimo tolikim ponesrečencem, bolnikom itdl. In te dobrotnike sprejmemo mi s kar največjim veseljem in hvaležnostjo.« Iz njegovega nadaljnjega pripovedovanja smo izvedeli, da je naletela njegova zamisel o ustanovitvi «Banioe krvi« v začetku na velika naisprotstva ter da se je moral zelo odločno boriti, preden je lahko svoj načrt uresničil. Podpora, kil jo je »Banka krvi« prejela, je bila kaj pičla, če pomislimo, da so aparati, s katerimi bi morala biti opremljena, zelo dragi.Od ZVU je »Banka krvi« prejela 6 milijonov. ki jih je porabila za nakup najvažnejših aparatov in potrebnih artiklov. 0b nekakšno doklado na vstopnice za razne predstave pritrditve 'jn športne prireditve. Na ta viti’n je bul naBraha vseta 18.393.751 lir. Od te celotne vsote, ie odbor, ki ga je ponovno ustanovila ZVU 31. oktobra 1950 in v katerem so bili predstavniki odseka za delo ZVU. INPS, odseka za socialno skrbstvo, fi nančn^ea odseka, predsedstva cone, ECA, Delavske zbornice. Enotnih sindikatov, Trgovske zbornice, Združenja indu"trij-cev Združenja trgovcev ter .Združenja obrtnikov, nakazal za brezposelne sledeče vsote: Združenju za socialno skrbstvo 20.835.000 lir, ki jih je razdelilo brezposelnim, kateri ne prejemajo nobene podpore; vsak je dobil 5000 lir. Združenje za socialno skrbstvo je prejelo še vsoto 3.004.000, ki jo je porazdelilo med one brezposelne, ki prejemajo podporo, a so bili redno vpisanj v seznamih urada za delo 21. novembra 1951. Ustanova ECA je prejela vsoto 16.086.500 lir, ki jo je razdelila v obliki podpor Od 3 do 5009 vsem, ki prejemajo podpore ECA. Manjša vsote so dobile še ustanova ECA v Miljah, Dolini, Repentabru, Zgoniku. Devinu itd. Iz poročila je ob koncu razvidno, da razpolaga sklad za zimsko pomoč še s vsoto 16.249.007, ki bo verjetno uporabljena v letošnji zimi. IZPRED SODIŠČA Direktor in uradnik INADEL sta si razdelila med seboj prisleparjeni denar Nekaj ni bilo v redu pri INADEL V Trstu. Te vesti so nejasno krožile na centrali zavoda v Rimu in da bi stvari prišli do dna, je glavni direktor poslal v Trst dr. Angela Auli-no iz Rima, ki je kmalu ugotovil, da so vesti imele podlago. Po kratkem pregledu je namreč dognal, da sta si direktor tržaške podružnice dr. Giuseppe Tamburo in uradnik upravnega odseka rag. Elio Lucchet-ti razdelila med seboj lepo vsoto 103.110 lir. Oba sta bila takoj odpuščena in sta tudi povrnila ukradeno vsoto, vendar sta kljub temu prišla pred sodišče. Dr. Tamburo je kaj kmalu priznal zadevo, zato so z njim tudi kmalu končali. Delj časa so potrebovali z Lucchettijem, kateremu ne manjka dar govora in je na vsak način hotel dokazati, da je nedolžen. Predsednik: — Je res, da vam je v blagajni manjkalo 20.000 lir? Lucchetti: — Res je, vendar ne po moji krivdi. Predsednik: — Čigava je bila krivda, to nas končno ne zanima. Znano je samo to. da ste hoteli z razdeljeno vsoto nadomestiti primanjkljaj. To je razvidno tudi iz vaše izjave pred glavnim direktorjem zavoda. Čeprav se je hotel z raznimi izgovori izmuzniti, je moral končno pod težo dokazov priznati in stvar je prišla na dan. Oba sta bila namreč zmenjena, da pošljeta denarno nakazilo na ime neke ženske, soproge lekarnarja, ki je bil v službi pri INADEL. Ko je ta prejela nakazilo, ga je takoj izročila možu.kerse ji je vsastvar zdela kaj čudna, še posebno, ker ni imela nobenega opravka z zavodom. Mož je nakazilo vzel in kakor je sam pred sodnikom izjavil stekel k dr. Tam-buru. kateri pa ga je hitro po- ri miril, češ da je bila le pomo ta in bi bilo vsekakor dobro, da njegova žena še isti dan dvigne denar, nakar naj ga prinese njemu, da bo stvar uredil. Tako se je tudi zgodilo. Ostalo pa je že znano. Na podlagi teh dokazov je sodišče spoznalo oba obtoženca za kriva in ker sta poravnala svoj dolg, ju je obsodilo na 1-leto in 4 mesece zapora ter na plačilo 8.000 lir globe, vendar jima je bila kazen amnestirana. Kradel je očetu in razprodajal Pravcato razpredajalno oblek in perila sto soglasno ustanovila Stelo Pascclat in Vittorio Riosa. Stelio je namreč stalno odnašal z doma cele kupe blaga in ga izročal Ricsi, ki j* stvari spravljal v promet. Ta nehvaležni tatinski sin je 25.9.1949. leta povabil k sebi v stanovanje Rioso, ki je z njegovim privoljenjem ukradel 2 moška plašča, 2 površnika, 4 moške obleke, 1 suknjič, 2 klobuka. 1 par čevljev in 2 srajci. Vse stvari je prodajal raznim osebam. Nekj Emmi Leghissa je Predel za 1200 lir dve volneni odeji, ki ju je Stelio sam odnesel z doma. Kasneje -je ista ženska v zameno za 9.500 lir dobila 2 moški obleki in 1 par čevljev ter za 6.000 lir nekaj kosov spodnjega perila. To je kupovala kljub temu, da je dobro vedela, da je blago ukradeno. Stelio Pascolat se ni zadovoljil z dobesednim slačenjem svoje očeta, temveč je nekega dne ukradel zlat prstan z rdečim kamnom in ročno uro. Obe stvari je izročil svojemu raz-prodajalcu Riosi, ki je prstan prodal za 3.500 lir urarju Do-menicu Budi, uro pa urarju Giovanniju Battilani za borih 3.000 lir. Enega od ukradenih plaščev pa je prodal nekemu Brunu Sainu, ki pa ga je zopet prodal nekemu Marinčiču. Vse te osebe, razen seveda glavnega krivca Stelia Pasco-lata, za katerega ni oče privolil, da bi se proti njemu razpravljalo, so se morale zagovarjati pred sodiščem: Riosa pod obtožbo tatvine in razpeča. vanja ukradenega blaga, ostali pa zaradi nakupovanja ukradenega alj neprevidnega nakupa. Ker so bili spoznani za krive, Je sodišče obsodilo Rioso na 8 mesecev zapora in 8.000 lir globe ter mu privolilo, da se mu kazen ne vpiše v kazenski list, medtem ko so bili ostali kaznovani z globo. Leghissa bo morala plačati 5.000 lir. Sain in Marinčič 1.50Q vsak. Buda zaradi nakupa zlatnine in kršitve predpisov, ki zahtevajo vpis vsakega nakupa v poseben seznam 4.000 lir, medtem ko je bil Battilana oproščen, ker dejanje nj kaznivo. ŠOVINIZEM Giornale di Trete’ enak tistemu, ki je vodil lašisle 19. marca■ 1949 je ZVU izdala odlok, s katerim dovoljuje, da smejo osebe, ki jim je fašistični zakon izdan 10. januarja 1926 oz. 7. aprila 1927, ko je bil razširjen na Julijsko 'krajino, poitalijančil imena, zaprositi, da si pridobe ponovno svo. je prvotne priimke. Proti temu odloku so, takoj ko je bil objavljen, člani OP odločno protestirali. Zavračajo milostno dodeljevanje pravic. ki pripadajo vsakomur po vseh človečanskih zakonih in zahtevajo, da ZVU izda odredbo, s katero bo fašistični znk~n ukinjen, prošnje pa nrj vlaga-, jo le tisti, ki žele ohraniti poitalijančeni priimek. Prav zaradi te zahteve velika vočina Slovencev ni zaprosila ZVU, dxL bi jim spremeni li poitalijančena imena v prvotno slovensko obli’-o in n», kot slovenskemu ž:vUu 'k-< »Giorre-Te di Trie ste« od 21. o/c Kobra 1951, uda velika več na Slovencev raje im? v italijanski obliki». Toliko v pojasnilo v-sem šovi. ni stom. Na vsa ostala strupene namigcvania. pa m vredno od-gcvfirjaiti, ker mržnja do Slovencev, ki veje iz poluradnega blatila samo razkrinkuje šovi-nizem, ki ni dal "c od tistega, ki je vodu ljudi, ko so uveljav. tjali fašhtične zakone nad na Šim življem.. Narodna in študijsiia knjižnica bo imela 25. OKTOBRA 1951 ob 20.39 v UL. ROMA št 1* II. levo na pobudo kroga tržaških Slovenk svoj prvi literarni večer SODELOVALE BODO : univerzitetni profesor dr. MARJA BORSNIK, ki govorila o pisateljici in urednici nekdanje »Slovenke« RICI NADLISEK - BARTOLOVI; _ sodelavka nekdanje «Slovenke» KRISTINA SULE ki bo čitala izbor svojih pesmi; sodelavka nekdanje »Slovenke« MARICA GREGORI STEPANČIČ, ki bo čitala iz svojih spisov; sodelavka nekdanje »Slovenke« ELVIRA DOLINA**’ ki bo čitala iz svojh spisov. Iz spisov MARICE NADLISEK-BARTOLOVE l*”9 recitirale sledeče članice SNG: NADA GABRIJELČIČ bo recitirala črtico »-Meja ZLATA RODOŠEK bo recitirala »Sličice iz žrvU* 1 LELJA REHAR bo recitirala »Prevrat«. VABILA SE DOBE V KNJIŽNIC1 OF Danes 24. oktobra ob 20. uri bo na sedežu IV. rajona seja izvršilnega odbora OF IV. rajona. V četrtek 25. oktobra ob 20. uri ima svojo redno sejo sektorski odbor OF Kolonkovec. V petek 26. oktobra ob 20. uri ima svojo redno sejo sektorski odbor OF Skedenj. SHPZ Seja glavnega odbora SHPZ bo danes 24. oktobra ob 16. uri v novih prostorih Prosvetne zveze v Ulici Roma 15, II. Vsi odborniki naj se seje zai-nesljivo udeleže, ker je ta seja povezana z otvoritvijo novih prostorov SHPZ. A SIŽZ V petek 26. oktobra ob 15. uri ima sejo odbor ASIZZ na sedežu v Skednju. Izlet v Lokev Izletnike iz Gročane, Gropa-de. Bazovice in Padrič. ki so se vpisali za izleit v Lokev v nedeljo dne 28. t. m. obveščamo, da bo odhod avtobusov ob 10. in 13. uri. Zaradi razporeditve prostorov so naprošeni, da se do vključno četrtka javijo na kraju vpisa, da povedo, ob kateri uri bodo potovali. Odhod izletnikov s kolesi je od 10.30 do 12.30 z bloka na Fernetičih. Kdor še ni javil podatkov kolesa, naj to stori do vključno četrtka na kraju vpisa. Ulica zaprta, za promet Občina obvešča, da bo Trg deirOspedale deloma zaprt za promet od 25. t. m. dalje do konca dela za tlakovanje. Mogoča bo samo enosmerna vožnja od Ul. Slataper do Ul. Pieta. DAROVI li\ PRISPEVKI Rjuhe, dežni ptašč in prstan izginili hrez sledu iz stanovanja 36-letna Eleonora Truglio vd. Carabella iz Ul. Alfieri je hotela predvčerajšnjim zamenjati rjuhe na posteljah. V ta namen heratodD^elimnok Ci^na £ Z I Ferlu^ 10°' Gherbaz tirani posteljnino. Cim pa ga je joo, Mainardj 100, Furlan 100, Ve- za bolno AOo Manzan so prispevali: Battellini lir 100, Zalašček 55, Pegan 200, Cumar 100, Baretto 100, Massimo 200, Hrovatin 100, Pettaros 100, Guštin 150, odiprla, je presenečeno ugotovila, d& rjuh ni več. Trdno je bila prepričana, da rjuh ni stavila v omaro, vendar se 'je hotela prepričati in glej iz omare ji je manjkal lep dežni plašč. Sele tedaj se je zavedla, da je postala žrtev tatvine. Takoj je pregledala svojo garderobo in stopila v kuhinjo, kjer -je natančno pregledala tudi tamkajšnje pohištvo. Tudi tu je obstala: iz omare ji je izginil zlat prstan. Tedaj ji ni ostalo drugega kot da je stopila do najbližje policijske postaje in javila tatvino 9 novih rjuh, dežnega plašča in prstana v skupni vrednosti 80.000 lir. ni 100, Perknek 100, Suban 100 Gargotich 100, Pellan 100, Starman 100. Buda 100, Biasmi 100. Marži 100, Canciani 100, fjkarabot 100, Kcsmina 100, VVieser 100, De Manzano 100, Molinari 100, Kre ševič 100, Rebec 100, Nordio 100, Vecchiet 100 Riosa 50, Škerlj 100, Grizančič V. 50, Merlak 100, Petrovič 50. Jerkič 50, Skerlavaj 50, Ladovani 200, N.N. 100, N.N. 20u, Tantus 200, Opara 200, Guardi? ni 200, Cantoni 300 Keber 100 Ridler 100, Vidonis '100, Ferluga 100, Radicchio 100, Uršič 200 Gresutta 100, Sušmelj 100, Ukmar 100, Pisk 100, Polvi 10, Vitez 10), Giorgini 200. Cibic 100, Gnzan-č:č J. 100, Purini 150, Princlvalli 100, hruž. Colja 500, Ceh 100, Jankovič 100. Panelli 100, Bidoli 100, Marin 100. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Izlet motociklista ob* *’ Motoklub Jadran z L-ijavil vešča člane, ki so se v za izlet v Lokev na/ n uri v nedeljo 28. t. m. ° ^jči. dopoldne na bloku • RIMO MA OPCIffi prcdvsija danes v urj t. m. z začetkom o*> • jugoslovanski ffl® „Čarobni meč To je film ;t»ln fantazije in lirizma lVr bo naroo'nih pes®' ,nhjje rov. — Spored izperi dokumentarni fi>® Tržaške kolonije v Sloveli1 Pridiite vsi, Prilp<^ svoje malčke ! —— ----------- ROJSTVA, SMRTI IN ^ p. Dne 23. oktobra so H stu rodili 4 ptroci. u® ]2. oseb, porok pa je m j^jco*0 Umrli so: 47-letni Scamperle, 66-!etn- 0et- Bernetti 63-letni Ro® Sa ict“ dol. 50-letni Giovanh_ peffe^ vich. 52-let.na Antoni -gjelt 44-letni Virginio ‘j Raffaela G res i v& ^ 54-lriJ. letni Ateil o Vis nh' Erama Catalan POT t(gr f ..letna Margherita * .Ji Melingo. ^1 Poroke: ; gent CP gri mala in šivilja R°- vorrif.i. ni, uradnik Leone 'n gospodinja P°J?E>* V«cc ti. strugar Gualt'® ^ ^ in šivilja Pa 1 m 1 ra gc Oiliorn Gruden ra P*c]e)f Anna Panletti, delave9 -Mnj,i ttao Pecorrila in Ana Glavim. Gragrn in br!n'C?T ‘0j. Pe cS Korbar, desetar e®' P5*0 Smith jn učitoll1^ nfloLi. Giovpnna E*' in r ’ Kanal ol» *S"Cl Si/. Lucijo Tolmin Kobarid Koi/oc Buzet B oh o zl£t ENODNEJ^V* V ji nove®*' Novo Gori«0 Sv. Koru Tomaj Butovlje Koprivo na Divačo 22 £ VPTbraie < 26. oktobrJ ^ f ^ Express» v L3, št. 5 - tel. 29 primorski dnevnik — 3 H 24. oktobra 1951 OjREORGANIZACIJI LJUDSKIH ODBOROV V JUGOSLAVIJI Ljudski a skupščina FLRJ na« III svojem IV. zasedanju spre-im j zakonskih osnutkov, Predlog Tl tUdi zakonski ijudskih organizacijo Bilc ,VA odbor°v. Podpredsed-Sveta ,Zne vlade 'n predsednik aj0 i?aJZfkonoda-j° in izgrad- W ske oblasti Edvard obšim^ uredniku «Politike» Ha ._ odg0v°ril na postavlje-^onihraS^nia ° najvažnejših tlHj y 1 ^e pripravljajo v Z^ezi z reorganizacijo te odbor™, je rninister jela odborov ifrrtoli .-------- JC iixiux5Pcx' Slednje!”6'3 drUgim Podaril foločp?00 ^e’ da se napravijo #«S^rememibe. v admi-U«ta fritorialni razdelit-iJ0ikrn7onOV^ev °bč*n bo dala pera^ivne- GosP°-stojne ?r®an*zacUe bodo samo. iniell ’r>r- k- ^h01’1 ne bodo 1 njih več operativne ^rovaradinsko Pijavo preurejajo Orodni park NovemdSiava Petrovaradin *> konci Saou je ve»ala še vainn . rainu' So ... ^rat'ešlko minulega stoletja za „ ostal; flriŠ6t0 oporišče. Zdaj ni> sai « samo še spo- Podobne trdnjave ^ri. saj ?tlnike .g ega napredovanja ^eri. v Zgubile sleherni po-*'a'e 0wr Sriču nad Donavo so utr«tr 5lrort^a ,tisoee vojakov raznih 'SSa CnZ,U'. Seveda je tudi zob finski1’, !T.je- da je Petro' Ja/ii. trdnjava v slavnem V. ■ 4 SlliV0 uPošt'evaIi, So'tf.|reurediti k0 so petrovara. ^njav.njav° v narodni park. DrJ\ bo d°b>la zcpet ■^avti-j,- o lice- To bo naj-"'skj ^ naloga. Petrovara- Ird njava je bila zgraj ? stet5aese^b 1’etih precj. na-S 'tja i11' Sv°j pomen je V t 0 osemnajstega slo %jala ei dolgi dobi je cesto e, kakršne so bi. Prvotno lice- ’ l79dili utrrC^jave bodo znova 1*' bo*L H1 sto leti. i? Bremj^h*13 tudi vsa vrata X tuH-Cni mostovi. Uredili h' ^rei 1 Podzemeljsike hodni-, Itin, m‘Slili, da so dolgi ^dol’ei Pa domnevajo, da °krog 50 km. Po na. vloge, vendar pa bodo imela gospodarska podjetja določene dolžnosti in materialne obveznosti do okrajnega ljudskega odbora kot organa lokalne ljudske skupnosti. Načrt določa tudi odpravo funkcije dosedanjega poverjenika kot individualnega izvršnega organa za posamezne panoge uprave, s tem pa tudi odpravo dosedanjih izvršilnih odborov. Naroge plenuma okraj, nega ljudskega odbora se bodo povečale, naloge poverjenika pa bo prevzel kolektivni organ — svet. Tak organizem je solidna ovira za birokratske tendence, ki bi se lahko razvile ob individualnem poverjeniku in izvršilnem odboru. Na čelu svetov bi bij predsednik, t. j. funkcija in zato neplačan. Sveti bi delali samostojno, odgovori pa bi bili plenumu ljudskega odbora. Sekretar ljudskega odbora pa ne bi bil voljen, temveč kvalificirana oseba. Zato bo tu. di moralo biti njegovo delo administrativno in ne bo imel pravice do kakšnih načelnih sklepov. Sklepe bi izdajali samo sveti oz. plenumi ljudskega odbora. Projekt določa, da bo na čelu ljudskega odbora predsednik in podpredsedniki (število drugih je odvisno od gospodarske strukture in velikosti okraja). V sestavi ljudskega odbora predvideva načrt svet za gospodarstvo, za finance, za komunalne zadeve, za prosveto in kulturo in svet za socialno politiko in lijudsko zdravje. Mestni odbori bi bili organizirani podobno kot okrajni, organizacija ljudskih odborov ob. čin pa bi morala biti enostavnejša. ((Spremembe v organizaciji ljudskih odborov bodo bistveno izpodkopale birokratične tendence lokalne uprave, ojačale demokratizem v njej in omogočile pojave lokalne samovolje. S tem se bo tudi povečala politična odgovornost vodilnih organov ljudskega odbora pred ljudstvom«, je zaključil minister Kardelj svoja pojasnila k osnutku tega zakona. PRED NOVO UPRAVNO TERITORIALNO RAZDELITEV SLOVENIJE Kakor v ostalih ljudskih republikah Jugoslavije, tako tudi v Sloveniji poteka že dalj časa diskusija o novj upravno-teri-torialni razdelitvi. Nova razdelitev predvideva ustanovitev večjih upravno teritorialnih enot, kakor pa so bile doseda-njs^JFako se bodo sedanji krajevni ljudski odbori povečali, oziroma združili v večje enote, ki se bodo imenovale občine. Te občine seveda ne bodo take, kakršne so bile v bivši Jugoslaviji, temveč bodo imele novo vsebino. Izraz bi morda koga zapeljal, vendar je to najprist-nejši slovenski izraz za komuno. skupnost, kakršno predvideva Marx. Tudi okrajni ljudski » odbori se bodo povečali, potrebami krajevnega prebivalstva — okrog 500 ali nekaj več bodočih občin. Pri združitvi dosedanjih okra. jev v večja gospodarska tudi kulturna in seveda administrativna središča bodo prišli v poštev manjši, v gospodarskem oziru slabši okraji. Tako predvidevajo, da se bodo strnili m spojili tudi nekateri okraji Slovenskega Primorja. Predvsem prideta v poštev okraja Idrija in Ilirska Bistrica, ki se bosta verjetno razdelila med sosedne okraje. Spojili ali priključili se bodo še sedanji okraji Grosuplje, Trebnje, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava. Večja industrijska središča, ki so bila doslej izločena iz okrajev kot samostojna mesta, se bodo prav tako vrnila v sklop svojih nekdanjih okrajev. To so predvsem mesta Jesenice, Kranj in Celje. V dcboči ureditvi bo vsako mesto imelo večjo uprav, no in gospodarsko samostojnost, zato tudi ne bi bilo umestno, da bi omenjena mesta predstavljala še naprej vsako za sebe teritorialno enoto v svoj-stvu okraja. Kot samostojni mesti, ki ne bosta vključeni v okraje, bosta obstajali še naprej glavno mesto republike Slovenije Ljubljana in drugo največje mesto Maribor (z okrog 75.000 prebivalci), ki sta že po številu svojega prebivalstva večji od povprečja dosedanjih okrajev. Pač pa v teh dveh mestih ne bo več' rajonskih odborov in bo vse ustrezno delo izvrševala mestna občina. Glede oblasti kot upravno teritorialnih enot v Sloveniji ne bo prišlo do nikakih sprememb, ker so bile oblasti, skupno z zadnjo, Goriško oblastjo, na področju Slovenije Že ukinjene pred meseci. Pač pa se bodo ukinile v ostalih republikah Jugoslavije, dosedanje njihovo delo pa preneslo na okraje. Novo upravno — teritorialno razdelitev bodo široko diskutirali, tako da se bodo pri odločitvah odražale želje in potrebe krajevnega prebivalstva, nakar bo o tem sklepala ter razpravljala Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na eni svojih prihodnjih zasedanj. VRTILJAK POČIVA. [QEl9kE.J&OMNEGA OBSEGA DO NAJVEČJE POLICIJSKE ŠOFERSKE ŠOLE j Okoli 1000 šoferjev se izuči letno v šoli Scotland Yarda Na 252.000 prevoženih kilometrov samo ena prometna nesreča * Tečajniki morajo poznati 15 različnih vrst motorjev - Razburljiva vaja na devetdeset metrov široki polkrožni plošči ličnega čina, od navadnega | rajo polagati posebno važnost Ze o rt leta 1945., to je od & ’ ki d • p^uvuctii | VSrfi"? d™«VltXerePke. | osvoboditve. dalje, obstaja ten- L^ov* f.ovi Sad. Hj.^ista, .fln3ka trdnjava ni ti-A^čjih \>a' marveč trdi ena k^jav r arih jugoslovanskih Vršing’ zavzema nad 113 l Mariboru Ovijajo načrte izdelavo ®01 n iških r^omofeilov dl'“‘ ayiomobi v v Ma- " - izpopolnjujejo Is "ketd „ avl°mobil jV. Na za-C>*o ^le"ejmu s.a vzbudi- t Vli,. ttDimr,«,. YfiZ tovorni *Cil noviiiVt'(-'m,jbila: CVlt‘^bn! bus <,ru,clijo V Jovarni se nada-1 je in Gibraltar, pa so si zago-V, °dnjo i izpopolnili ' *■. ‘ “edaj delajo med dtne^ povečanja upravno ter! torialnih enot. Tak:at je bilo na področju Slovenije okrog 3000 krajevnih odborov Osvobodilne fronte, ki st bili ustvarjeni v času o»v-»bodilne borbe. Ti odbori so obstajali in delovali skorai v vsaki vasi, vsakem tudi manjšem kraju. Vsak četudi z,elo majhen kraj, je potemtakem imel svoj odbor. V1 n»da'jnjem razvoju ljudske oblasti je prišlo do združevanja ma^jš:h luidskih odborov, da so se lahko razvili v administrativno in gospodarsko močnejše erote. Na osnovi toga združevanja obstaja danes v Sl^veriji 1.141 krajevn!h odborov. ki imaio povprečno po 1.030 preb'valcev v vsakem ljuri-kem odboru. Po predvideni* novi razdelitvi računajo, da bo — v soglasju z željami In SOFERSKA SOLA SCOTLAND YARDA Podčastnik-učitelj policijske sol* kaže na tem modelu, kako naj lovijo zločince na begu po cesti Kdor sliši govoriti o Scotland Yardu, ravnateljstvu londonike prestolnične policije, in v tej zvezi ime ((leteča policija«, si že običajno predstavlja razburljive prizore dramatičnih in nad vse naglih zasledovanj zločincev. Razume se, da vodijo šoferji «leteče policije« svoje avtomobile tako spretno, kot si lahko to sploh mislimo, toda na angleških cestah vozijo tisoči šoferjev, kj so se učili svoje obrti v isti šoli, to je v šoferski šoli prestolnične policije v Hendonu, londonskem predmestju. Solo, ki so jo ustanovili leta 1935 v skromnem obsegu, so zdaj povečali v taki meri, da lahko izuri letno ob strošku 60 000 funtov šterlingo^ poprečno tisoč avtomobilskih šoferjev in motociklistov; omeniti je dejstvo, da se je v letu 1950, ki zaznamuje višek pro- metnih nesreč, dogodila na vsakih 252.000 prevoženih km ena nezgoda. Sola nima samo osnov nih in izpopolnjevalnih tečajev za agente prestolnične policije, ampak prihajajo v to šolo tudi šoferji drugih zborov javne varnosti, takQ od pristaniške policije, admiralitete, mornarice, R.A.F. in tudi članice ženske policije. Zanimanje sveta za to šolo je razvidno iz knjige obiskovalcev šole, v kateri vidimo podpise policijskih načelnikov in voditeljev avtomobilskih društev iz raznih dežel, tako tudi iz Portugalske, Malajskega polotoka, Švedske, Nigerije, Siama in Indije. Razni tečaji se delijo v razrede, v katerih je po sedem gojencev in ki jih vodijo kot inštruktorji podčastniki: udeleženci tečajev 'prihajajo iz raznih stražnih zborov in so raz- agenta do nadzornika. Tečaji, (ki trajajo za šoferje 5 tednov in za motocikliste 3 tedne) obsegajo vse mogoče vrste učne snovi, s posebnim ozirom na delovanje motorjev, ki ga mora vsakdo dovršeno poznati: v šti-I rih vežah šole so na ogled razstavljena ogrodja glavnih avtomobilov angleške izdelave, v drugih prostorih posebni, natančno izdelani diagrami delovanja avtomobilov. Ta del pouka naj vzbudi pri gojencu ti. sto, kar imenujejo «simpatijo do avtomobila«, kajti — kot pravi poveljnik drugega razreda šole, vrhovni nadzornik E. Walker — «pouk ne sme biti samo mehaničen ampak, mora skušati razložiti gojencu vse ti-‘sto, kar se dogaja v notranjosti moterja, kadar sproži gumb, pritisne na pedal ali premakne tak vzvod. Varnosti posvečajo pri vsaki učni uri in pri vsaki vaji posebno pozornost, kajti gojenci, «se morajo naučiti poleg hitre vožnje z močnim strojem predvsem voziti tako, da se vestno držijo vseh predpisov in da so tako zgled na vse avtomobi-liste«, kot izjavlja vrhovni nadzornik Walker. Zato navajajo gojence, da razmišljajo in se pogovarjajo o stvari, da bodo v vsaki okoliščini razumeli to, kar delajo in se ne bodo zmedli, pa naj se zgodi kar koli. Tu-d’ med vajami v šofiranju, ki se vršijo često na razdaljah do 160 lem, včasih z brzino nad 120 km na uro in tudi ponoči, mora učenec izčrpno opisati vse, kar dela in vsak incident, ki se dogodi na cesti. Pisec tega članka se je lahko udeležil dolge in zanimive vožnje s policijskim avtomobilom, ki ga je šofiral podčastnik inštruktor, ki je razložil vsak prometni znak ob cešttj in obširno pojasnjeval, kdaj in zakaj je treba zavirati, pospešiti, trobiti s sireno ali ustaviti. Nadaljnji učni predmet tečajev je vzdrževanje 15 različnih vrst avtomobilov, s katerimi razpolaga šola: gojenci mo- na to, da so avtomobili vedno v brezhibnem stanju in takoj uporabljivi; pravilno poudar. jajo inštruktorji, da mora imeti vsak član motoriziranih policijskih zborov svoj avtomobil ali motocikel v čim boljšem redu, da se tako izogne nevarnosti, da ga stroj v kočljivem trenutku ne pusti na cedilu. In če pogledamo pod katerikoli avtomobilski pokrov, vidimo res, da so vsi motorji v redu, kot če bi prišli pravkar iz tovarne. .— Ena najbolj razburljivih vaj je vaja, pri kateri morajo gojenci voziti po polkrožni ploskvi a približnim premerom 90 metrov, ki je pokrita z raznimi vrstami cestnega tlaka in polita z vedo in oljem, zaradi česar mora šofer na različne zamotane načine manevrirati, da se izogne vsem zaprekam. Te vaj‘e so nad vse koristne, ker se z njimi nauči gojenec popolnoma obvladati, kar je ne-obhodno potrebno v primerih zasledovanja. V ta okvir spadajo tudi vaje v lovu za domnevnimi razbojniki na odprtem po. lju in v obljudenih mesttiH. Gojenci so vsi prostovoljci; običajno samo 4 odst, ne na- pravijo izpitov. Ce bi tudi šola morala omejiti svoje delo na pouk prestolnične policije, bi bilo to delo ogromno; saj zajema delokrog te policije nad 1.900 kvadratnih kilometrov področja, razpolaga z okoli 4.000 šoferji (tisoč jih je tudi istočasno motociklistov) in ima park avtomobilov, ki prevozijo letno skupno 35 milijonov km. Odkar je bila ustanovljena ta šola, se je število prevoženih kilometrov najmanj potrojilo, toda nesreče moštva in avtomobilov prestolnične policije so se zmanjšale za 80 odst. in to mora biti resnično zgledno za zasebne avtomobiliste. P. D. NOVA BOGATA LE2ISCA PREMOGA Na področju senjskoresav-skega premogovnega revirja ifičejo nova ležišča premoga. Dosegli so že lepe uspehe’. Naleteli so na bogata nova ležišča. Premog leži v zemlji v dveh ali celo treti debelih plasteh. . Naleteli so tudi na 17 m debelo plast. Ugotovljeno je, da segajo ležišča premoga od senjskega rudnika d' Homoltskih planin. SOFERSKA SOLA SCOTLAND VARDA 0dkar 50 to šolo, se je zni- stevilo prometnih nesreč policijskih avtomobilov za 80% DVE DOLGI, TEMMI KITI... Ob prvem ženskem literarnem večeru Prišla sem iz šole* V kot na mizo sem odložila tablico, abecednik in kamenček za pisanje. Se gobico sem privzdignila, ki je visela na vrvici ob tablici, da bi se mačka ne poigravala z njo in mi ne bi tablice razbila. Doma ni bilo nikogar, če-prav je v svetoivanskem zvoniku pravkar odzvonilo poldne. Vsak čas bi morala priti mati iz mesta. Navadno sem ji šla naproti, danes in že nekaj dni pa sem jo čakala doma. Ob mislih nanjo me je obšla zla slutnja: «Kaj če mati že ve, da sem bila v šoli spet nepazljiva?» Mati je pravkar vstopila. Lica rdeča, čelo mokro od opoldanske vročine, dolge hoje in teže jerbasov, ki jih, je drugega v drugem visoko nanizane nosila na glavi. Jerbase je odložila sredi kuhinje. V vrhnjem je bilo vsak dan kaj dobrega za nas otroke, toda jaz s? mu že več dni nisem približala; čut la sem se nevredna materine dobrote, pred njenim strogim pogledom sem povesiia oči. - Se svitek je mati odložila na običajno mesto in m» vprašala: «No, pa meni povej, koliko je 3x3, ker v šoli nisi odgovorilah Takoj sem spoznala, da. se je mati domov grede srečala z mojo učiteljico, Marico Nadliiek - Bartolovo. Gotovo sta si obe prizadevali najti vzrok moji nenadni spremembi. «3 x 3 — 9» — sem rekla. «Kako, da v šoli nisi vedela ? Sploh ne paziš več. Razred boš ponavljala. Kakšna sramota zate in tudi za nas!« Sedla je in si zakrila oči-Videti je bilo, da joče in jaz sem verjela, da mati joče. Globok, pretrgan vzdih je šel iz mojih prsi, ko sem rekla: tMama, saj sem tudi t> šoli vedela, da je tri krat tri devet, le vrašanje sem preslišalar>. Tako sem se tiho in nerodno zagovarjala. ((Preslišala si danes, včeraj in še oni dan. Pritožba se kopiči na pritSibo. Najraje bi se po-greznila v zemljo, tako hudo mi je in sram pred tvojo učiteljico!)) Razmišljala sem: Kaj, ko bi materi povedala o dveh dol-gihfitemnih kitah, )ci so vzrok njenih skrbi in moje raztrese, nosti v šoli? Vlifama, veš, dVe dolgi, temni kiti sta. ki... Pretiho sem zaiela, mati me še slišala ni. Prav je, da me ni slišala! Nihče ni treba, da ve za oni dve kiti, dolgi in temni, razen mene! Da bi razred ponovila, to mi ni Slo v glavo! Ni še dolgo, ko sem za svojo pridnost dobila v dar lepo knjigo s slikami. Kiti, tako dolgi in temni, sem imela neznansko rada, prav tako kakor svojo učiteljico, ki jih je nosila. Oh, ti kiti, tako lepi, dolgi in temni! V poletnih dneh, v učilnicah svetoivanske šole ni bilo one zadušljive, neznosne vročine. Poslopje so obdajal; visoki. košati kostanji. Senca njih gostih vej in širokih listov jih je hladila, zlasti one v pritličju, kjer je leta 1897 v eni izmed njih poučevala Marica Nadlišek prvi razred. Tudi ona je bila domačinka -Svetoivantanka. Nosila je zla-toobrobljene naočnike i-n za visokim usnjenim ali svile, nim pasom zlato uro, od katere sta viseli dve kratki veri žici z obeskoma. Več dni se jih nisem mogla nagledati, teh, zame tako mičnih, lepih predmetov. Osvajala, sta me njih lesk in barva. Ko so mi postali vsakdanji, sem postala pazljiva, le od časa do časa so oči obstale na lepi urici in na bingljajočih obeskih verižic. Toda še bolj kakor zlata urica in verižici, me je prevzela lepota dveh dolgih, temnih kit, ki jih je moja učiteljica že nekoliko dni spuščala po hrbtu. Do tedaj sta ji na visoko in široko opleta. U glavo. Sedaj pa sta ji viseli čez hrbet kot dve rjavi kači. Moje oči so jima povsod sledile. Konca kit sta se sko-ro dotikala tal. Ko sem. sedela v svoji klopi, sem si z roko segala Za hrbet in merila razdaljo, ki je manjkala od konca moje kite do sedeža. Ko sem stala, sem vselej ugibala, kdaj bo tudi konec moje kite dosegel tla V mislih sem se oddaljila dolžnostim šolskega dela, da sem preslišala vsako vprašanje, Še doma nisem imela ob. stanka. Zmuznila sem se neopažena z doma in hitela dd doma svoje učiteljice, da bi videla dve dolgi, temni leiti. Naslonjena na zidek njenega vrta, sem se skrila za veje in goste liste visokega bezgovega grma. Navadno je sedela na vrtu, pod lutnikom. Nikoli m bila sama. Ob njej so sedele tri ali celo štiri gospe, ki ao mino. gokrat potrkale tudi na šolska vrata. Proti domu je šla malokdaj sama. Ko je po popoldanskem pouku sedela z gospemi na vrtu, sta H dolgi, temni kiti viseli čez prsi in vsa njih teža je počivala v njenem naročju. Čakala sem, da je spremila gospe do izhoda. Tedaj je vstala in vrgla dolgi temni kiti čez hrbet. Nekega dne si jih ni več spustila. Zviti v kolobarje sta ji odslej krasili glavo. Cez mene ni bilo več pritožb. Cez leta sem razumela, zakaj so tiste gospe prihajale k Marici Nodlišck. moji prvi učiteljici. Bilo je to namreč tisto leto, ko j e izšla «Slovenka:». PAHOR SLAVA DROBNE ZANIMIVOSTI ARHEOLOŠKE IZKOPANINE PRI DEMIR KAPIJI Skupina strokovnjakov ar« heološkega muzeja iz Skopja se Se več mesecev ukvarja z arheološkim izkopavanjem pri Demir Kapiji. Našli so že mnogo predmetov stare grške in rimske keramike ,pa tudi predmete iz predzgcd.0vinske doba ter mnogo primerkov krške, rimske, srednjevešike in Slovan' ske kulture .Ker je izkopavanje zelo važno, bo Svet za znanost in kultur0 vlade FLRJ to delo kreditiral. Prihodnje leto nameravajo kopanje razširiti, VODNJAK JE KOPAL. PA JE NALETEL NA SLATINO V kosaniškem okraju je mno. go vrelcev zdi aviln'e vode. Znano je zlasti lukovsko, brolom-sko in kuršumljisko zdravili-šče. V vasi Mehana na visokih pobočjih gore Djaka ima skoraj vsaka hiša vodnjak, ker v bližini ni tekoče vode. Tudi kmet Milutin Bogovac je začel kopati vodnjak, pa nikakor ni mogel priti do vode. Kopal je deset metrov globlje cd drugih, pa vede še vedno ni bilo. Kar je brizgnil iz zemlje močan curek vode. Ko so jo pokusili, so se čudili, da je kisla ko limo. na. Gospodar je bil razočaran, upal pa je, da bo voda sčasoma dobila pravi okus. Polago ma se je z družino privadil kisli vodi. Cim več so jo pili, tem bolj jim je ugajala. Ko So zamesili z njo kruh, so opaz/li, da je shajal hitreje, kakor če so ga zamesili z navadno vodo. Nazadnje se je izkazalo, d* *jre za zelo dobro slatino. (nadaljevanje in konec) Leta 1878 so zasedli otok Ci p er v Sredozemskem morju, štiri leta kasneje Port Said ob vhodu v Sueški prekop, prej so že imeli v posesti Maltsko otoč- Sueški prekop - najvažnejša morska C*lov Zi> avtomobilski Vtavato 3 4 c*l'ndri, ker lt>Vrw,.. Uvtsti proizvod- S ^ i nrrib avtomobilov '°v?Cl^ajoltStlovimi motorji, ki V TXn° cenej-e obra-Hi.clva xvei;i priprav- iQv va tipa tovornih ^Vj^irjj tudir^ektantf pa se ^ . , s Projektiranjem ‘ imenn‘Šktga avtomo- ahiiJRanega ljudske ob>iki a Tak majhen av-limuzine ter v bil i4 ‘v ^ »i Jzpopolnjh tovili prosto pot v Indijo in i Avstralijo ter nadzorstvo nad vsak dan važnejšim Sueškim prekopom. Sedaj je Sueški prekop že petnajst let del svobodne egiptovske države, Angleži pa imajo po locarnski pogodbi pravico, da ga z lastnim vojaštvom še nadalje čuvajo. V mirnem času število njihovih vojakov ne bi smelo presegati 10.000 mož in pilotov ne bi smeli imeti več kot štiri sto. Število pa je že zdaj baje početvorjeno in prihajajo še nova ojačenja. Narodna zavest Egipčanov se v zadnjem času nenavadno prebuja in to predvsem na rovaš Angležev. Sueški prekop pa ni življenjsko važna prometna pot samo zanje, saj je skrajšal vsej evropski trgovini dolgo, nevarno in drago plovbo okoli Afrike mimo rta Dobre nade deloma tudi za ve{ kot polovico. Naj sledi le nekaj primerov: Skozi Sueški prekop je pomorska pot krajša: iz Amsterdama v Batav!o za 3500 morskih milj (m. m. znaša 1852 m); iz Hamburga v Šanghaj za 3750 m. m.: iz Londona v Singapur za 3900 m. m.; 23 primeren a potovanja in Podjetij, mar-12em. pri pro. k^ihUU» CXiahko začM'fravIJen°' S. Ha. delovati nov tiP iz Londona v Aden za 6000 m, m.; iz Marseilla v Saigon za 6000 m. m.; iz Trsta v Bombay za 7400 m. m. Sueški prekop je po carigraj. akem dogovoru odprt ladjam vseh držav. Nekatere države bi smele imeti v njegovih lukah tudi stalno usidrani dve ladji. Lastnik prekopa je zasebna del. niška «Sueška družba« («La Compagnie du Canal de Suez«) s sedežem v Parizu. Teoretično je mednarodna, v resnici pa francoska z znatno udeležbo angleške vlade. Delničarja sta tudi Nizozemska in Italija. Koncesija poteče družbi 1969. leta nakar preide prekop v last egiptovske vlade. Delničarji seveda poskušajo vse, da bi se jim dovoljenje podaljšalo, kar iz razumljivih razlogov podp,-ra tudi Anglija. V mirni dobi je prc-rnet skozi prekop rastel iz leta v leto m z i;im dohodki družbe, ki £<■ Med zadnjo svetovno vojno je promet skozi Sueški prekop močno ohromel. Anglija je usmerila večino svojega pomorskega prometa po sicer znatno daljši, a varnejši kapski poti mimo Južne Afrike, kjer ima Capetown zaradi važnosti njegovega položaja v svoji posesti že od leta 1806. Ce se bližaš Sueškemu pre. kopu po Sredozemskem morju, te na črno celim najprej opozori peščenorjavo umazano morje, Barva ga egiptovski Nil, režejo ga parniki v obeh smereh. Vedno več jih je, čimbolj se na obzorju riše nizka obala, vklenjena v mogočen kamnit valobran, ki sega dva kilometra daleč v morje in nudi oporo stotinam ribiških čolnov in ladjic, zaliv pa varuje pred Nilovim peskom. 53 m visok svetilnik mežika 20 morskih milj daleč v pozdrav; visoke, zravnane hiše se natezajo za njim. 1 rodom!), kot pravi napis na visokem podstavku. Velika železna ograja loči pristanišče od mesta, ki je pravcato zatočišče mednarodnih lopovov, p ropa lic in potepuhov. Neznanski vrišč te sprejme ob vstopu v Orient. Vse ti ponuja svoje dvomljive usluge in tisoč stvari v nakup. Ne obupaj, ušel jim boš tudi ti, tem nenasitnim pijavkam! N'e razočaraj se, Port Said ni Orient, Port Said je sredozemski bastard, mešanec, ki ne ve, ali spada k Afriki ali k Aziji, 130.000 ljudi živi tod in v novem predmestju Port Fuad na azijski strani. Evropejcev je med njimi nad 25.000. Vse ulice, tako v evropskem kot v arabskem delu mesta, so premočrtne in se križajo pravokotno. Ce bi ne bilo med njimi toliko zelenja, predvsem palm in akacij in cvetličnih nasadov, bi bil pogled na izrazito trgovsko mesto še manj dosegali bajne vsde. Povprečno je šlo skozi prekop letao šest do sedem l^so-č velikih pot- nast sjpomenik Ferdinanda Les. niških in tovornih parnikov. 51 sepsa je prvo, kar v luki pri. odstotkov je zavzemala Anglija, tegne radovedno oko. Pogled Po abesinski vojni se je tudi j uprt proti EvrOp', desnico za-število italijanske tonažg vid- j rnahnje o v smeri p 'ekopa, sve-no dvigalo do druge svetovne! tu nemo kliče: «Aperire terram Port Said, severna vrata Sue-1 vabljiv. Najlepša stavba v meškega prekopa. Nastal je z njim! stu je palača Sueške družbe tik in živi od njega. Ogromen brci- pristanišča. Zgrajena je v arabskem slogu, krase jo tri visoke zelene kupole. Tod le merijo ladje in sprejemajo plačila taks. Vsako ladjo izmerijo le ob vojne. Igentibus!« (Odpreti zemljo na- bino kartoteko, ob ponovnem prvtm prehodu skozi prekop, njena tonaža se vr>ese v druž- prehodu pa iadjo ie pregledajo, v koliko bi utegnila biti predelana. Portsaidski devetnad-stropni nebotičnik je last našega rojaka ing. Koloviča, ki je doma iz Perasta v Boki Kotorski. Imajo ga za najbegatejše-ga človeka v Port Saidu. Pri Sueški di’užbi je uslužbenih mnogo Hrvatov, med njimi niso redki na odličnih položajih. Raztreseni so vzdolž vsega prekopa doli do obale Rdečega morja. Večino med uradništvom Sue. ške diužbe imajo seveda Francozi. Zaradi dobrega zaslužka žive Evropejci v Port Saidu najbolje med vsemi izseljenci v Egiptu. Sueška družba sijajno zasluži, pa tudi svoje urad-ništvo prav dobro plača. Pot sredi struge je ladjam strogo označena. Na obeh straneh so nameščene boje in plu-tače, vse opremljene, s posebnimi prizmami, ki ponoči odražajo svetlobo ladijskih luči in tako preprečujejo sleherno nevarnost. Na bregu čakajo, koli in stebrički, da se ladja po potrebi lahko priveže. Kilometrski kamni kažejo razdaljo od Port Saida. Kje je Orient, se začuden in razočaran vprašuje pot-^k, ko ga ladja nese po ,ozki stuisži med obema celinama, — Zer- pot sveta javi, skladišča, bencinski tanki spremljajo premočrtni prekop Pa ne dolgo. Asfaltirana in že^ lezna cesta sta se zrinili med kanal in prostrano jezero Men-zale, ki ga oživljajo barčice in barke zagorelih Arabcev, izletniške ladjice in razkošni parniki. Po plitvinah stopicajo rožnati flamingi in se prevrača gola mladež zagorelih domačinov. Nad vodo se sklanjajo nežne ta-mariske in se šopirijo visokodebelne palme. Vedno bolj redek je zeleni okras, posebno na azijski strani, nazadnje preneha vse in le peščena samota se druži s tihim jarkom, ki se & ize v pusto in golo zemljo. Dobre četrt poti za Port Sai-dom je skromna zelenica El Kanta ra, kar pomeni most. Beduini, velblodi, karavane, romarji kot pred sto in tisočletji. Znamenito križišče Sueškega prekopa s starodavno karavansko potjo med Afriko in Azijo. Izhodišče palestinske železnice, k' v petnajsturni vožnji veže Jeruzalem s Kairom. Trideset kilometrov dalje sanja ob ljubkem jezercu Timsa sredi palmovih gozdičev in bujnih nasadov romantično meste. ce Ismajlija, sedež glavnega ravnateljstva Sueškega prekopa in središče vseh uradov Sueške družibe. Za časa gradnje je bila Ismajlija srce in pljuča nastajajočega prekopa. Železnica zapusti kanal in jo ubere proti Kairu, od njegove strani pa priteka umetni odtok blagoslovljene Nilove vode. Sladka voda sredi puščave! Cudo, ki ga ne moremo prav dojeti. Kaj bi Egipt brez nje? Kjer ni njene blagodejne mokrote vlada smrt. Ko so gradili prekop, so morali dragoceno pijačo dovažati delavcem na 1600 velblodih, kar je stalo dnevno osem tisoč zlatih frankov. Svet ob prekopu se pričenja rahlo dvigati. Najvišja vzpeti« na znaša borih 18 m. Tam gori strmita proti nebu tesno druga ob drugi dve visoki piramidi. Spomenik v prvi svetovni vojni padlim branilcem Sueškega prekopa, ki so ga tam brezuspešno napadali Turki, da bi onemogočili plovbo po njem. Slikovita je nadaljnja vož- nja skozi Slana jezera, oddaljena od Port Saida polnih sto kilometrov. — Nočno srečanje dveh nasproti si prihajajočih parnikov je v kawlu nepozabno doživetje. Vedno bolj pog, /to se na afriški strani pojavna zelenje vrste se majhna naselja, za nji-mi obdelani vrtovi, povsod živo. ptice, živali, ljudje. Na azij. skj strani skoraj grozotno molči puščava. Sele proti koncu zanimive poti se nasmeje ludi pokrajina tamkaj in med palmami zdrkne parnik na južni prag prekopa v mesto, ki mu je dalo ime. Suez, značilno arab.ko mesto, je slikovito položen ob vznožje razeranih gorskih bregov dol; do svinčenomodre gladine Rdečega morja. 40.000 prebivalcev ima, izmed tujcev največ' Grkov in Italijanov, Od tod teče železnica ob prekopu do Ismajlije in dalje v Kairo. Mnogoštevilni petrolejski tanki dajejo mestni okolici svojevrsten izraz. Standard Oil Company ima tam veiika aklad.šča tekočega goriva, ki ga dobiva z Bahreinskega otočja v Perzijskem zalivu. Prekop sam ge izteka v Rdeče morje še tri kilometre pod Suezom v modernem naselju Sueške družibe Port Tevfiku, ki se zdi s svojimi belimi vilami sredi bujnih parkov kot čudovita pravljica baj. nega Vzhoda, V. P. imr i i r» Danes bomo imeli v glav- l/l/ I- hn !■ nem oblačno vreme. Krajevne V IV LITI L padavine niso izključene. V najkrajšem času je pričako- vati občutno zmanjšanje temperature. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 13.8; najvišja pa 18.2 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA ipiiita i!l iiij«:« jlj j f:!i ii :::::::: i) 34. OKTOBRA 1951 | H JLJI Jfi HI lillHliil-illnMll! IATOI RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45: R.avel: Španska rapsodija; 21.00: Poje Komorni zbor iz Trsta. — Slovenija: 13.20: Pesmi in plesi iz vseh Strani; 1915: Pesmi hrvatskih avtorjev. — Trst II« Haendel: Glasba voda; 21.30: Koncert pianista Aru tona Trosta. — Trst I.: 12.30: Lahka glasba; 23.30: Plesna glasba. Odmevi Washingtona na atomsko eksplozijo v Sibiriji WASHINGTON, 23. — Bela hiša je brez odlašanja vrgla v svet vest o tretji atomski eksploziji v Sibiriji. Politični opazovalci vidijo v tem namen, da bi Trumanova uprava znova potrkala na ljubosumnost Arne« ričanov, ki jo gojijo do atomske skrivnosti, v kateri vidijo svojo prednost pred do zob oboroženim ruskim kolosom. Zahteva novo podporo pri izvajanju oboroževalnih načrtov in morda tudi novih kreditih za atomsko energijo. Pri tem omenjajo predvsem besede ravnatelja urada za mobilizacijo, Charlesa Wilsona, ki je dej«l, takoj ko sg je izvedelo za sovjetsko atomsko eksplozijo, da «kljub napredku v izpolnjevanju ameriškega na. črta za obrambno mobilizacijo, ostaja nevarnost za ZDA še vedno velika ter se bo še povečala medi zimo in v prihodnjim poletjem«. Njegova druga vazna izjava pa se glasi: «Mi se ne moremo zaustaviti in se oddahniti, dokler se ne bodo ntož-rje v Kremlju prepričali, da bi njihov napad pomenil zanje konec#. To naj bi bil prvi uradni odgovor na zadnjo rusko atomsko bombo in ficer od strani človeka. ki ima v svojih rokah ogromna pooblastila, večja kot jih je imel kdaj koli ameriški predsednik zn časa miru. Sicer pa so v ZDA tudi druge težnje. Eno od teh predstavljajo sami atomski strokovnjaki, ki nameravajo v kratkem izdati podoben poziv, kot s0 ga v septembru 1949. ob eksploziji prve ruske atomske bombe. Te. daj so predlagali nadzorstvo nad atomsko oborožitvijo, kjub temu, da so poudarili, da imajo ZDA za sedaj še prednost v atomski oborožitvi. Ti znanstveniki So danes mnenja, da imajo v ZSSR na razpolago od 50 do 10Q atomskih bomb. ti Angleži zasedli postajo v Suezu Obenem so prekinili promet med področjem prekopa in ostalim Egiptom - Demonstracije se nadaljujejo • Izjave Nahas paše - Pred koordinacijo angleško-francoske politike na Srednjem vzhodu Assuanski jez v Egiptu, ki zadržuje ogromne količine vode Nila, da namakajo polja, ki bi bila sicer neplodna. Jez je dolg dva km in visok 68,58 m. Dogradili so ga leta 1902, kasneje pa so ga dvakrat zvišali in razširili. V zadnjih ^nevih je egipčanska vlada izjavila; da ne potrebuje več angleških strokovnjakov, ki so tod zaposleni. LONDON, 23. — Od današnjih vesti, ki prihajajo iz Egipta je najvažnejša tista, ki pravi. da bo Egipt predložil glavnemu tajniku OZN vse dokumente v zvezi z odpovedjo pogodb z Anglijo in sicer glede Sueškega prekopa in Sudana. Glede dosedanjih odmevov v Angliji moramo predvsem ugotoviti, da ima Anglija sedaj tik pred volitvami vlado, ki se ba-vi samo s potrehno administracijo, Dokler ne bo imela vlade, ki se bo mogla pogajati, je predvidevati predvsem ožje sodelovanje s Francijo. Za Angleže je v sedanjem trenutku važno edino to. da so zavarovali področje ob Sueškem prekopu. Ze na konferenci v Washingto-nu je Schuman predlagal Morrisonu, da bi proučila na skupnem sestanku svoje odnose z arabskimi državami. Ta sestanek so odgodili zaradi volitev. Sicer pa med političnimi opazovalci v Londonu že dalj časa zori prepričanje da je že zadnji čas, ko bi morali bolje koordinirati angleško in francosko politiko v Evropi in proti arabskim državam. Angleški listi sedaj veliko razpravljajo o bližnjem povelj', stvu na Srednjem vzhodu. Spra. šujejo se, če bodo mogli pridobiti za sodelovanje še druge arabske države. Zaradi vodilnega položaja Egipta v arabski ligi in pojemajočega vpliva Anglije v Iraku in Jordaniji, se zdijo kakšni rezultati v tej smeri malo verjetni. Izrael je sicer res najmočnejša država na tem delu sveta, vendar bi njegovo sodelovanje samo še otežkočalo položaj zahodnih sil pri pridobivanju Arabcev. Turčija bi bila nekaj boljša, vendar je preveč izpostavljena, obenem pa so se njeni odnosi z arabskimi državami precej ohladili. V Perziji je prišlo do kratkega stika, prav tako kot v Egiptu. V zvezi s tem je predvsem zanimivo stališče «Observerja». Ta prihaja do zaključka, da težišče obrambe Srednjega vzhoda vseeno mora biti na Sueškem prekopu. Upravičenim egipčanskim težnjam po neod' visnosti in na drugi strani obrambnim potrebam zahodnih sil in Commonwealtha pa bi da pomeni tretja eksplozija v Sibiriji odgovor na izkušnje, ki so jih dobili v teh dnevih ameriški strokovnjaki v puščavi države Nevade. V Washingtonu so prepričani, da misli za sedaj Bela hiša odločno pobijati vse težnje, katerih namen bi bil doseči «atomski sporazumi) z ZSSR. Dobro naj ne bj gledala niti na načrt samega predsednika senatne komisije za atomsko silo. Mac Mahona, na podlagi katerega bi pošiljali tudi v države vzhodnega bloka svojo g0-spodarsko pomoč v zamenjavo za splošno nadzorstvo nad oborožitvijo. Vse take načrte bi Nadalje poudarjajo v Wa- i odložili toliko časa, dokler ne žitvi, ali pa bi prišlo v svetu do takšnega razumevanja, da bi imeli vsa jamstva, da do novih napadov ne hi prišlo in bi postala oboroževalna tekma samo slab0 nalaganie denarja. Glede zadnjega atomskega poizkusa na «francoski ravnini« v bližini Las Vegasa, se zdi, da s0 strokovnjaki dosegli velik napredek glede te ogromne sile. ki jo je človek naenkrat dobil y svoje roke. Predvsem se zdi, da sq strokovnjaki uspeli zmanjšati atomsko bombo in ji dati bolj praktične oblike. Dr. Alvin Graves, vodja atomskega laboratorija v Los Alomosu, je dejal, da je eksplozija dala atomski komisi- shingtonu politični opazovalci, 1 bi dosegli ravnotežja v oboro- | ji «odgovor, kot ga je želela« ZADNJA LETOŠNJA KOLESARSKA DIRKA DELLA SANTA PRVI V KOPRU Z nedeljsko uspelo kolesarsko zaključno dirko na tradicionalni krožni progi Koper -Semedela - bivša postaja - Koper ali «okrog Semedele« so se naši kolesarji za leto« poslovili od nas. Poslovilna dirka je zvabila v Koper vse najboljše kolesarje ozemlja: od Apollonija, Fonta-nota, Della Sante, Colje, Pec-chiarija do skromnih in še nepoznanih kot so: Vižintin, Zuc. ca in drugi. Zmaga je zasluženo nagradila Della Santo Silverija, ki je zrastel v vrstah SSD «Proleter» iz Kopra, ki je že odkril toliko novih kolesarjev. Zmaga Della Sante je povsem zaslužena, ker je bil najmočnejši od začetka do konca, ko je v odločilnem sprintu prehitel Giancampija, Fontanota in Tamara. Apollo-nio je v enem izmed zadnjih krogov imefl gumi defekt in tako izpadel iz borbe za prva mesta. Dirka nam je potrdila dobre lastnosti mladega Tamara, ki je bil kos svojim starejšim tovarišem. Saj je že od vsega začetka bil vedno med vodečimi. Samo pomanjkanje rutine in šprinia mu je onemogočilo, da ni zasedel še boljše mesto. Vse. kakor pa je njegov plasman pomemben. Pravo presenečenje pa je povzročil plasman mladega Koprčana Zucca, ki je v svojem prvem nastopu prehitel mnoge dobre kolesarje. O njem bomo v prihodnji sezoni slišali še mnogo govoriti. Dirka je bila dolga 90 km razdeljena v 25 krogov po 3,ti00 m. Končni vrstni red: 1. Delila Santa SilverK), ki je prevozil 25 krogov (90 jem) v 2 urah 36’27”; povprečna brzina 34,614 km na uro; 2. Grancampi Giorgio, eno kolo za prvim; 3. Fontanot Renato, dve kolesi za prvim; 4. Tamaro Lorenzo (prvi od mladincev); 5. Zucca Mario; 6. Perone Nevio; 7. Apollonio Bruno; 8. Bubnič Viktor; 9. Sellier Pio; 10. Kuret Karlo. PNS * * * SAN FRANCISCO, 23. — Freddy Dawson, najresnejši kandidat za svetovno prvenstvo lahke kategorije, je premagal v desetih rundah kalifornijskega prvaka Bobbya Jonesa. Bodočnost Galilejskega jezera JERUZALEM, 23. — Lars Bertil Waerle, švedski plavalec, ki je zmagal pri plavanju čez Tiberijadsko jezero, je javil, da bo ta proga postala v kratkem najyečja plavalna arena sveta. V bodočnosti bo preplavanje jezera (ki ga imenujejo tudi Galilejsko morje) privabilo na tisoče oseb — je dejal Waerle in še pristavil — da je neumno zatrjevanje nekaterih, češ da je plavan-je po tem jezeru bo-goskrunstvo. Nasprotno, privabilo bo še več romarjev. S plavalnimi tekmami privabiti romarje? Sveto pismo n« zadostuje več? Uspeh srednješolcev jug. cone STO Na lahkoatletskem si-ednje-šolskem prvenstvu Slovenije, je nastopilo v Ljubljani med 300 tekmovalci tudi šest mladincev in šest mladink Istrskega okrožja. Dijakinje so dobile za uspešen plasman kar štiri diplome. Stanislava Sartori iz slovenske gimnazije v Kopru je zmagala v skoku v daljino, Vuk Vera, dijakinja portorožkega učiteljišča, pa je dosegla prvo mesto v me-tu krogle. Angleški kandidati za oiimpiado LONDON, 23. — Britanski a-rr.aterski atletski uradi je objavili mena 79 moških in 22 žensk, verjetnih kandidatov za olimpijske igre v Helsinkih. Urad je določil stroga merila za posamezne discipline ter odtočil, da noben kandidat, ki ne bo dosegel najmanjša mere v svoji disciplini, ne bo mogi 1 zastopati Velike Britanije pa čeprav je cto sedaj bil njen najboljši zastopnik. Seznam verjetnih kandidatov vključuje tiste, ki so letos že dosegli najmanjšo predpisano mero, ali pa je upanje, da ga bodo dosegli prihodnje leto. Norme so zelo visok«. v nekaterih primerih so boljše kot državni rekordi Urad je prepričan, da bodo zaradi teh ukrepov vsi člani britanske reprezentance najbrže Acheson obrazložil angleško stališop in poskušal posredovati pri Mossadeghu. Po mnenju političnih opazovalcev v Londonu, je tudi oi-hod angleškesa poslanika v Teheranu, Francisa Shepherda v London v zvezi 5 temi pogajanji. Angleška vlada najbrž želi. da bi mogla s prve roke dobiti vsa potrebna pojasnila od tega svojega strokovnjaka za perzijsko vprašanje in na ta nad n v najkrajšem času odgovrrjati na pogoje, ki bi jih proučevali v Beli hiši. Današnje zasedanje iranskega parlamenta je pokazalo, da se je opozicija znova obrnila proti Mossadeghu. Kritizirali so ga in zdi se, da če Mossadegh ne bo prišel v domovino s konkretnimi predlogi, bo našel v parlamentu močno opozicijo, ki raste zlasti zaradi težkih gospodarskih razmer v Iranu. Obenem pa bi se po labšal njegov položaj na bližnjih volitvah in bi morala najbrž nacionalna fronta z vlade. IL SE NI ODOBRIL sporazuma nmil zveznimi easlnihi Maoceiungov govor in spremembe v severni delegaciji - Nad Korejo včeraj najvecji spopad med letali na reakcijski pogon v zgodov vražnikov, še dolga. Egiot bo ostal potrpežljiv, vend&V bo ostal odločen pri svojih odločitvah'. Tiste, ki grozijo javnemu redu, je označil za izdajalce in dejal, da bodlo podvzeli resne ukrepe proti onim, kj bodo sodelovali na demonstracijah. Kot znano je Acheson 17. oktobra podprl angleško stališče v egipčanskem sporu. Šalah El Din paša je dejal, da bj se moral Acheson raje izraziti o napadalnih dejanjih Angležev proti egipčanskim patriotom, ki nimajo drugega orožja, kot svojo vero in voljo. Obenem se je zvedelo, da je egipčanska vlada dala navodila družbi Sueškega prekopa, naj piloti ne pridejo na angleške ladje, ki ne bi imele v redu svojim dokumentov. Z druge strani p? je angleški vojaški predstavnik Izjavil, da so angleške čete zasedle železniško postajo v Suezu, Pred njo so angleški tanki. Povedal je tudi, da so zaustavili ves promet s petrolejskimi izdelki po železnici in prekopih, dokler se ne bodo egipčanski delavci vrnili na delo v pristanišče Adabya, kjer so glavne petrolejske naprave. 2elezniški promet med področjem ob Sueškem prekopu in ostalem Egiptom, pa so ukinili, ker so egipčanske oblasti odrekle angleškim silam zahtevana železniška transportna sredstva. Dodal je, da to določa pogodba iz leta 1836. - Iz Kartuma pa poročajo o delavnosti komisije za ustavo v Sudanu in o zahtevi te komisije, da bi OZN poslala mednarodno komisijo za skrbstvo. Ta komisija je bila mnenja dg je solastništvo med Anglijo in Egiptom v Sudanu prenehalo, ko ga je Egipt odpovedal. To načelno odločitev pa niso takoj izvedli, ker je predstavnik Južnega Sudana zahteval za področje južno od 12. vzporednika, nadzorstvo OZN, S tem so pridobili Angleži na času. Sudanska ustavna komisija mora popravljati svoj poziv Združenim narodom. Angleška vlada je namreč izjavila, da ne bi podprla te zahteve če ne bi bilo v njej omenjeno, da bi angleški guverner Sir Robert Ho. \ve, obdržal svojo oblast. V Egiptu so imeli danes 5 minut molka v znali žalosti za ((patriotskimi mučeniki, ki so padli pod svincem imperialistov« in zaradi protesta proti mamenom imperialistov v škodo egipčanske suverenosti«. Istočasno pa jeK#, ni - igra Studentsk- £ i* 14.10 Dunajska lahka gi;P. Zabavna glasba. — poslušajte! Tara operni koncert. ^ ni orkester. 18.45 SUggf J« roone poje pionirski * m, Pesmi hrvatskih avtorje* Zabavna glasba. 20.00 FODEBA9I A. Pertot iii TRST UL. GINNASTICA 22 TELEFON 95-998 Vse potrebščine »a krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah kar: Hlapci (slušna iSr uve^ M. Škerjanc: DramaUi",*ra (#£ ra. 21.55 Glasbena $ če). 22.15 Lahek n<*n'rt. 22.45 Lahek nočni Kon TBST 11 .,.38 H 7.30 Jutranja vsakega nekaj. 12-M v** glija. 12.10 Haende .p»V ,, 12.28 Telemann: Cl^be jn M 13.00 Slovenski kvartal 13,15 Glasba za ^ 1.1.30 Razne jazz jj Komorna glasba, ‘,.j» glasba. 18.00 Glas Amf Ki»v^ Mozart: Koncert za “ j8.4l jrt in orkester v n,orna glasba. 19- 15x ^ni fantazije. 20.00 Veče 45 is ,, 20.30 Sola in vzgoja- Kv»fl(3, glasba. 21.00 v°^„ra oPu5t(,n» 21.20 Lladov: Kikim0^. AntJ 21.30 Koncert Plf‘7 Trosta, 21,50 Glnsbe. 23,l5’fre- 22.00 Operetni o*’lof?ržr.0%, a<>-kj orkestri. 22.30 B ,erišK* ijS-nacij v A-duru. i ri. 23.00 Mozart: M**« 5&a. ba. 23.35 polnočna R1* T*HV '■ «15 € 7.45 Jutranja gja**cetnfV.fi> Amerike. 11-30 ,PretliegiaJ>li,, (i>r tivi. 12.00 Trlo A«» }W 12,3» Lahka glasba. 13-25 . pa mov. 14.10 Operna * l8’“ (r' Spored BBC je A, Basurto. -r_srni- 2 til& ke. 19.15 Orkester pe^potn'V Wllson sprejema tudi mimo svojih načel italijansko tezo o «naravnih mejah na Julijskih Alpah» in gravitaciji zapadne obale Istre k Apeninskemu polotoku in skuia prepjrlčatl Italijane da je to dovolj in še pieve« v,a njihovo varnost in njihovo tradicijo. Od nje je odvisno, če hoče biti obkoljena od prijateljev «Na severu in na severovzhodu so začrtane Italiji popolnoma prirodne meje kakor tudi po vseh Alpah od severozapada do jugovzhoda in do skrajne točke Istrskega polotoka, zajemajoč vse veliko sedlo, na katerem ležita Trst ln Pulj: «Tako je stara enotnost spet vzpostavljena, stare meje segajo do velikih obzidij, ki zagotavljajo njeno prirodno obrambo. Od nje je sedaj odvisno, £e hoče biti obkoljena od prijateljev, da bo pokazala novoosvobojenlm narodom na drugi strani Ja-dranskega morja najpleme-nltejso od vseh vrlin: veliči- no duše, velikodušnost, prijateljsko sirokosrčnost in priznanje pravice intere- sov». «Ljudstva, ki so bila z njo združena, ljudstva, ki ničesar ne vedo o londonskem paktu ali o kakšnem posebnem dogovoru v začetku te vojne, ki pa so prav tuko dala svoje žrtve, ne z mislijo na svoje lastne koristi in obrambo, temveč na Interese trajnega svetovnega mi-iu ta ljudstva so sedaj žaru. iv na s tistimi, ki so jim bili prvi zavezniki in nudijo Ji (Italiji), da se postavi na čelo gibanju, ki ne bo dovedlo v diskusijo novi red Evrope». Wilson je mislil, da bo s tem, da se bo obrnil na najširše množice Italijanov, spametoval njihove voditelje in jih odvrnil od politike «svete sebičnosti* pa je svojo izjavo končal z dlrekt. nlm pozivom: «Amerika je prijatelj Italije- Italijansko ljudstvo je iz svoje divne dežele v milijonih prihajalo v Ameriko Take vezi se nikakor ne dajo prekiniti. Po mandatu, ki so ji ga velikodušno ponudi- MILAN MARJANOVIČ: «DIPLOMATSKA BORBA ZA JADRAN 1914 DO 1924» (ODLOMEK) 5. Wilsonov memorandum proti italijanskemu iredentizmu 11 njeni zavezniki, je imela Amerika srečo, da prevzame iniciativo za mir, ki ga zdaj zaključujemo ln čigar osno-ve je sama objavila, a katere predstavnik sem. Obvezana je, da vse sklepe, v katerih sodeluje, vskladi s temi principi. Drugače tudi ne moire. Zaupanje ima v Italijo ln v tem zaupanju upa, da ne bo Italija zahtevala od nje ničesar, kar bi ne bi. lo v popolni soglasnosti s te. mi obvezami. Ne gre zdaj za interese, temveč za pravice narodov, mladih in starih držav, svo-bodnih narodov in narodov, za katere so njihovi upravitelji mislili, da nikoli ne bodo vredni, da bi se sami upravljali. Toda iznad tega vsega pa gre za pravico sveta za mir in tako razdelitev interesov, ki bodo mir popolnoma zagotovili*. Italijani zapustili mirovno konferenco Večer pred dnem, ko je bil objavljen Wllsonov mani-fest, je poslal Orlando po sklepu italijanske delegacije Clemenceauju pismo, v katerem obžaluje, da je bil objavljen Wilsonov manifest prav v času, ko je italijanska delegacija sklepala o odgovoru na predloge, ki jim jih je v imenu treh zaveznikov dal Lloyd George. Sklicuje se na pripravljenost Anglije in Francije, da se bosta trdno držali zavezniških dogovorov ter ga obvešča, da italijanska delegacija po mučnem incidentu, ki se je dogodil, ne more več sodelovati na mirovni konferenci. «Mirovni pogoji z Nemčijo, pravi v pismu, se lahko že sedaj imajo za potrjene v svojih osnovnih elementih. Izjavljam, da bi jih mogel skupaj z zavezniki Italije podpisati, ker bodo enako in istočasno urejeni mirovni pogoji, ki se nanašajo na italijanske meje. Iz sporazuma jasno izhaja, kakor tudi iz deklaracije, podpisane v Londonu 26. aprila 1915, da morajo sile, podpisnice teh aktov skupno skleniti sploS. ni min>. Agencija Reuter je v noči med. 23. in 24. aprilom izdala objavo, v kateri pravi da čeprav Je Velika Britanija sve. tovala Italiji naj odstopi od nekaterih svojih zahtev, vendar, če bodo Italijani vztrajali na tem, da dobe ono, kar jim daje londonski sporazum, bosta Francija in Velika Britanija častno držali obvezo. Objava se zaključuje z naslednjimi besedami: »Predsednik Wilson je dal svojo izjavo na lastno odgovornost*. Lloyd George je naslednje jutro obiskal Orlanda ter mu izjavil, da je bil tudi sam presenečen zaradi preuranje-ne objave Wilsonovega ma. nifesta. Orlando ga je prepričeval, da ima namen «o. stati zvest svojim zaveznikom: če se misli oddaljiti iz Pariza, ne misli s tem razbi. jati zveze*. Lloyd George je želel, da se Se enkrat poskusi s kompromisom in pripravi Se en sestanek, ker bi dobro vplivala vest, da razgovori še trajajo ali da se je celo našla nekakšna rešitev. U-spelo mu je, da s pristankom Wilsona skliče sestanek ‘etvorice, ki je bil 24. aprila popoldne. Wllson in Orlando sta s? med seboj najljubez-niveje in najpomirljiveje razgovarjala, pri čemer je obžaloval, ker je Wilsonov apel napravil vtis, kot da se obrača k Italijanskemu ljud. stvu mimo italijanske vlade. Wilson je to zanikal in izjavil, da Ifega nikoli ni mislil, temveč da je moral javno in pred vsem svetom razjasniti svoje gledišče in motive, ker so se v zadnjem času objav. Ijale stvari, ki so postavljale njega in njegovo ljudstvo v tako luč in izzvale taka sum. ničenja, da je svetu, in svo. j emu ljudstvu moral razjasniti principe, po katerih vo. di svoje ravnanje. Orlando je izjavil: «Ceprav sem se odločil, da potujem, ni to v zvezi s teritorialnimi sporazumi: nikake namere nimam prekiniti pogajani, vendar sem dolžan vrniti se k svojemu narodu, da na. tančno ugotovim, s kakšno avtoriteto lahko računam na konferenci. Ozemeljska vprašanja so šele drugoraz- redna- VI bi lahko pristali na to, kar sem včeraj zahteval, toda jaz ne bi mogel istega dejati. Mox-al bi reči, da sem dolžan vrniti se v Rim. Nisem gotov, po vsem tem, kar se je zgodilo, ali imam pravico, katerokoli stvar sprejeti ali odbiti. «Or. lando je poudaril, da mu je nedavno sam Wilson svetoval iti v Rim in razložiti svo-jemu narodu položaj. To Je bilo po Wllsonovem memo* randumu nujno potrebno. «Italija je napravila iz Reke nacionalno vprašanje. A-merika in zavezniki so izjavili, da ne bi mogli pristati. Odločiti mora italijanski na-rod in videli bomo, če se bo lahko pomiril s to žrtvijo. Položaj je resen, vendar če se bo razčistil, bo to pomenilo neko prednost*. Orlando je obljubil, da bo v Imenu delegacije pustil v Parizu kot svojega službenega zastopnika delegata Cre-spija. Zahteval je, da se vsa obmejna vprašanja rešijo istočasno, ker bi drugače Italija kot član Društva narodov morala Jamčiti drugim meje, medtem ko za svoje ne bi imela nlkakeg-a zagotovila. Ce bi ^ v v Društvu narodo • i 0 menilo, da bi ,<0 1® gt meja z Jugoslanje, vzelo kot v?^-uštv<> V* mora reševati Dj ^ i i*, dov, a ne za ine. iz zmagoslavne jdP ^ prečeno bi ml b ^,iy mir z Nemčijo, j pred tem re»ena ^ ozemeljska vpr ^ v*r Orlando Je tako deiel e. odhoda ltalijansk teStiCl-je navedel Pot^tv0in ga stika z ^lireK^a.V trebo po novih .0iz\ $ zaradi nastaleg bilo ° tef obvestilu, ki 1 p W gf hodu objavljeno ^ o ^ ju, pise. cU f l gria^iisc dom v Rim im^ * w uoyr ?*■*,, sv "Mrl* ~ Orlando, S^tov»“ in Dlaz so odjg^fgji. dne 24. apr * pa. 26- no in Salandra v ^ iskreno želj°. da , vprasanje».a„ivagei UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. B, HI. nad. - Telefon Stev, 93-808 In 94-638. Poštni predal 802. — UPHAVA; ULICA SV, FKANCISKA St 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 ln od 15. 18 • Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm viSlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-ucravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Petlico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 301a-I Tel. 70 ■ i . g m*s NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, meseCno 150 din. FLRJ: lzvoa zefnsKeSa PoStnl tekoCl račun za STO. ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln® p,zOz- ' ^ Ljubljana TyrSeVa 34 . tel. 20-09, teko« račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja ZaloZništvo tržaškega tiska