Nismo zadovoljni! (Govor poslanca dr. Korošca t državni zbornici, dne 20. maja). Visok^r^zD^rmcaT^naTvnokar smo slišali govor (toiinistrskega predsednika grofa Stiirgkha), ki je popolnoma podoben tedenskemu pregledu kakega časopisa. (Tako je!) V prvem delu govora smo čuli o notranjepolitičnih razmerah. Govorilo se je o ceškem in gališkem vprašanju, a najvažnejšega vprašanja sedanjega časa — jugoslovanskega vprašanja — se ni niti omenilo. (Zivahni medklici.) Iz tega je razvidno, da nima ministrski predsednik niti ene besede za jugoslovansko vprašanje, da je v tem važnem trenotku popolnoma zamolčal Jugoslovane pred javnostjo. (Živahni, trajajoči medklici. — Nemir. Predsednik zvoni.) V cirugem delu svojega govora je naslikal g. ministrski predsednik zunanje-politični položaj. Tudi v tem oziru nismo veliko zvedeli. Mislim, da je g. ministrski predsednik mnenja, da že itak dovolj vemo. Saj že iz dosedanjega zamotanega položaja lahko ugotovimo 2 dejstvi, namreč: da bomo iz političnega boja, v katerega smo bili ^risiljeni stopiti, odšli prvič z modrimi lisami, in drugič — s praznimi žepi. Tega ne morejo niti bodoci dogodki ve6 izpremeniti. Kadar se govori o tem, kaj je avstro-ogrska monarhija ob priliki balkanske vojske izgubila, oziroma pridobila, zavrača naša javnost vso krivdo na diplomacijo(državnike) in ji očita slabost, kratkovidnost, nezmožnost itd. Ne bom preiskoval danes, v koliko in katera teh ocitanj so opravičena, ampak rajše bom raznravljal ovprašanju, ali niso tudi notranjepoliticne razraere sokrive slabosti in napak, ki se pripisujejo naši diplomaciji. (Pritrjevanje in medklici.) Znano je dejstvo, da nas u5i izkušnja, da deluje in ueinkuje vsak ustroj iz samega sebe na zunaj. Ce je ta ustroj zdrav, je tudi njegovo delovanje zdravo in blagonosno, 6e je pa nezdrav in slab, je njegovo delovanje slabo. Naj navedem zgled za resničnost moje trditve iz našo neposredne bližine. Tukaj imamo ustroj, katerega tvorita vlada in večina v zbornici. Obe sta za nic, tako je na tudi delovanje v našem drž. zboru. (Zivahni medklici,) Za 6asa vojnih dogodkov na Balkanu je vsakdo lahko čital v najraznovrstnejših listib. zlasti -^a v dunajskih, izraze ogorčenja, kako je ^ploh mogoče, da sp male balkanske države ne uklonijo volji naših velesil. Tskali so za ta pojav tudi razjasnitve. In vendar je razjasnitcv tako jasna! Naš velcdržavni ustroj je že v svojem jedru nezdrav, mnogi narodi v njem so neza- dovoljni z notranjimi razmerami in zato ta ustroj ne more na zunaj vzbuditi enotnosti in moči, enotne in močne volje. (Pritrjevanje.) Naša ustava protl Jugoslovanom. Z dogodki 1. 1866 se je rešilo nemško in italijansko vprašanje brez nas, proti nam, neugodno za uas. Avstro-ogrska monarhija je doigrala tako vNemeiji kakor v Italiji svojo vlogo. Odslej je bila naša bodočnost na Balkauu in ob Adriji; naša bodocnost so bile pokrajine na jugu, kjer prebivajo Slovani. A še kljub temu naša država po letu 1866 ni iskala tukaj svoje bodocnosti, ampak se je še vedno mislilo na to, kako bi naša država zopet v Nemčiji dobila premoč nad Prusijo. Ker so bili 'Madžari nezanesljivi, trebalo jih je pridobiti na svojo stran, in sklenil so je dualizem (dvojna država, avstrijska in madžarska država). V svoji kratkovidnosti so razdelili državo, da bi tem potom prišli do moči. To je bilzunanjepoliticninamen, da se je ustvaril nesrefini dualizem. Kmalu pa so spoznali, da na severu naše države ni upanja na kake uspehe. Toda na jugu je oviral plodonosno politiko notranje-politični cilj dualizraa in je še dandanes na potuvsakemu zdravemu razvoju. Ž upeljavo dualizma so boteli zatreti Slovane, posebno še Jugoslovane. (Zivahno pritrjevanje.) Da bi ta namen tem sigurnejše dosegli, so previdno razdelili jugoslovansko ozemlje in ga izročili deloma tostranski, deloma onostranski državni polovici v zatiranje. (Pritrjevanje.) To delo je zares plod državniSke modrosti, kakršne še svet ni tako kmalu videl. Ker je bilo državno-pravno življenje Jugoslovanov v onostranski državni polovici mnogo bolj razvito, kot pri nas, se je preneslo težišee naše politike z ozirom na Balkan vBudimpešto, v onostransko državno polovico. Bodočnost naše države na jngu, nalogo, prisvojiti si Balkan, se je pred vsem prepustilo Madžarom, čeprav tvoriio popolnoma tujo ljudsko skupino med evropskimi narodi in nimajo niti volje niti izobrazbe, da bi na druge narode vplivali blagodejno in poživljajofie. (Pritrjevanje.) 'Madžari so torej pred vsem imeli dolžnost, da pripravijo naši državi pot na Balkanu in nam pridobijo ondi vpliva. In res, pripravili so izborno jugoslovansko politiko naše države! Veleizdajalce iščejo. Gospoda moja! Ko so šle armade jugoslovanskih balkanskih držav na pomoč svojim bratom, da jih re- šijo zamotanega turškega jarma, in ko so zmagoslav- no premagale tisocletnega sovražnika in zatiralca Ju- goslovanov, so se veselila vsa jugoslovanska srca. (Pritrjevanje.) Tudi Jugoslovani v avstro-ogrski mon- arhiji smo se veselili nad zmagami balkanskih naro- dov. s katerimi smo si v sorodstvu po jeziku, krvi in krščanstvu. (Živalino pritrjevanje.) Do tega veselja i- vniamo pravico in nikomur na svetu, tako vsaj meni- ,'mo, ne bo prišlo na misel, da bi nas radi teh čustev tpreganjal. } V resnici pa se je vsako, še tako nedolžno izraža- 5nje, bratskega čustvovanjazasledovalo z nezaupanjein in iskalo v vrstah avstro-ogrskih Jugoslovanov izda- jalcev države in izdajalcev cesarske hiše. Baje so ce- 10 par takih našli ter jih zaprli v ječe. Zakrivili so neki državi nevarne govore in vsklike. Kje so veleizdajalcl? Govore in vsklike! Toda, gospoda moja, v Budirapešti se čisto prosto sprehajajo okoli volcizdajalci in izdajalci doraovine, ki sicer ne govore državi nevarnih govorov, ampak že leta in leta namenoma in premišljeno delajo na to, kako bi Jugoslovane odtuji- 11 državi in vladarski rodbini. (Živahno pritrjevanje.) Ti so razni Khueni-Hedervari, Tise, Lukači, Cuvaji in Tomašiči. (Živabno pritrjevanje in medklici.) To so pravi izdajalci, to so grobokopi naše države kot velesile, to so najvecji sovražniki naše bodofinosti na Balkanu. Ti izdajalci, najhujši, ki si jih moremo raisliti, pa se veselijo svobode, da, odlikuje se jih celo z redovi in naslovi, kakor osle s kraguljčki. (Veselost in pritrjevanje.) Madžarl tlačlj[o Hrvate. Kako pa so pripravili Khueni, TomašiCi in njih pomagači našo državo na jugoslovansko politiko? S tera, da so v najresnejšem trenotku vladarski hiši in državi zveste Hrvate oropali ustave. V istom trenotku, ko so Bolgari in Srbi izvojevali svojira bratom svobodo ter povecali svojo domoviuo, so se odprle v naši državi za Hrvate in Srbe jece in njihovo svobodo se ie uklenilo v verige. Na ta naCin si hocemo pridobiti prijateljev na Balkanu! Potempaše pride dvorni svetnik g. Kuranda in pravi, da se bo vse popravilo z uvozom srbskih volov. (Veselost.) Zadnji čas se sicer zopet govori o ustavni rešitvi hrvaškega vprašanja, toda kako malo resno se misli na to, je razvidno iz tega, da iščejo na Hrvaškem ljudi, ki bi bili prioravljeni, izdati svoj narod in izro6iti hrvaško ustavo Ogrom. To so ljudje. katerim je celo vlada nadela ime: ,,propalice". (Živabni klici: Cujte! Cujte!) Hrvaško vprašanje, ta najobcutnejša rana na našem državnem telesu, pa ne bo prej rešeno v blagor skupne monarhije, dokler se hrvaških dežela popolnoma ne odvzame pogubonosnemu vplivu Madžarov in se jim v okvirju monarhije ne da svobode. TMftmp.i tlajfeiift .^jtaifAiif.ft. Gospoda moja! Ne smemo se varati. Kljub osvobodilnim vojskam in njih velikim uspehom, ostane tudi za naprej težišee naše zunanje politike še vedno na jugu države. Avstro-Ogrska ostane še nadalje največja jugoslovanska država, v kateri prebiva nad 8 milijonov Jugoslovanov. Slo se bo v bodoče za to, katera država si bo znala pridobiti Jugoslovane. V tem oziru že danes lahko izjavimo, da smatramo za ;>ra\e veleizdajalce tiste, ki bi pospeševali zatiranje Juetoslovanov v to- ali onostranski državni polovici. (Pritrjevanje.) Avstro-Ogrska ne sme biti nemško-madžarska država; nemško in madžarsko zatiranje mora izginiti. Prenehati mora, da bi se Slovencem na Koroškem, kakor v kakem turškem vilajetu, kratile njihove narodne pravice. Ne gre, da se Slovenci na Stajerskem z najvecjo odporno silo branijo ponemčevalnih navalov in da so Slovenci na Primorskem kljub svoji veliki večini izročeni italijanski premoci. Prenehati mora, da se v Dalmaciji uvaja prisilno vojaško upravo, da morajo vsi za vojno sposobni možje v deželi v škodo poljedelstva po cele mesece ostati pod orožjem. Ne gre, da bi se s pomadžarjevanjem in poneničevanjem v Bosni in Hercegovini pripravljala tla za upore in da se skopemu ustavnemu življenju teh dežel stavljajo najvecje ovire. Kar se pa posebej tiče Hrvaške, se jo mora hitro odvzeti madžarskemu vplivu. Tudi ne gre, da bi se Jugoslovanom ovirala pot do vladarskega prestola, kajti značilno je, da se še ni nikdar zgodilo, da bi prišel tudi kak Jugoslovan v kronski svet. (Res je!) Jugoslovani v avstro-ogrski monarhiji ne škilijo čez meje in ne iščejo svoje bodočnosti izven države, zahtevajo pa iste pravice in prostosti, kakor jih imajo drugi narodi, da morejo v omiki in gospodarstvu napredovati. Mi nočemo nemškomadžarske monarhije, mi hoeemo, da je naša država pravična z vsemi narodi. (TPritrjevanje.) Skrajnl čas. Ali se bodo te naše želje izpolnile, kojih uresničenje bi nas usposobilo, da bi imeli dovolj privlačne moci na Jugoslovane izven naše države? Odkrito izpovemo, da od vlade in strank ne pričakujemo nicesar. Celo tista stranka, v katero smo postavili mnogo upanja, je pustila pred kratkim cesarsko pesem. pridušeno igrati, da je mogla tem krepkeje zadoneti ,,Die "VVacht am Rhein". V znamenje nemške nestrpnosti je ta nekdanja državna stranka razobesila celo frankfurtarsko zastavo. (Cujte!) Samo eno upanje še živi v nas Jugoslovanih, in to je: vladarska rodbina. Ona je mofina dovolj, da, oprta na še zanesljivo armado, uniči dualizem. Zadnji eas je, da se država po narodnostih preosnuje, da se Jugoslovane državnopravno zedini in se na razvalinali dualizma razvije nova, velika, svobodna, vsem narodom enako pravična habsburška država. (Živahno pritrjevanje.)