POSEBNA PRILOGA: OBČINSKI DRUŽBENI PLAN, PRORAČUN ITD. MAREC—APRIL 1964 ST. 27—28 STA/NE 2« DIN Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Šiška — Ureja uredniški odbor —Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telefon: 32-011 — Tiska CZP Ljudska pravica Streho nad glavo potrebujemo takoj Tovariš urednik, navzlic večjim materialnim možnostim, da si sami zgradimo stanovanja, mnogi interesenti že nekaj let nestrpno čakamo na potrebno gradbeno dovoljenje. Vse urgence so brez uspeha. Tudi na zborih volivcev ne dobimo ustreznega odgovora. Prav tako so tudi šte¬ vilne pritožbe na občinsko komisijo za predloge in pri¬ tožbe doslej še — brez učinka. Zadeva je toliko bolj tragična, ker gradbeni stroški od leta do leta skokovito naraščajo, naši prihranki pa postajajo s tem vedno manjši in brezpomembnejši. Ne mislimo živeti tisoč let in čakati v neskončnost na odo- brenje, da si sami zagotovimo streho nad glavo. To potrebujemo takoj! Ker mnogo pišete o »malem« človeku in skrbi naše družbe zanj, se v imenu nekaj sto prizadetih obračam končno tudi na uredništvo »Tribune« ter prosim, da nam čimbolj točno in jasno odgovorite na naslednja vprašanja: — Kje je vzrok, da ne dobimo lokacij in gradbenih dovoljenj? — Kje bi lahko že letos začeli graditi? — Kateri predeli so Urbanistično predvideni za gradnjo individualnih stanovanjskih hišic in katera področja so predvidena za takojšnjo blokovno stano¬ vanjsko gradnjo? — Zakaj in čemu se ovira tudi gradnja na pode¬ želju, tj. na izrazito vaških oz. kmečkih območjih? — Zakaj se onemogoča htra in učinkovita gradnja montažnih hišic po vzorcu zelo uspelega naselja »Vlaje« v Skopju? V imenu vseh prizadetih J. P. V zvezi s tem dopisom smo va vprašanja. Tudi nanje vam se obrnili na vse pristojne bomo poizkusili odgovoriti v činitelje ter jih zaprosili za želji, da se začne hitreje odgovore, ki jih tukaj ob- urejati res pečera problema- javljamo. Če s tem še niste tika., zadovoljni, nam postavite no- Urbanizem in stanovanjska izgradnja Nobenega dvoma ni, da mesto bliže, od zamišljene gradbenim interesentom ne gradnje oz. lastnega stanova- propada samo že nabavljeni nja. Vznemirjanje in razbur- gradbeni material, temveč so janje zaradi tega je razum- dejansko — zaradi hitro ra- ljivo, toda stočih cen — vedno dlje, na- KJE SO VZROKI Edina resna ovira in cokla pri urejanju tega, tako nuj¬ nega in pomembnega vprašanja je v močno zaostajajočem urbanističnem urejanju tega problema, kajti gradbenih lo¬ kacij je na celotnem območju naše občine več kot dovolj, Dr. MILOŠ LEVICNIK, predsednik sveta za urbani¬ zem pri občinski skupščini V sedanji urbanistični do¬ kumentaciji imamo sicer že določene zazidalne podatke, vendar pa še ne v predpisani stopnji, da bi bilo mogoče po¬ trjevati lokacijske načrte v skladu z obstoječimi, pred¬ pisi. Nepopolna urbanistična dokumentacija pa je posledi¬ ca pomanjkanja potrebnih zmogljivosti za urbanistično načrtovanje. UKREPI ZA POSPEŠITEV Zaradi pospešitve izdajanja lokacij in gradbenih dovo¬ ljenj naj občinska skupščina ukrene naslednje: • V soglasju s pristojnimi organi (tu sta demokratično odločanje in samostojnost občinske skupščine močno okrnjeni!) naj izda lokacij¬ ske odločbe za vsak predel, kjer obstoji urbanistična do¬ kumentacija, urejena do stop¬ nje .potrjenega zazidalnega predloga. • Določijo se naj skrajni roki za potrebno dopolnitev manjkajoče dokumentacije za pospešitev izdajanja lokacij¬ skih odločb. Ureditveni na¬ črti se namreč lahko pospe¬ šeno obravnavajo, če obstaja potrjeni zazidalni predlog, ki dopolnjen s tehničnim pro¬ jektom rabi kot temelj za (Nadaljevanje na 2. str.) Kaj je novega v tej številki PREDLOGI IN PRITOŽBE - Stran 2 • Urbanizem in občani • »Megrad« gradi stanovanja za tržišče • Novost: montažne družinske hiše v Stanežičah • Zakaj naj še plačujemo davke, od zemljišč, ki niso več naša? VEM - TEGA NE BOSTE OBJAVILI - Stran 3 • Zaskrbljeni smo nad napakami, ki jih še vedno delajo nekateri naši vodilni ljudje • Zakaj različna merila pri zniževanju davkov? NAŠI KRAJI IN LJUDJE - Stran 4 in 3 • Več čuta odgovornosti do delovnega človeka • Občinski statut in zazidalni načrt • Krajevni prispevek za vodovod PRILOGA: OBČINSKI RAZGLEDI • Značilnost letošnjega občinskega družbenega plana in proračuna • Urbanistična razstava RAZGOVORI Z VOLIVCI - Stran 2 • Odgovori občinske skupščine na predloge vo¬ livcev • Odgovori s področja javne uprave • Preživninsko varstvo kmetov • Občinski odloki in odredbe • Zbori volivcev so dobro opravili svoje delo STRANI: 8, 9 IN 10 • Intenzivno povečanje proizvodnje in izvoza • Investicije po posameznih panogah • Predviden razvoj posameznih panog • Kaj pa komunalne investicije? • Več sredstev za šole • Zadovoljiva zdravstvena mreža • Letošnji občinski proračun STRANI: II IN 12 • Razgibana akcija za krajevne klube • Lep uspeh naše glasbene šole • Odobrena gradbišča za družinske hiš« • Kaj pa vaša gradbišča? • Kaj pa izrazito kmečka gradbišča? • Priznanje najboljšim kulturnim skupinam • Izobraževanje sindikalnih kadrov • Kolektivna darila za otroke • Semestralne počitnice otrok • Nagradna anketa bralcev DOPISUJTE! V nekaterih krajevnih skupnostih so se pojavili po¬ sebni nabiralniki za dopisnike našega lista. Upajmo, da si jih bodo omislili tudi drugod. Vsi, katerih članki oz. slike so bile objavljene od 23. šte¬ vilke dalje, naj dvignejo v upravi lista, Celovška 121, V. nadstropje, soba 24, ho¬ norar. Tudi v prihodnje bomo vse objavljene članke, pisma, sli¬ ke oz. risbe honorirali, zato kar pero v roke in nam pi¬ šite! Ne pozabite pa pripisati svoj točni naslov! 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA iRredlogi m pritožbe občanov URBANIZEM IN OBČANI Tovariš urednik, v Kopru nameravajo zidati italijansko osnovno šolo po enako neuspelem načrtu kot je (pred kratkim zgra¬ jena, a sedaj že podirajoča se) osnovna šola »Pinka Tomažiča«, in sicer na bivših solinah na Bonifiki, tj. na mehkem, poplavnem območju. Zaradi tega bo 1 m 2 šolskega prostora stal po predračunih 180.000 din, de¬ jansko, pa še mnogo več. Potresne katastrofe v Skopju, Slavonskem Brodu in Šmartnem pri Litiji vznemirjajo tudi Ljubljančane, saj se nahajamo na izrazito potresnem območju.'Nujno je, da strokovnjaki čimprej ugotovijo kakovost tal in po¬ tresno varnost, da bomo na podlagi geotehničnega zemljevida ljubljanskega mestnega območja gradili vi¬ soke stavbe tam, kjer se bodo tla ob eventuelno moč¬ nejših potresnih sunkih najmanj majala. Dosedanja gradbena praksa v Ljubljani je že po¬ kazala, da je na slabem terenu visoka gradnja po 1 m 2 obdelave približno 100.000 din dražja kot na dobrem terenu (ker je nujno globinsko fundiranje in piloti¬ ranje temeljev). Pri gradnji roških stolpnic je bilo npr. potrebno že kopanje posebnih vodnjakov. Navzlic temu, da stane visoka gradnja na neustrez¬ nem terenu 15 do 30 % več kakor na dobrem terenu, nameravajo v Prulah odkupiti in porušiti še skoraj nove enonadstropne stanovanjske hiše ter na tem ne¬ ustreznem terenu graditi štiri do petnadstropne bloke, medtem ko imamo v neposredni bližini ljubljanskega središča, tj. v soseskah 1, 2, 4, 5, 6 in 7 v Šiški naj¬ idealnejša trdna gradbišča, ki najbolj ustrezajo za vi¬ soko gradnjo. Vprašujem se: Zakaj' razmetujemo denar, ki se steka v stanovanjske sklade iz sredstev delavcev in uslužbencev, ko imamo še po 19 letih toliko delovnih ljudi in zaslužnih - udeležencev NOV brez ustrezne strehe nad glavo? Zakaj ne usmerjamo razpoložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo tudi iz občine Center na najbližja in najugodnejša kompleksna gradbišča iz¬ ven nje? Ali ni ljubljansko mestno območje ena gospo¬ darska in življenjska celota? Ljubljanski podvozi oz. občinske meje med ljub¬ ljanskimi mestnimi občinami naj ne bodo nepremag¬ ljiv kitajski zid oz. železna zavesa. Stanovanjske inve¬ sticije .se naj usmerjajo na najugodnejša območja, obstoječe stanovanjske stavbe pa se naj ustrezno vklju¬ čijo v nova stanovanjska naselja, brez rušenj tako dragocenega stanovanjskega fonda in brez nepotreb¬ nega vznemirjenja občanov. Končno še tole: Za adaptacijo ljubljanske drame bo investiranih 700 milijonov, medtem ko se bo dejanska vsota te investicije dvignila nedvomno na milijardo. Pridobitev te investicije pa bo nekaj novih garderob ter tehnično izboljšan oder. Vprašujem se: Koliko sredstev naše občine je nepo¬ sredno oz. posredno vključeno v tako nesmiselno inve¬ sticijo? Kaj pravijo k temu »naši občinski možje«? Kdo lahko zagovarja tako nezaslišano trošenje naših javnih sredstev v času, ko je na stotine težkih in ne¬ odložljivih potreb naših občanov neupoštevanih zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev? Preveč je bilo že neodpustljivih napak in mnogo preveč predrage življenjske šole le na podlagi že stor¬ jenih napak! Preprečimo v današnjih, še več ali manj težkih življenjskih razmerah, razmetavanje naših jav¬ nih sredstev za stvari, ki bi bile v mnogo boljših go¬ spodarskih razmerah komaj, opravičljive! Danes pa niso. Menim, da bi vse razprave okrog urbanističnih in zazidalnih načrtov morali na zborih volivcev zajeti iz takih in podobnih širših, splošno družbenih interesov, ne pa da se drobnjakarsko borimo le za ozke osebne interese (ker je pač v nevarnosti »moja« hiša), vsega drugega pa ne vidimo, ali pa, da kot osebno trenotno še neprizadeti previdno molčimo, da se ne zamerimo ne Petru, ne Pavlu. O. J. Urbanizem m stano¬ vanjska izgradnja (Nadaljevanje s 1. str.) izdajanje lokacijskih odločb za vse objekte, ki jih načrt vsebuje. Same odločbe lahko izda pristojni organ občin¬ ske skupščine. ® Opozarjam pa, da tudi ta predlog za skrajšanje po¬ stopka pri izdaji lokacij ni v skladu z obstoječimi pred¬ pisi. Zaradi tega ne moremo izdati lokacijskih odločb za Medvode in druge kraje, a marsikaj, kar že gradimo, -predstavlja dejansko »dvoj¬ no« gradnjo. Po lanskem sklepu naše občinske skupščine bi mo¬ rala urbanistična dokumen¬ tacija za celotno območje naše. občine biti gotova naj¬ pozneje do konca naslednje¬ ga leta, toda pri sedanjem stanju lahko v to upravičeno dvomimo. Odobrena gradbišča za družinske stanovanjske hiše (Nadaljevanje na 11. str.) MIRO STRLE, direktor gradbenega podjetja MEGRAD »Megrad« gradiza tržišče Potrebujemo še več stanovanj, zlasti cenejših, kvalitet¬ nejših in hitreje zgrajenih, zaradi tega je gradbeno podjetje Megrad zaprosilo za primerno lokacijo na območju občine Šiška ter se - lotilo študija novih stanovanjskih objektov. Rezultat teh prizadevanj je gradnja blokov za tržišče Na Jami, iti bodo vseljivi že letos. Podjetju Megrad je komu¬ nalna banka že pred letom odobrila kratkoročni kredit za potrebna obratna sredstva. Zato je lahko začelo graditi stanovanja za tržišče z last¬ nimi obratnimi sredstvi in ne več kot doslej, ko je bilo v vsem odvisno od investitor¬ jev. Po zasnovah, ki jih je pri¬ pravil lastni projektivni biro bodo v teh blokih na voljo eno-, dvo- in trisobna družin¬ ska stanovanja ter garsonie- re. Projekt je študijsko ob¬ delan tako, da omogoča z manjšimi spremembami več raznih možnosti in sicer v koristni površini od 20 pa do 78 m 2 . Stanovanja bodo so¬ dobno urejena. Opremljena s centralno kurjavo in z vse¬ mi priključki ter napravami, ki jih zahteva sodobno stano¬ vanje. Po predvidenih izraču¬ nih bo cena za m 2 površine okoli 90 tisoč dinarjev. Ker, so z gradnjo že začeli, vabi podjetje interesente, da si ogledajo dokumentacije ter izrazijo svoje želje pri skle¬ panju kupnih pogodb. Pri gradnji stanovanjskih objektov za tržišče se name¬ rava podjetje podrediti po¬ trebam potrošnika. Perspek¬ tivno gradnjo bo podjetje razvijalo tako, da bodo sta¬ novanja dostopna potrošni¬ kom z različnimi prejemki. Z uvajanjem vse večje me¬ hanizacije, kompleksnih grad¬ bišč ter izboljšano organiza¬ cijo dela bo zadoščeno ome¬ njenim zahtevam, torej v hi¬ trejši, kvalitetnejši in cenejši gradnji stanovanj. MARJAN JELENC, občinski sklad za komunalno urejanje zemljišč Montažne družinske hiše v Stanežicah opremljena, a samo naselje bo imelo tudi ustrezne komu¬ nalne ureditve. Kakšna bo cena? To je seveda prvo vprašanje interesentov. Po predračunih in izjavah pred¬ stavnikov obeh imenovanih podjetij, bi cena za eno- stanovanjsko komfortno ure¬ jeno hišo z vsemi sodobnimi instalacijami ter opremljeno kuhinjo stala 7 do 8 milijo¬ nov din, seveda s komunal¬ nim prispevkom. Lanska potresna katastrofa v Skopju ter nujna potreba po hitri obnovi in nujni za¬ gotovitvi strehe je povzročila, da so slovenska gradbena podjetja v rekordnem času nekaj mesecev zgradila v Skopju sodobno opremljeno montažno naselje »Vlaje«. Prav to pa je dalo povod, da smo končno le spoznali, da bi podobna naselja tudi pri nas lahko hitro in občut¬ no zmanjšala stanovanjsko stisko. V zvezi s tem sta se podjetji »Jelovica« in »Edilit« kooperacijsko lotili gradnje in prodaje montažnih, sodob¬ no opremljenih hiš v komu- - nalno kompletno urejenih na¬ seljih. Sodobna naselja montažnih stanovanj v Stanežicah Tudi nad kolesarsko stezo med Guncljami in Mednem, tj. pod vasjo Stanežiče, se že gradi tako sodobno opremlje¬ no naselje, kjer bo okrog 300 stanovanjskih hiš. Pri Zavodu za urbanizem je že naročen zazidalni načrt, a na terenu se že vrše meritve. Vso or¬ ganizacijo v zvezi s pripravo bodo morali prenesti z odprte turističnega in drugega prome- zemljišča je prevzel občinski proge na najbližjo železniško ta in še marsikaj, toda... Vse sklad za komunalno urejanje postajo. Zlasti bo pa nujno od- bi bilo v redu, če bi železniško zemljišč. Zemljišča bodo od- straniti vse ostre ovinke, ki so transportno podjetje (ŽTP) pri kupljena od dosedanjih last- zelo številni posebno na seda- teh delih upoštevalo ustavne nikov te rtakoj plačana, med¬ te mko bo .cena odkupa zem¬ ljišč določena po medseboj¬ nem dogovoru. MODERNIZACIJA GORENJSKE ŽELEZNIŠKE PROGE Zakaj naj še plačujemo davke od zemljišč, ki niso več naša? Nobenega dvoma ni: tudi železnica se mora modernizirati in prilogoditi potrebam hitrejšega, varnejšega in udobnejšega prevoza. Tako bo npr. modernizacija gorenjske železniške proge omogočila vlakom z električno vleko večjo hitrost in sicer od Ljubljane do Kranja 100 km na uro, naprej do Jesenic pa 70 km. Prvi električni vlak naj bi peljal po gorenjski progi za dan re¬ publike letos. Odsek proge od Ljubljane do Vižmarij bo moder¬ niziran že do konca meseca maja, do Medvod pa do konca av¬ gusta letos. Modernizacija gorenjske pro- nih razlogov še prav posebej ge zahteva med drugim odstra- toplo pozdravljamo. Veseli nas nitev kakršnegakoli železniške proge s križanja cestami. vsak napredek, ki nam omogo¬ ča hitrejše, varnejše in udob- Tudi vsi odcepi industrijskih nejše potovanje, ker bo ne- tirov (npr. za Litostroj itd.) se dvomno prispeval k povečanju nji gorenjski progi. Zaradi te¬ ga so se že lani začela razna in zakonite pravice naših ob¬ čanov ter bi takoj ali vsaj pred pripravljalna dela za rekon- pričetkom teh del izvršilo za- strukcijo gorenjske proge, ki konito predpisan prenos Iast- bo letos elektrificirana od niških in uživalnih pravic od Kaj pa cena stanovanja? Gradnja teh stanovanj se zini 65 km. bo predvidoma začela že le¬ tos ter bo hitro napredovala. Stanovanja bodo sodobno vsi občani naše občine iz raz- (Nadaljevanje na 12. str.) Ljubljane do Jesenic, tj. v dol- sedanjih lastnikov na ŽTP. Dejansko pa je ŽTP enostav- V prav skopih besedah smo no zapeljalo svoje buldožerje vas seznanili z novico, ki jo na tujo, obdelano zemljo ter Šišenska tribuna' 3 Zaskrbljeni moramo biti nad napakami ki jih še vedno delajo nekateri naši vodilni ljudje Tovariš urednik, v prvi letošnji številki Va¬ šega lista ste popolnoma pre¬ zrli novoletno poslanico pred¬ sednika SFRJ, maršala Tita. Menim, da bi lahko objavili iz nje vsaj ta stavek: »Če bi že morali biti nad čem zaskrbljeni, potem vse¬ kakor nad napakami, ki jih še vedno delajo nekateri naši ljudje, zlasti posamezni vo¬ dilni, kar povzroča ogorčenje naših občanov.« Domnevam, da si tega ne upate objaviti, niti komen¬ tirati. Podpisal se ne bom, saj veste, da v takih primerih ni priporočljivo. Zakaj tako? ODGOVOR: Prejšnja šte¬ vilka je bila posvečena pred¬ vsem javni razpravi o osnut¬ ku občinskega statuta, zato smo morali marsikaj izpu¬ stiti, med drugim tudi novo¬ letno poslanico maršala Tita, ki jo je pa itak objavil ves naš dnevni in tedenski tisk ter RTV. S tem pa ni rečeno, da si ne upamo javno spre¬ govoriti o zadevah, na katere nas z vso zaskrbljenostjo ce¬ lo ob vstopu v novo leto opozarja sam maršal Tito. Ne trdimo, da takih za¬ skrbljujočih primerov ni na območju naše občine, toda ko nam v svojih novoletnih če¬ stitkah predsednik SFRJ daje splošen zunanje in notranje politični pregled in oceno doseženih uspehov, ne ugo¬ tavlja samo, da smo lahko zaskrbljeni le zaradi napak, ki jih še vedno delajo posa¬ mezni vodilni ljudje, kar po¬ vzroča nezadovoljstvo naših občanov. Tovariš Tito pravi v zvezi s tem tudi: »O tem smo doslej že ve¬ liko govorili na plenumih CK ZKJ, SZDL in drugod. Glede na te napake moramo ostati budni tudi v prihodnje in onemogočiti, da bi taki pojavi škodili skupnosti.« tega nakazujejo tudi plenumi CK ZKJ, SZDL in drugi, tem¬ več na liniji osebnega oportu¬ nizma in strahospoštovanja, na liniji biciklizma kot je že v času osvobodilne borbe tova¬ riš Boris Kidrič zelo daleko- vidno ostro obsodil vse tiste, ki oportunistično krivijo hrbet navzgor ter brezčutno, dikta¬ torsko pritiskajo navzdol na podrejene »male« ljudi. Menim, da prav taki tova¬ riši in tovarišice, ki imajo zgoraj omenjene značilnosti »ovac ali biciklistov«, povzro¬ čajo v današnji družbeni stvarnosti s takim svojim po¬ stopkom in zadržanjem vsem nam občutno škodo. Oportunistično skrivanje Nedvomno je res potrebno nekaj osebne korajže in glob¬ lje osebne zavzetosti za dolo¬ čeno pravično in obče korist¬ no zadevo, če jo želimo reali¬ zirati. Nedvomno tudi ni brez vsake nevarnosti in osebnih neprijetnosti, če hočemo iz¬ polnjevati maršalovo novolet¬ no naročilo, toda tudi juriša- nje na okupatorjeve bunker¬ je, sama borba s puško v roki ali ilegalno delo v času osvo¬ bodilne borbe niso bili brez vsake nevarnosti. Tudi borba za izgradnjo socializma da¬ nes ni brez neprijetnosti. Toda še večjo nevarnost za nas vse predstavlja oportunistično skrivanje na položajih ali strahopetni beg pred prevze¬ timi družbenimi odgovornost¬ mi, ki so nam bile zaupane, saj z napačnimi in obsojanja vrednimi lastnostmi »ovac oz. biciklistov« dejansko uniču¬ jemo velike pridobitve naše osvobodilne borbe, ker s ta¬ kim zadržanjem rušimo zau¬ panje množic v naša družbe¬ na stremljenja ter končno — postavimo odločno, jasno in odkrito — rušimo sam naš socializem. Zaključek Napak posameznih vodilnih ljudi ne bo, če ne bo naših napak. Zato ne bodimo »ovce ali biciklisti«, temveč občani, ki se zavedamo svoje lastne soodgovornosti za vse napake in nepravilnosti, ki se pojav¬ ljajo kjer koli. Pavle Šegula Zakaj različna merila pri zniževanju davkov Javno vprašanje Prav v zvezi s tem naroči¬ lom predsednika SFRJ dovo¬ lite, dragi anonimni tovariš, da Vas javno vprašam: — Kako konkretno Vi sa¬ mi osebno izpolnjujete to no¬ voletno naročilo predsednika Tita? — Kako konkretno osebno spremljate take napake? — Kako Vi sami osebno konkretno onemogočate, dahi take napake škodile skup¬ nosti? Dovolite, če se že ob suhem in dobesednem navajanju Titovih besed tako strahopet¬ no skrivate za anonimnostjo, potem resno dvomim, da ste sposobni kdajkoli in kjer¬ koli ^avno s prstom pokazati na take nepravilne pojave ter ukreniti karkoli, da bi jih onemogočili. S svojim ano¬ nimnim pismom pa hočete, da urednik lista javno v ti¬ sku komentira to pomembno izjavo maršala Tita. Odgovor je kaj preprost Tudi pri nas se pojavljajo take in podobne napake, in sicer v večjem ali manjšem obsegu. O tem ne dvomimo, toda z uvedbo delavskega in družbenega samoupravljanja in s tem javne družbene kon¬ trole na vseh območjih na¬ šega dela in_ udejstvovanja bi prav nihče ne mogel delati takih in podobnih napak, niti povzročati upravičenega ogor¬ čenja naših občanov, če bi tovariši in tovarišice, ki so izvoljeni v razne samouprav¬ ne organe na vseh področjih našega dela in življenja za¬ vestno in s potrebnim čutom odgovornosti vršili prosto¬ voljno prevzete naloge. Tudi 61. člen zvezne ustave pravi: »Vsak občan je dolžan vest¬ no opravljati javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je zaupana, in je za opravljanje funkcije osebno odgovoren.« Kaj se dejansko dogaja? Menim, da je Bojan Ada- Dejansko je tako! Skoraj mič v svojih žebljicah (Delo ni človeka, ki bi ne kritiziral, z dne 29. marca tl., stran 7) zabavljal in nergal toda sr. as ts&as pa na zborih volivcev, na se¬ jah, zasedanjih,'- skupščinah itd. — previdno molči. Ne samo to! Obenem se potrudi, Vilno orisal sedanji lik mno¬ gih naših ljudi, ko je na vpraašnje: kaj danes bistve¬ no prispeva k napredku splošnega standarda, hudo- rn i odbor pa Jovanka '"“i™’ st ra poezije dr. Franceta • Proslava 8. marca je pri njakov od leta doleta slabša ^ oi-fMelihar in Tilka u ^ e kr .a j eym samopnspe- Prešer ^ tej priložnosti nas že tradicionalna. Tudi le- zaradi vse večje uporabe f* RC ^ r U1 * a stare- vek v obliki izkopa 3726 m za je predsednik tovariš Stefan dil proslavo 115. obletnice smrti našega velikega moj- 3KB Š®? stra. poezij dr. Franceta tos je bila proslava s kratkim umetnih gnojil v kmetijstvu. |.^er. ^P^^ein £tare- položitev cevi za vodovodno kulturnim programom družabnim večerom, uspelo prireditev gre priznanje krajevni sekciji za ta namen . . si 1 »vetu soie »niius.o -. _ ... , Borčnik podelil tudi pismena ter Tako bosta krajevni skupno- g "retar/pa je Adela Pavlo- ? mrezje : Do . 4 / ®P nla * “ priznanja najboljšim kultur- Za sti Vodice in Bukovica dobili Smrekar« pa je Ade ze izvršen izkop v dolžim nim skupinarT1; kakor tudi vse letos 48 milijonov posojila v . krajevno ^40 m , cevi Pa je bdo po^- najbolj aktiVnim kulturnim 11 - :1 - zen n 9bSm - Delo izredno hi- de j avcem Tako so prejeli Sporazum Na bukovškem . . , . .. ., družbeno aktivnost žena, ki hribu bo zgrajen zbirni re- k * P ? k( ^ £ televizijskih pred- tro in uspešno napreduje. priznanja: ■ Harmonikarski orkester jo vodi tovarišica Meta Sršen, zervoar ter s tem dana mož- r n t „ j a ivtouieio Kot P° vsod so se tudi pri « Občni zbor RK. Pred nost postopnega uresničeva- JfurS špo g rtnega pa ^ a tej skup,ni akciji našli posa- DPD Svoboda v Šentvidu za pri šoli.. Tesno sodelujejo s \Skov. kfsTse “ spehe ’ V ' kratkim smo ponovno usta- nja tega načrta. DRAVLJE Več čuta odgovornosti do delovnega človeka taborniki, česar si žele tudi pr jtožili z ostalimi organizacijami. v ..... „„ • Krajevni klub je 23. mar- Franc Grilc ter ožji in v za- ŠMARTNO širši domovini mejstvu. ■ Klub Draveljčanov za ca na sestanku vseh krajev- najbolj pestro in razgibano nih množičnih organizacij in klubsko življenje v občini. • Upravni odbor DPM se- društev sklenil, da bo v svoje ■ Prosvetno društvo Ta- stavljajo Angela Ljubič, Mil- vrste in v svoj program zajel cen za pestro izbiro pro- _ , , . .... . , ka Škof, Ciril Brajkovič, vse prebivalce. V ta namen gramov ponovno do zadnjega kotička velika. Ivanka Cedilnik, Mari Inglic, so izvolili tudis kupen pro- ■ Šola na Topolu za uspeš- napof.niii dvorano, v kateri je akti vnem soaetovan ju vej Marija Šetina, Štefka Aleš, pramske svet in vodstvo. S. M. no povezavo in sodelovanje Te” Mor r m a V , 0 n" Vtt Tn ^oeredl. LSLSlS Fran ^ ka Sever ’ Mari žebovec! • Vodiška mladina se želi, s prebibistvom to za zelo *iaso“ a i n0 za m vseM 1 n" , k 0 r ! ^r Na^ Milka Zimic, Mari žvelc, Zin- baviti tudi s športom, zato uspešno delo pod najtežjimi znane dokončne spremembe ‘ n lazvojne možno i . to o ka fj ak tigal, Lojzka Dobra- bo s prostovoljnim delom pogoii. “o U r% a niz°ator n jem ga Z bma Ut voiiv- razmere^n sestoili^snutek vec, Miha Čebašek in Francka sama uredila rokometno in Obenem je tudi 40 kultur- eev gre polna pohvala in pri- t t t T „ razmnnžili Marjetic, nadzorni odbor pa nogometno igrišče. S. M. nih delavcev prejelo pisme- znanje za res vsestransko in statuta. ie 8 a so razmnožili skrbno tehnično pripravo na to ga je dobila takorekoc razpravo o osnutku zazidalnega vsaka družina. Zdaj ponovno E, zanemarjena 'priv P tako Poučujejo in razpravljajo O nujna politična priprava. Posle- osnutku svojega statuta, ki dice seveda niso izostale. g a nameravajo sprejeti šele Samo tolmačenje osnutka za- di zidalnega načrta in poznejša sreai meseca maja. razprava sta med volivci stop¬ njevali preplah in ogorčenost MFnVfllTF zaradi predvidenega rušenja po 4 ¥ \JUMj vojni zgrajenih družinskih sta- ^ _ . . novanjskih hiš, da bi se n. pr. ® Sola za starse na Sori je zgradile garaže za osebne avto- bila v letošnji sezoni dobro mobile, kar ob sedanji stano- obiskana ter so bili 7 nio vanjski stiski ter izredno viso- OD J SKa “ a so D . in ' f 1 z ^J 0 kih gradbenih stroških res ne zadovoljni. Organizirala sta jo more biti opravičljivo, zlasti še, krajevni DPM in šolsko vod- ker so dane vse možnosti, da šnlo krila »ostane volk sit in koza cela«. s ^°' »troske sole je krila Zaradi nerazumljive pasiv- Občinska zveza DPM. nosti navzočih občinskih in kra- jevnih aktivistov se je razprava • Občinski list » Tavna tri- ure dolgo vrtela izključno v , w UDCinsm ust »Javna tri- križnem ognju drobnih zasebnih buna« ne prihaja V vse vasi interesov, namesto da bi pred- krajevne skupnosti Medvode, Predstavljamo vam novi ansambel Svobode-Šentvid »VE- ertriiliTrU^noTre^amtE« tako so se pritožili na zborih SELE ŠENTVIDCANE«, ki so že 7. marca zabavali udele- Majaron iz Kluba a stališča naših skupnih intere- volivcev prebivalci iz obeh zence proslave dneva zena v Šentvidu. Foto: Tone Jerman olt,Kd ’ majaron iz jviui>d sov o smotrnosti, racionalnosti Senic in Ladje. Vaški odbor Draveljčanov, Lojzka Mar¬ in funkcionalnosti te in take za- sznT Senica nai skunno w tinšek iz Kluba Hinko Smre- ^ krajevnim Cenikov, V ZG. ŠIŠKA kar, Ivan Medica iz Kluba v,. . . , . . Hinko Smrekar, Jože Med- Obcmski statut iz d , pd svoboda zg &- . . « .j • "a ska > Zin ka Nahtigal iz PD in zazidalni načrt s^ ljne ’ Jure Novak iz PD Tacen, Manja Novak PD Več kot 160 občanov je na- membami, ki jih je pripra- Tacen, Franc Orel iz DPD polnilo na zadnjem zboru vo- vila občinska statutarna ko- Svoboda Medvode, Andrej na priznanja ter leposlovne knjige, in sicer: Peto Bab¬ nik iz PD Gameljne, Ivan Bohinc iz PD Skaručna, Ja¬ nez Debeljak iz KUD Smled¬ nik, Zdravko Debeljak iz KUD Smlednik, Ema Drešar iz PD Vodice, Frenk Erjavec iz PD Tacen, Miha Gaber iz PD Sora, Franc Gašperlin iz KUD Smlednik, Franc Gra¬ bec iz KUD Smlednik, Karel Hribernik iz DPD Svoboda Šentvid, Feliks Ježek iz KUD Pirniče, Jože Koritnik iz PD Skaručna, Avgust Kos iz PD Gameljne, Vladislav Košir iz osnovne šole Topol, Vera Ku- ster iz PD Skaručna, Franc Logar iz PD Vodice, Tončka Lustek iz DPD Svoboda Zg. Ljubljane v tem predelu. če kdo, čutijo ravno Dravelj- varišem Tonetom Medenom, čam vse slabosti neurejenega ,. rprii v -„ nafrr ,hnn rin Inkih predmestja. Nobenega dvoma ni, ure< Ji vse potreono, aa taKin da se bo družbeni in osebni pritožb vec ne bo. standard Draveljčanov lahko bi stveno zboljšal le v primeru gostejše naseljenosti in smotrne visoke zazidave tega najlepšega dela Ljubljane, s čimer se bo SMLEDNIK • Nov odbor DPM sestav- *‘ e « v i’% p , re, i iva J ce y dvignilo do • ]vr nrt : n „ jonkrv Trvžofn livcev dvorano kluba množič- misija. Volivci niso bili za- Plešec iz KD Sora, Mihele 20.000. Sele to bo Bmogočilo tudi UajO Martina JenKO, Jožeta m . u _ : _ ;; c, A _ ___ nn nih organizacij. S tem so po- dovoljni z vsemi odgovori Podgoršek iz DP Bukovica, ureditev dobro založenega živil- Miklavčič, Julka Dolen, Zof- . ?. s “. v . . .. . , ., T ... , „ .. . „ TT „ skega trga, družbene prehrane, . R T . , u ’ kazali, da se živo zanimajo, tovariša predsednika in se s Viktor Resnik iz KUD Pir- velebiagovnice, nujne osnovne a Lojzka Kosec, Ma- kakor za občinski statut, ta- posameznimi stališči niso niče, Milada Sever iz DPD stvenm 'ustanov?’ v^-ste* servisov nJa in Marija Oseli, ko t u di za izgradnjo območja strinjali. Zaradi tega upajo, Svoboda Medvode, Pavle Še- in drugih objektov za razbre- na dzorni odbor pa Friderik njihove krajevne skupnosti. da bodo njihove pripombe gula iz Kluba Draveljčanov, menitev zaposlenih mater, ka- Jenko, Marija Mlakar in V želji, da bi bil občinski upoštevane v končnem pred- Alfonz Šilc iz PD Tacen, r azv e d n: o Z o t rol? ' 'mlad? n e^ fn^ od” Tončka Sem. V pionirski sta- statut resnično odraz želja in logu osnutka občinskega sta- Franc Tičar iz DPD Svoboda raslih itd. ’ rešinski svet so izvoljeni Ja- potreb občanov, so volivci ze- tula. Medvode, Dore Verbič iz ve P e aZ 'ž™'obs°toieče d enodru«n?ke nez Barbo < Ra i ka Jenk o in lo konkretno razpravljali o Tudi v zvezi z osnutkom pPD Svoboda Šentvid, Sto- hiše 'lahko prav lepo vključijo Marija Mali Uspešnejše delo 'Posameznih določilih ter dali zazidalnega načrta tega ob- jan Vidmar iz DPD Svoboda V to nnvo naselje in da je' vsa- n p M ziaot; tanm-mikn vrsto dopolnilnih predlogov močja so dali volivci precej Šentvid, Ivan Volavšek iz ko rušenje na tem območju . , p in mnenj. Nekaj pojasnil na tehtnih pripomb, vendar na- DPD Svoboda Zg. Šiška, Ana vsekakor zgrešeno in odveč. S. nje prostorov, kar pa jih ne ^^„0 pripombe je dal nje niso dobili zadostnih in Zevnik jz KUD Smlednik, # Obsežne razprave o P ,asi - da ne storili vsega, P redsednik občinske skupšči- zadovoljivih odgovorov, ker Slava Žebre iz osnovne šole osnutku statuta krajevne kar je možno v danih raz- ne, saj volivci niso bili se- še podrobnejši načrti in zazi- Skaručna in Janko Žebovec skupnosti. Tega so Se lotili v merah. znan jeni pred tem s spre- dalni program niso izdelani, iz PD Gameljne. OSunJzL^ VESTNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBI,JANA-SlSKA priloga Javne tribune šišenskih občanov št. 27/1964 m ZNAČILNOSTI LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA Vsem občanom, delovnim in drugim organizaci-. jam čestitamo k prazniku ustanovitve OF — 27. april mednarodnemu prazniku dela — 1. maj občinskemu prazniku — 9. maj OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKE DRUŽBENE ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Dober korak naprej od lanskih uspehov Prav je, da se najprej ozremo na minulo leto in gospo¬ darske uspehe v njem. Tako bomo laže ocenili obseg in zahtevnost planskih nalog v letošnjem letu. Ocena in kratka analiza lanskoletnih izkušenj je dober kažipot k čim uspeš¬ nejšemu gospodarskemu in sploh družbenem življenju v letu 1964. Ugodna gospodarska giba¬ nja zadnjih let so se nada¬ ljevala tudi v minulem letu. nem principu), narodni doho¬ dek pa se bo povečal za na¬ daljnjih 15,1 %. Po posamez¬ nih panogah pa predvideva plan naslednja povečanja na¬ rodnega dohodka: industrija 19,9 %, kmetijstvo (zmanjša¬ nje za 3 %), gradbeništvo (zmanjšanje za 1,9 %), pro¬ met za 14 %, trgovina- za 18 %, U Že v zadnji lanski številki (december 1963) smo v 1 g uvodniku pod naslovom: »KAJ NAM PRINAŠA NOVO i jj LETO«, objavili razgovor s predsednikom občinske S jj skupščine tovarišem Mirom Goslarjem. S tem smo za- g g čeli tudi javno razpravo o osnutku letošnjega družbe- 1 1 nega plana in proračuna, ki smo jo zaključili na zborih 1 m volivcev. Občinska skupščina je nato te predloge in s s pripombe uskladila s stvarnimi možnostmi ter sprejela Ji p dokončni družbeni plan in proračun občine Ljubljana- M M Šiška za leto 1964. g B Tukaj objavljamo najpomembnejše značilnosti tega B š družbenega plana in proračuna. Priporočamo vam, da p p shranite to prilogo, tako da boste skozi vse leto sprem- E g Ijali dejansko izvajanje družbenega plana ter v zvezi H g s tem tudi v prihodnje dajali na zborih volivcev svoje J 1 predloge in pripombe. B Potni listi za nova podjetja Upoštevajoč te zahteve in lanskoletne rezultate se bo bruto proizvodnja v letoš- Plan je predvideval poveča- njem letu predvidoma pove- 12~6 gostinstvo & za nje družbenega »bruto pro- čala za 12,6% (po teritorial- obrt za 8 3% izvoda za 10,9 %, ob koncu, leta pa smo lahko ugotovili 18,9%' preseg realizacije v letu 1962. Vse gospodarske panoge, razen kmetijstva, so presegla planska predvide- Ko v uvodu govorimo o osrednjih pokazateljih in naio- Va Cet>rav ie eosnodarstvo v g3h gospodarstva v letošnjem letu, seveda ne moremo mimo proizvodnji in storitvah do- ° bvCznosti v , blagovni izmenjavi s tujino. Vraščanje v med- seglo tako ugodne rezultate, narodno tržišče je namreč eden izmed osnovnih imperati- pa tega ne moremo reči za vov, zastavljenih našemu gospodarstvu. ščih° Po” načrt u" n aj U bi^ izvoz , Družbeni P lan Predvideva, namakalne naprave v vred- povečah za 108 % dejansko ^ b ° ^f e/ v latu 1964 nosti 1488 $. pa so gospodarske organiza- L 49 ’/ °/ s " ovn ‘ P 0 ' M mo neposrednega nastopa cije le za 26 % več izvozile go ^ . za lz P? lnltev teh ^^tev- na tujem tržišču pa se bodo kot v letu' 1962. Precej pod „ izvoznih nalog: vecp ob- mnoga podjetja pojavljala planom izvoza so bile kovin- f >vecar ? je tudi v Posrednem izvozu, i,_produktivnosti dela ter zniža¬ nje proizvodnih stroškov kot pogoj za konkurenčnost pri Več sodobnih agrotehničnih ukrepov ska in kemična industrija ter industrija usnja in obutve, medtem ko sta lesna in tek- " a r?l“ “ "2LSK: Urbanistična razstava sosesk 6 in 7 presegli planska predvideva¬ nja. ZA 12,6 % VEČJI DRUŽBENI PROIZVOD V gospodarskih naporih v letošnjem letu se morajo zrcaliti mnogotere zahteve, ki so že sicer imperativi kako¬ vostnih premikov v našem gospodarstvu. V tem letu se Z izvozom industrijskih proizvodov bomo predvidoma ustvarili 7743 milijonov, kar je 12,9 % družbenega bruto proizvoda te panoge. V izvozu bo najmočneje udeležena kovinska industri¬ ja (63 % celotnega izvoza), tekstilna in kemična indu- V teh dneh je avla poslop- ljudje za življenje. Zelo medtem ko gredo glavne poti ja občinske skupščine Ljub- ustrezne so lokacije šolskih za pešce v smeri proti sredi- Ijana-Siška stalno polna obi- in vzgojno varstvenih usta- šču mesta in k trolejbusnim skovalcev, ki si z zanimanjem nov ter otroških in športnih postajam, ogledujejo razstavljene urba- igrišč. Zelo uspešno je lociran Sam model bodoče izgrad- nistične načrte, tlorise, mo- tudi družbeni, kulturni, trgov- nje in perspektivni narisi dele in elaborate za izgradnjo ski in servisni center ob sami najlepše pokazujejo zanimivo med Celovško in Vodnikovo Celovški cesti. in svojevrstno plastičnost z strija. Litostroj bo izvažal ce sto in sicer od Šišenske Trije pasovi tri do devet lepo višinsko silhueto med moralo še intenzivneie raz- turbine za hidrocentrale, žer- ceste do draveljskega poko-, nadstropij visokih stanovanj- devetnadstropnimi stanovanj- vijati napori za izpopolnitev i ave » črpalke, industrijsko pališča. To zemljišče obsega skih blokov so vključeni v skimi bloki ter pritličnimi, delitve dohodka, za čim večje opremo in viličarje. Unitas skupno 33,50 ha ter predstav- izkoriščanje notranjih rezerv bo izvažal armature in odlit- lja _ najdragocenejse in^ naj- — med drugim za čim večje ke sive litine, KOT Tacen pa ^ e P ae Sradbeno zemljišče v izkoriščanje proizvodnih zrno- okovje za usnjeno galanterijo. Ljubljani sploh, gljivosti, zmanjšanje stroškov, Rašica povečuje izvoz za Tega so se zavedali tudi za solidno in razumno poslov- 130%. Farmis bo približno avtorji teh načrtov, saj so no in proizvodno sodelova- še za enkrat povečal svoj iz- pravilno in strokovno upošte¬ vali vsa načela sodobne ure- nje. Naše gospodarsko živ- voz: prodaja farmacevtsko- ljenje v letošnjem letu bo kemičnih proizvodov ter tudi potekalo v razpoloženju te- izdelanih zdravil. Povečan meljitih priprav za uvajanje izvoz bo plod temeljite obde- 42-urnega delovnega tednika lave tržišča v minulem letu. in naporov za povečanje oseb- V izvoz se letos vključuje nih dohodkov, ki pa morajo tudi pivovarna Union z 2000 1 biti izraz boljše gospodarnosti piva. Slovenija vino bo pro- in predvsem večje delovne dalo v tujino za približno produktivnosti in boljših pro- 1620$ alkoholnih pijač, obrt- izvodnih uspehov. no podjetje »Agrostroj« pa v skimi bloki ter dva ožja zelena pasova in enastanovanjskimi hišicami, že obstoječe, pretežno po voj- Kompozicija je čista z jasno ni zgrajene eno- in dvodru- se ponavljajočimi skupinami žinske hišice v »Novih Drav- elementov. Vse je urbanistič- ljah« itd. Obe soseski bosta no, ekonomsko, arhitekton- od vseh štirih strani obkro- sko, prometno in rekreacijska žene z obvoznimi, tranzitnimi dobro urejeno in izrabljeno, cestami za hiter motorizirani Seveda bodo potrebne le do- promet. Od dovozne ceste se ločene korekture in nadalj- ditve mesta. Tu so zaokrožene na t 0 v naseljih samih cepijo nje spopolnitve v zvezi z de- stanovanjske enote, opremlje- stanovanjske ceste, ki vodijo janskim situacijami in mne- ne z vsem, kar potrebujejo do posameznih skupin hiš, njem občanov samih. ZAZIDALNI NAČRT ZA NAJLEPŠI DEL LJUBLJANE Šišenska tribuna I RAZGOVORI Z VOLIVCI A redloge zborov volivcev je obvezala, da bo prevzela ce¬ lotno oskrbo s kruhom v Med¬ vodah in njeni okolici in sicer prek lastnih prodajaln in dru¬ ge trgovinske mreže. V zvezi s tem bo Pekarna center tudi ustrezno uredila prostore v Medvodah. Žičah pri hišah 12, 15 in 10. ne bo izvedeno, ker ni na ; razpolago potrebnih sredstev, razen če se to uredi v okviru krajevne skupnosti. ® Revizija točkovanja sta- novanj se lahko izvrši le na MILAN MAJCEN Odgovori občinske skupščine na vprašanja zborov volivcev LITOSTROJ • Rušenje hiš kot npr. Sli- barjeve še ni urbanistično re¬ šeno. Prav tako še ni pred¬ videno rušenje hiše na Par¬ movi 3. podlagi zveznega predpisa Popravljanje posameznih na. pak v prejšnjem točkovanja pa se lahko izvrši na zahtevo] prizadetih občanov. ŠENTVID • Vzdrževanje pločnikov • Zgraditev transformator- • Vzdrževanje starejših spada v pristojnost Komunal- ctanAiromcirih hic rv orf o n/idiorio kicPo ri on m • Sredstva za občinske ce- • Podaljšanje avtobusne lokalne proge iz Zg. Šiške do središča Dravelj zaradi neurejene Vodnikove ceste ?? ^ Ta proga stanovanjskih hiš bo možno nega podjetja Šiška, ki se je se bo podaljševala postopoma i. J w . kfte dolžno vzdr" s Posojili- V ta namen je pogodbeno obvezalo, da bo to v zvezi z izvršeno rekon- j-šjumjana, ki je aoizno vzar- Dret j vi( j enfv v V aniskem uredilo „„„„ _ .... strnkciio in modernizaciio - zevati svoja osnovna sred- Q ®° v Stanovanjskem ureano. krajevne skupnosti,, toda pri Vodnikove ceste ki bo letos stva tako, da zadovoljuje po- ... a , u , 0 ^ r R^ 1JO R°y• Potrebna finančna sred- razdelitvi ne bo upoštevala ureiena do kSa s Kamno trebe potrošnikov. Jih bodo lahko dobil, hišni stva za civilne pogrebe so za- samo dolžina teh cest, tem- gorko cesto, tj. do zahodne • Cestišče pred Litostroj- Sil čebodo Mtaolpo- flen^d) ObčLki^ra mHeno S t ji k V p a odobno ° ^obvozne ceste (podal j- skimi bloki mora asfaltirati ^ bn [ V nasprotnem primeru' čun S predvideval pogrebe men jen ost m poaoDno. sek Stegenske, soseske 6), kjer podjetje Litostroj, ki so mu ^ morali ^tano^aioi c co onnnn • Izgradnja okrajne ceste je pre d v idena intenzivna iz- v ta namen že bila odobrena k nepremozmh oseb 300.00 din. ndice—Mens-es ie nredvide- gra< j n j a stanovanj. sredstva v višini 28 milijonov - P P KO Jat te din. Ostalo pa je predvideno v letošnjem planu. • Barake na tem področju . mora porušiti tisti, ki jih je Izmenjava pregorelih cest- postavil, Seveda mora hkrati Vodice—Mengeš je predvide¬ na v okrajnem triletnem pla¬ nu. Okraj je tudi pristojen za popravilo -oz. gradnjo novega mostu v Tacnu. • Za preživnino arondiran- deve. ŠMARTNO PODUTIK • Cesta v Podutik se že cem ni predvidenih le 100.000 nih žarnic bo izvršena pošto- poskrbeti za nadomestna sta- pripravlja za asfaltiranje din, temveč v dokončnem poma, sredstva so na razpo- novanja. - - - - obračunu milijon din, seveda lago. bo pred razdelitvijo in ugoto- • Napeljava vodovoda do • Izgradnja vodovoda se izgradnjo bo letos nadaljevala v okviru .. . , , _ - _ , . j«.,.o t ,o,.=,.o pri Lito- danih možnosti. vitvijovisine preživnine treba osnovne sole v Šmartnem je stroju so zelo skromna in na _ * Re dni mestni lokalni komisijsko, z anketo ali kako v letošnjem planu. menska ter se zaradi tega ne promet do Podutika zaenkrat drugače ugotoviti dejanske ® Cesta do . razglednega m0re j o uporabiti za gradnjo še ni izvedljiv in sicer zaradi 9 Sredstva za javnega kopališča • Ureditev javne razsvet¬ ljave je predvideno v letoš¬ njem planu. • Razširitev vodovoda se lahko neovirano nadaljuje, ker so na razpolago še neiz¬ koriščena sredstva iz lanske¬ ga leta. Z njimi razpolaga odbor za gradnjo vodovoda j potrebe. stolpa na Rašici nima dolo- stanovanj. Bazen je potreben pomanjkanja avtobusov ter (28 milijonov din). JL* J tudi za Ohlajevanje vode za premale rentabilnosti take • Ureditev kanalizacije bo potrebe Litostroja, ki prispe- proge, va za njegovo izgradnjo pre¬ cejšnja sredstva. Občani bodo tako prišli do prepotrebnega javnega kopališča. lilno enoto Bukovica-Šenkov dar bodo najnujnejša vzdrže- tum ni predviden, ker to valna delo po možnosti izvr- območje n$ spada v gradbeni šena iz rednih sredstev za okoliš. Po osnutku sedemlet- vzdrževanje cest. SMLEDNIK po planu še letos izvršena. • Most prek Save vzdržuje ; okraj, ne pa občina. nega plana, o katerem bodo razpravljali tudi volivci na svojih zborih, je predvideno, da se prebivalstvo usmerja in združuje v komunalno solidno • Zboljšanje avtobusnega prometa Gameljne—Ljublja¬ na je odvisna od zmogljivosti avtoparka Ljubljana-trans- porta, kakor tudi od rentabil- VODICE MEDVODE urejenih krajevnih središčih nosti. Prav zaradi tega je s šolskim, zdravstvenim, tr- malo upanja, da bi v krat- govskim in družbeno kultur- kem lahko dosegli gostejši nim centrom, a kot tak cen- avtobusni promet na tej progi, ter so za to območje predvi- Postavitev in popravilo dene Vodice, za katere bo tudi izdelan urbanistično ure¬ jen zazidalni načrt. Cestne luči bodo pošto- GUNCLJE ® Ureditev vodovodnega ® Onesnaženje ozračja v poma obnovljene. Krajevna omrežja Vižmarje (pod klan- t, asi La4 W e ’ ^i ga povzroča skupnost Bukovica ni dosta- cem )> Medno, Podutik in vila na občinski svet za ko- B f od Predvideno v letoš- munalo plan potreb za mon- njem planu. • Ureditev cestišč v Malih Vižmarjih je po planu pred¬ videno še letos. Ureditev hudournika v Guncljah bo že letos izvr¬ šena. Cestne luči bodo po mož¬ nosti pojačane na račun vzdrževanja. ® Urediteii barak pri Li- . . jetja Litostroj, ki je bilo že • Asfaltiranje Sojerjeve na to opozorjeno, ulice je predvideno v letoš- tažo novih svetlobnih teles v Selih, Kosezah, Utiku in Bu¬ kovici; zaradi tega to ni vključeno v letošnji občinski proračun. Navzlic temu bo svet za komunalo poskušal vsaj deloma ugoditi tem že¬ ljam volivcev. ® Krajevni urad v Smledni¬ ku naj bi po želji volivcev _ uradoval enkrat ali dvakrat te¬ densko. — Na vseh oglasnih • Razširitev mestnega pro- deskah tega območja je že na- cestnih svetilk na križiščih v ] meta do Medvod zaenkrat še bito obvestilo, da uraduje kra- Vodicah je v planu letošnje- ; ni izvedljiva, ker Ljubljana- jevni urad v Smledniku vsak ga leta. transport nima zadostnega četrtek od 7. do 14. ure, a v ® Cesta Zapoge—Dornice avtobusnega parka, 'razen te- drugih dneh lahko občani tega bo letos urejena po Komunal- ga je na tej progi precej do- območja rešujejo najnujnejše nem podjetju Šentvid, bra redna avtobusna zveza, zadeve pri Krajevnem uradu • Ureditev cestne razsvet- Medvode. ljave v Zapogah je v letoš- • Kaj bo z bivšim mlinom v njem načrtu ter bo tudi iz- Dragočajni? O tem smo že pi- vedena. šali lani. Turistični zvezi Slo- • Postavitev transforma- venije je bilo priporočeno, da torja za vasi Polje in Vojsko poišče oz. predlaga kupca za spada v pristojnost podjetja odkup te zgradbe za turistične Elektro-Ljubljana, ki je do- namene. Občinska skupščina bavitelj toka. Temu podjetju sama nima potrebnih sredstev smo zato posredovali toza- valstva s^teca^bmočia Ter za do " raditev > ureditev, in opre- devni predlog zbora volivcev, tedov zvezfstcmSpno Jakega turističnega objek- »Zamenjava četnih sve- odkupljene stanovanjske in ‘tjPVVt V ^ ? pl ° s ' *‘ r ^ a ° JU Skarucne 130 J nega ljudskega premoženja, izvršena. lahko njeno upravljanje pre- • Občinsko cesto na ob- vzame tudi krajevna skupnost močju Repnje bo uredilo Tovarna celuloze in papirja Vevče-Medvode, zahteva ob¬ sežnejše zaščitne ukrepe. Ta¬ ko bo občinska skupščina sprejela odlok o ožjem in šir¬ šem zaščitnem pasu. Sprejet je plan za preselitev prebi- njem planu, vendar je pred tem potrebno še urediti ka¬ nalizacijo ter priključke ka¬ nalizacije do posameznih hiš, HINKO SMREKAR • Vzdrževanje cest je ur^- druge hiše' ter zemljišče. Sprejeti so tudi ustrezni ukrepi za primer izpusta klo¬ ra, o čemer bodo prizadeli prebivalci posebej seznanjeni. Za že povzročeno škodo bo podjetje na podlagi uradne ocenitve izplačalo odškod¬ nino. Sanitarna inšpekcija bo nadzorovala izvajanje teh ukrepov. Smlednik. STANEŽICE ® Popravilo mostu v Med¬ nem bo izvršeno še letos, po¬ godba je že sklenjena. • Razširitev vodovodnega omrežja v Mednem je prav Komunalno podjetje Šiška. • Namestitev novih cest¬ nih svetilk v Repnjah ni bila pravočasno predlagana ter zaradi tega sedaj ni na raz¬ polago potrebnih finančnih sredstev. Najpotrebnejše jav¬ ne luči bomo' poizkušali vse¬ eno postaviti na račun vzdr¬ ževanja obstoječih. ® Napeljava električnega toka do svinjakov »Agro¬ kombinata« je stvar tega pod¬ jetja, ki bo verjetno letos to tudi izvršilo. . . „ -,. • Prodaja kruha v trgovini kajti naknadno razkopavanje jeno s predvidenim zneskom, »Pod gradom« v Goričanah asfaltirane ceste ne bo dovo- toda vprašanje prehoda Jan- bo v ločenem prostoru, ka- f a . planirano za letos. Ijfflto. _ _ seve ulice še ni urbanistično terega ureditev je bila od- ® Ureditev kanalizacije v • Vzdrževanje cest na tem rešeno. Podobno tudi glede rejena po sanitarni inšpek- vasi Dvor ni predvidena v območju bo tudi v prihodnje ureditve podaljška Aleševče- ciji. tem letu. poverjeno krajevni skupnosti, ve in Milčinskega ulice ter © Pekama Medvode se pri- • Škropljenje vseh cest z kl dobila ustrezna sred- kanalizacije Smrekarjeve uli- poji pekami Center in sicer po lužino proti prahu žal ne bo - __» stva m. sicer v istem znesku ce. Vzdrževalna dela na ce- sklepu delavskega sveta pekar- izvedljivo, ker ni na razpo- krajevni skupnosti Skaručna kot lan 1 . _ stah bo izvrševalo Komunal- ne Medvode z dne 16. 12. 1963, lago niti dovolj lužine, niti je sicer potrebna, toda družbe- . ooljsevanje ulične^ raz- no podjetje Šiška. s čimer je delavski svet pekar- finančnih sredstev. Zaradi te- na obrt na tem ni zainteresira- svc jave na Cesti v Kleče bo © Vodovod v Aleševčevi ne Center dne 14. I. 1964 tudi ga bodo lahko z lužino škrop- na. Zaradi tega bi bilo potreb- lzvrseno iz sredstev za vzdr- ulici mora urediti stanovanj- soglašal. Pekama v Medvodah ljene le najprometnejše ceste, no ustanoviti zasebno mehanič- Zevanje. skl sklad Šiško, je zastarela. Pekarna Center se © Razširitev poti v Stane- no delavnico. • Mehanična delavnica v Šišenska tribuna’ • Mehanična delavnica v krajevni skupnosti Repnje bi po mnenju zbora volivcev bila nujno potrebna ter bi naj za¬ radi tega krajevna skupnost zainteresirala kakšnega zaseb¬ nega mehanika, da na nje¬ nem območju odpre mehanič¬ no delavnico. Preživninsko varstvo kmetov ZGORNJA ŠIŠKA • Rekonstrukcija Vodni¬ kove ceste je v letošnjem planu in sicer od križišča s Šišensko do križišča s Kam- nogoriško. • Gradnja avto garaž med Tugomerjevo in Freyerjevo ulico bo možna, ko bo potrjen zazidalni načrt v okviru ur¬ banistične ureditve tega pre¬ dela. • Gostišče »Majolika« še vedno posluje, čeprav v skrajno neurejenih prostorih, vendar je zaradi letošnje re¬ konstrukcije Celovške ceste predvideno za rušenje. • Odlaganje smeti ob Več¬ ni poti še vedno ni zadovo¬ ljivo rešeno. Z odločbo sani¬ tarne inšpekcije je odrejeno, da se ta jama zasuje do po¬ letne sezone. Pred tem bo pa treba še odstraniti stanovanj¬ ski provizorij, ki stoji v tej jami. V pripravi je odlok o pre¬ živninskem varstvu kmetov in odlok o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov. Po prvem odloku je predvidena zagotovitev pre¬ živnin občanom, ki prenesejo v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča, če so se pretežno preživljali z obdelovanjem zemlje in če celotno kupnino ali odplačilo, ki ga dobijo za to zemljo .vložijo v občinski sklad za preživninsko var¬ stvo kmetov. Na pravico do preživninskega varstva ne vpliva, če kmet zadrži v svoji lastnini stanovanjsko hišo, gospodarsko .poslopje in 10 arov zemlje pri hiši, oziroma, če si ob sklenitvi pogodbe izgovori dosmrtno uživanje zemlje do enega hektara. Vi¬ šina preživnine bo odvisna od vrednosti zemlje, ki je bila prenesena v družbeno last in glede na starost oseb, katerim pripada pravica do preživnine. Po drugem odloku je pred¬ videna ustanovitev sklada za preživninsko varstvo krpetov. Dohodki tega sklada bodo: — kupnine in druga odpla¬ čila za zemljišča, prenesena v družbeno last, — del cene stoječega lesa, ki ga nosilci pravice do pre¬ živnine, odstopijo skladu, — občinska sredstva iz pro¬ računa, — obresti od naloženih sredstev sklada, — prispevki, volila in da¬ rila ter drugi dohodki. Torej bodo za ta sklad za¬ gotovljena tudi druga sred¬ stva, razen sredstev iz občin¬ skega proračuna. Predvideno je, da bo v prvih letih dotok sredstev iz kupnin in drugih odplačil za zemljišča precej večji in ne bo potrebnih toliko sredstev iz proračuna, kot bo to pri¬ mer kasneje. Zato je predla¬ gana dotacija skladu bolj simbolična, ker se bodo de¬ janske potrebe izkazale šele, ko bo sklad ustanovljen in bo pričel poslovati. Sprejem odloka o preživ¬ ninskem varstvu kmetov pa obvezuje občino, da zagotovi vsakemu upravičencu tako preživnino, ki mu po odloku pripada in se bo občinska dotacija skladu zvišala do vi¬ šine, ki bo potrebna za kritje potreb sklada. Zbori volivcev so dobro opravili svojo nalogo V zvezi z razpravo o osnut¬ kih občinskega družbenega plana in proračuna smo za¬ prosili predsednica sveta za družbeni plan in proračun občinske skupščine tovariša MIRANA RIBNIKARJA za krajši razgovor: V čem je pomemben na¬ predek letošnje razprave o osnutkih občinskega družbe¬ nega plana in proračuna? Občinski odloki in odredbe Odgovori s področja javne uprave • Sprejemna pisarna pri ob¬ činski skupščini je po mnenju volivcev nujno potrebna. Več o tem bomo povedali v nasled¬ nji številki našega lista. • Znižanje števila občinskih uslužbencev so predlagali vo¬ livci iz Zg. šiške in sicer tako, da bi se združevale sorodne službe, kar bi hkrati omogoči¬ lo povišanje osebnih prejem¬ kov preostalim uslužbencem občine. — V zvezi s tem pred¬ logom lahko povemo, da se že pripravlja nova sistematizacija občinske uprave, o čemer bo¬ mo še poročali. • Kontrola prenašanja pro¬ računskih sredstev s pozicije na pozicijo je bila poudarjena na zborih volivcev v Zg. šiški. — Predlog je umesten ter ga bo vsekakor treba upoštevati. # Družbeni plan naše občine naj bo objavljen v občinskem listu, da se bodo lahko sezna¬ nili z njim vsi občani, predla¬ gajo volivci iz Guncelj.—Pred¬ log je sprejet ter je že ta številka našega lista posvečena pretežno temu. • Občinski list naj več piše o sprejetih sklepih zborov vo¬ livcev ter sploh seznanja bral¬ ce z raznimi novostmi, zanimi¬ vostmi in podobnim z našega območja, predlagajo volivci iz Smlednika. — S predlogom se strinjamo. Če spremljate naše glasilo od lanske jeseni dalje, potem vidite resne napore uredništva, da list čimbolj pri¬ lagodi potrebam in koristim občanov. Prosimo vse, da nam pri tem pomagajo. Dopisujte sami v list! Obračun Občinskih razgledov OBRAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV GLASILA »OBČINSKI RAZGLEDI« ZA LETO 1963 Dohodki: 1. Naročnina 43.250 din 2. Dotacija od občinske skupščine 3,000.000 din 3. Drugi dohodki — saldo iz leta 1962 36.765 din Skupaj Izdatki: 1. Poslovni stroški 2. Honorarji s prispevki 3. Članarina »Občanu« 3,080.015 din 1,998.084 din 659.403 din 25.000 din Skupaj Saldo 31.12.1963 2,682.487 din 397.528 din Vsi pomembnejši odloki in odredbe občinske skupščine Ljubljana-šiška so objavljeni v GLASNIKU, uradnem vestniku okraja Ljubljana, ki izhaja ob¬ časno kot priloga Ljubljanskega dnevnika. V nadaljevanju ob¬ javljamo vse tozadevne odloke naše občine od novega leta dalje: GLASNIK, št. 4, z dne 17. ja¬ nuarja 1964 — Odlok o ustanovitvi sklada za razvoj trgovine, obrti, go¬ stinstva in turizma — Odredba o obveznem za¬ ščitnem cepljenju psov proti pasji steklini — Odredba o obveznem za¬ ščitnem cepljenju prašičev proti svinjski in ,kokoši proti kokošji kugi GLASNIK, št. 16, z dne 17. 3. 1964 — Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarova¬ nja za leto 1963 komunalne skupnosti socialnega zavarova¬ nja delavcev občine Ljubljana- Šiška — Sklep o kritju primanj¬ kljaja sklada zdravstvenih za¬ varovancev za leto 1963 komu¬ nalne skupnosti socialnega za¬ varovanja delavcev občine Ljub- ljana-Šiška — S,klep o višini povračila stroškov za prehrano in nasta¬ nitev zavarovanih oseh med potjo in bivanjem v drugem kraju komunalne skupnosti so¬ cialnega zavarovanja delavcev Ljubjjana-Šiška — Sklep o znesku podpore za opremo otroka komunalne skupnosti socialnega zavarova¬ nja delavcev občine Ljubljana- Šišlta. GLASNIK, št. 19, z dne 27. 3. 1964 —- Odlok o določitvi odkstotka amortizacije, ki ga vlagajo zdravstveni zavodi v občinski zdravstveni investicijski sklad občine — Odlogi o ukinitvi sklada za komunalne investicije občine — Odlok o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje zemljišč v občini — Odlok o odstopitvi dela proračunskega prispevka in osebnega dohodka določenim gospodarskim organizacijam, ki pripada občini — Odlok o določanju sred¬ stev, ki pripadajo vzgojno-var¬ stvenim službam za dejavnost vzgojnega značaja občine — Odlok o določanju sred¬ stev, ki pripadajo šolam za nji¬ hovo osnovno dejavnost vzgoj¬ nega značaja občine Ljubljana- Šiška. NOV DELOVNI CAS NA OBČINI Vsi organi občinske skup¬ ščine imajo že 42-urni delov¬ ni tednik, in sicer so v pri¬ hodnje uradne ure za stranke ob sredah in petkih dopoldne ter ob ponedeljkih ter sredah od 15,30 do 19. ure, medtem ko je vložišče odprto vsak dan, razen ob sobotah. TEMELJNE ORGANIZACIJ¬ SKE ENOTE OBČINE Temeljne organizacijske enote naše občine so oddelek za plan in analize, ki dela predvsem za potrebe občin¬ ske skupščine ter njenih sve¬ tov in komisij, nadalje odde¬ lek za upravno-pravne za¬ deve, ki dela predvsem z ob¬ čani in za občane ter še od¬ delki za finance, za notranje zadeve in za narodno obrambo. Ob gorenjski železniški progi od trolejbusne remize proti Šentvidu se sedaj hitro raz¬ vija naš občinski industrijski center, ki bo v nekaj nasled¬ njih letih dal temu okolišču povsem nov, sodoben ritem življenja. Foto: Savo Jakulin MIRAN RIBNIKAR, predsed¬ nik sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine Letos sta bila osnutka ob¬ činskega družbenega plana in proračuna zelo temeljito pretresena na zborih voliv¬ cev. Občani so zelo kon¬ struktivno sodelovali v toza¬ devnih razpravah in mnogo prispevali k spopolnitvi, zla¬ sti občinskega proračuna. Pri tem niso iznašali pripomb samo v zvezi s problemi, ki se pojavljajo na njihovem ozkem območju oz. področju, temveč so dajali zelo umest¬ ne pobude tudi za urejanje in reševanje širših proble* mov, ki so pomembni za ob« močje celotne občine. Ali so predlogi občanom tudi sicer pomembni za c>r,Ij- še obdobje? Mnogi predlogi voltvcev so take narave, da njihova izvršitev ni mogoča že letos, temveč jih bo potrebno upo¬ števati pri sestavljanju ob¬ činskega 7 -letnega plana. Ze¬ lo umestno bi bilo, če bi pristojni sveti občinske skup¬ ščine pri sestavljanju svoje¬ ga predloga plana perspek¬ tivnega razvoja obravnavali tudi te predloge volivcev ter jih vnesli v plan svojega področja. Imate v zvezi s tem še kakšne pripombe? Manj pobud in predlogov kot na osnutek občinskega proračuna so občani dali na osnutek družbenega plana naše občine. Zlasti zbori vo¬ livcev v delovnih organiza¬ cijah bi vsekakor morali po¬ svetiti več pozornosti smer¬ nicam in nalogam, ki jih predvideva družbeni plan v pogledu proizz-odnje, pro¬ duktivnosti dela, delitve do¬ hodka, investicijske politike, organizacije dela, moderni¬ zacije proizvodnje, strokov* nega izobraževanja itd. s Šišenska tribuna Dober korak naprej od lanskoletnih uspehov : Intenzivno povečanje proizvodnje in izvoza Spremembe v strukturi investicij KOVINSKA INDUSTRIJA Litostroj kot najmočnejši predstavnik začenja rekon¬ struirati jeklolivarno, da bi Izpolnitev planskih obvez- Ijena in bo uresničenje pro- | ako povečal pioizvodnjo je nosti je med drugim pogoje- grama predvsem odvisno od k *® ne Y. letosnjer T 1 . , no tudi z nekaterimi rekon- Razpoložljivih sredstev. Banč- bo ^°. P ostavi l 1 novo ele 1 ° strukcijami m novogradnja- na sredstva ob angažiranju mi, za kar bo predvidoma sredstev gospodarskih organi- potrošenih 6366 milijonov di- zacij bodo tako osnovni vir za narjev, kar je za 31,1 c /o več financiranje investicij, kot v minulem letu (investi- Zanimivo je pogledati, cije po teritorialnem prin- kakšni so investicijski pro- peč in nekatere druge na¬ prave. V letošnjem letu po¬ večuje predvsem proizvodnjo specialnih strojev, črpalk, la¬ dijskih motorjev in avto- -_ __ „„ ___ dvigal, zmanjšuje pa v me- čipu pa se bodo povečale celo grami za posamezne gospo- t a 1 ur-ški proizvodnji Jn^^pro- za 73,8 %). Seveda pa ta sred- darske panoge. O tem nam stva niso v celoti zagotov- govori spodnja tabela: izvodnji turbin. Na izvoz od¬ pade približno 25 % proizvod¬ nje. Unitas: še večja specializa¬ cija v proizvodnjo armatur ter kvalitetnejših odlitkov sive litine in barvnih ko¬ vin. Avtomontaža: povečanje proizvodnje karoserij in grel¬ nih naprav. Povpraševanje po teh proizvodih že presega njihove zmogljivosti. ELEKTROINDUSTRIJA Na temelju splošnih pogojev in dosedanjega razvoja naše občine določa občinski družbeni plan na uvodnem mestu med drugim tudi naslednje TEMELJNE NALOGE: • splošno povečanje proizvodnje in storitev, • povečanje produktivnosti dela, ekonomičnosti po¬ slovanja n smotrnega vlaganja obratnih sredstev, • povečanje izvoza zaradi čim večjega priliva deviz, • boljšo izrabo delovnega časa, uvajanje sodobnih delovnih metod in modernizacija tehnologije zaradi večjega izkorščanja proizvodnih zmogljivosti, • povečanje gospodarske aktivnosti na podlagi stal¬ nega proučevanja analize stroškov in ustreznega ukre¬ panja, • več znanstveno raziskovalne dejavnosti, skrbnih analiz in študija za zagotovitev stabilne rasti poslovne aktivnosti, • koordiniranje sredstev gospodarskih organizacij, občinskih skladov in bančnih posojil za investicijska vlaganja, • izpopolnjevanje sistema notranje delitve čistega dohodka zaradi stalne vzpodbude k večji produktiv¬ nosti in gospodarski aktivnosti, • skrbne analitične priprave za prehod na 42-urni delovni teden, • večji poudarek izobraževanju in strokovnemu spopolnjevanju kadrov, • večja skrb za razvoj stanovanjskega in komunal¬ nega gospodarjenja, šolstva, kulture, zdravstva in so¬ cialnega varstva. Pridobitev za to panogo bo začetek proizvodnje v novi tovarni elektronskih naprav kombinata Iskre. Po izve¬ deni rekonstrukciji se bo po- Najpommebnejsa vlaganja od povečanja produktivnosti večala proizvodnja v tovarni bodo torej v industriji, saj dela. Za izpolnitev planskih elektroakustičnih naprav v predstavljajo ta vlaganja nalog se bo predvidoma na Pi-žanju in v obratu keramike 71 % vseh predvidenih inve- novo zaposlilo 925 oseb. To- Tovarne elementov za elek- sičnega materiala — bombaž- ne stroje za proizvodnjo fil- srticij. Investicijska sredstva rej bo na območju naše ob- t ron j k o. Tiki povečuje pro- ne in volnene preje — v prid cev., pa so po svojem namenu čine le 5,5 % več zaposlenih j Z v 0 -■, v trgovini na debelo za 5,6 % in v zunanji trgovini za 7,2 %. Razmere v trgovini se bodo spremenile in izpopolnile z izgradnjo trgovske hiše ter novimi lokali v blokih B-l in B-2. Za bližnjo prihodnost pa je mimo prostorov, ki jih že urejamo, predvidena tudi izgradnja novih potrošniških centrov v Vižmarjih, Pržanju, Mednem in Pirničah. Sred¬ stva za financiranje teh in¬ vesticij: sredstva najemnin pri stanovanjskem skladu in sredstva gospodarskih orga¬ nizacij Prehrana, Mercator in Veletrgovina. Pomembno povečanje pro¬ meta predvidevata Kurivo- prodaja in Slovenija vino. Podjetje »Slovenija vino« bo predvidoma v prostorih Slo¬ venija avto v Frankopanski mu ureditev kanalizacije v naselju Rozeta II ter v na¬ selju med Celovško in Vod¬ nikovo cesto, Tržno in cesto Na jami, v Podlimbarski, odvisna od dohodkov, ti pa so spet odvisni od števila in sredstev investitorjev na ob¬ močju občine. Razen tega bodo v te namene na razpo- Podjunski, Bizjanovi in So- lago tudi sredstva cestnega jerjevi ulici, na območju na- sklada in za to predvidena selij Dravlje, Gunclje, Tacen, proračunska sredstva. Družbene službe Več sredstev za šole Eden izmed dokazov uspešnega razvoja naše industrijske proizvodnje, ki pa ni edini, niti osamljen, temveč je po¬ dobno v 'mnogih drugih delovnih skupnostih naše občine Za to delovno področje je vse bolj značilen prehod od preživelih proračunskih oblik financiranja na financiranje dela po skrbno sestavljenem delovnem programu. Najprej nekaj besed o šol¬ stvu in prosveti! Smo hitro razvijajoča se občina s stal¬ nim, hitrim povečevanjem prebivalstva. To terja pospe¬ šeno vlaganje sredstev v iz¬ gradnjo novih šol in v adap¬ tacijo starih objektov. Ker je povsod pouk v dveh izmenah, odpade v naši občini komaj 0,9 m 2 učilnice na učenca, kar je globoko pod normalnim povprečjem. Družbeni plan predvideva v povprečju večja sredstva za vzgojo in izo¬ brazbo, poleg povečanja ma¬ terialnih izdatkov pa tudi 12 % zvišanje osebnih do¬ hodkov. Proračun sklada za vzgojo in izobraževanje v višini 1.165,721.000 dinarjev predvi¬ deva za osnovno dejavnost osnovnih šol 409,8 milijona, za gimnazijo 46,7 milijona, za glasbeno šolo 39 milijonov in za vzgojno varstvene zavode 35,3 milijona. Za investicije za šolstvo in varstvo otrok pa je planiranih 560 milijonov, od tega 350 milijonov za gradnjo nove šole Na jami, 15 milijonov za dograditev šole v Preski itd. Da bi vsaj malo uspešneje reševali stanovanjsko vpraša¬ nje prosvetnih delavcev, je v planu predvideno 15 milijo¬ nov za povečanje skladov skupne porabe. V te sklade pa bodo morale seveda tudi šole same vlagati primerna sredstva. 10 ŠIŠENSKA TRIBUNA Povečanje sredstev za iz¬ obraževanje se zrcali tudi iz podatka, da se dotacija skla¬ du iz občinskega proračuna povečuje od 409 milijonov v minulem letu na 445 milijo¬ nov v letu 1984. Bazen za te institucije pa so predvidena tudi sredstva za dela v muzeju v Goriča¬ nah, za nadaljevanje obno¬ vitvenih del v Smledniku ter za dokumentacijo za vse zgo- dbvinske spomenike v občini. V ta namen zagotavlja druž¬ beni plan 13,7 milijona. Telesna kultura in rekrea¬ cija: V celoti bo za to pod¬ ročje na razpolago (iz sklada za pospeševanje telesne kul¬ ture in iz proračuna) okrog 100 milijonov. Med najpo¬ membnejša vlaganja sodi za¬ četek gradnje kopališča pri Litostroju. Z lanskoletnimi sredstvi vred je letos za to gradnjo predvideno 50 milijo¬ nov. Razen tega je 16 milijo¬ nov namenjenih dotacijam društvom in zvezam, predvi¬ dena pa so tudi določena sredstva za adaptacijo doma TVD Partizan Ljubljana- Šiška, TVD Partizan Medvode ter za gradnjo telovadnice TVD Partizan Šentvid. Zdravstvo Zadovoljiva zdravstvena mreža Zdravstvena služba v ob¬ čini je na zadovoljivi ravni. V celoti imamo na področju občine 32 splošnih in obrat¬ nih ambulant, 17 zobnih am¬ bulant in 34 specialističnih ambulant in 3 lekarne, kar je ugodneje kot v drugih ob¬ činah. Zato niso predvidena po¬ sebna večja investicijska sred-. stva, razen za nekatere adap¬ tacije in preureditve: dogra¬ ditev novega krila ,v ZD »Pe¬ ter Držaj«, preselitev lekarne Šiška in manjše adaptacije v ostalih zdravstvenih usta¬ novah. Kasneje bo treba pred¬ videti ustreznejše prostore za protituberkulozni dispanzer. Še večjo pozornost bo treba posvečati preventivni dejav¬ nosti. Koordinacija financi¬ ranja preventivne dejavnosti s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje! Sklad za pospeševanje zdravstvene dejavnosti bo razpolagal s sredstvi v višini 60,1 milijona. Uporabili jih bodo za dograditev in opre¬ mo okrevališča na Pagu in v Poreču. V občinskem zdrav¬ stvenem investicijskem skla¬ du pa bo približno 10 milijo¬ nov dinarjev, ki bodo porab¬ ljeni predvsem za gradnjo lekarne v Šiški. Zavod za socialno delo po¬ stopoma prevzema upravne naloge socialnega varstva in kvalitetno in kvantitetno iz¬ boljšuje dejavnost na tem področju. Večja skrb za re¬ ševanje socialnih vprašanj se zrcali tudi v stalnem pove¬ čevanju sredstev v te name¬ ne. Medtem ko je bilo lani v občinskem proračunu pred¬ videnih za socialno varstvo 87 milijonov, pa je letos te¬ mu področju namenjeno v praračunu 95 milijonov. V skladu za borce bo pred¬ vidoma 45 milijonov, od tega bo 33 milijonov za ureditev stanovanjskih vprašanj, s tem da se ta sredstva z 20 % so¬ udeležbo republiškega sklada' in 50 °/o udeležbo občinskega stanovanjskega sklada. Pre¬ ostala sredstva sklada (nad 33 milijonov) pa bodo pora¬ bili za priznavalnine in za pomoč borcem v smislu od¬ lokov. PRORAČUN 1964 Za skoraj petino večja proračunska potrošnja Občinski proračun za le¬ to 1964 predvideva dohodke v višini 2.266,840.000 dinar¬ jev. Ti dohodki pa se zmanj¬ šajo za sredstva skupnega fi¬ nanciranja strokovnega šol¬ stva (197,3 milijona), investi¬ cij za ceste (120 milijonov), za skupno financiranje mest¬ nih potreb (173,2 milijona), za financiranje upravnega or¬ gana skupščine (215,1 milijo¬ na) ter za 10 % posebno pro¬ računsko rezervo. Tako da znašajo čisti dohodki za fi¬ nanciranje proračunskih iz¬ datkov 1.430,061.000 dinarjev. V tej višini pa se bodo po proračunu gibali tudi izdatki. Lanskoletna realizacija pro¬ računskih izdatkov pa je bila: 1.168,545.330 dinarjev. Kaj pa občinski skladi? • Občinski družbeni inve¬ sticijski sklad razpolaga le¬ tos z 298,7 milijona din, od česar bo uporabljeno za po¬ sojila za osnovna sredstva 205 milijonov, za posojila za obratna sredstva pa 93,7 mi¬ lijona din. © Stanovanjski sklad raz¬ polaga letos s 4095,7 milijona din, od tega bo uporabil za že odobrena, toda neizkori¬ ščena posojila 128 milijonov, za posojila: članom ZB 25 milijonov, hišnim svetom 20 milijonov in drugim 119 mi¬ lijonov, za program gradenj sklada pa 3662,8 milijona din. Sklad bo gradil predvsem v lastni režiji (stanovanja in poslovne prostore) ter dode¬ ljeval stanovanja prek lici¬ tacij najboljšim ponudnikom. Do polovice bo tudi sofinan¬ ciral gradnjo stanovanj upo¬ kojenih članov ZB, socialno ogroženih družin in kadar to zahtevajo javni interesi, o čemer boo dločal svet za sta¬ novanjske zadeve občinske skupščine. • Sklad za vzgojo in izo¬ braževanje razpolaga s 1165,7 milijona din, od česar bo znatni del uporabljen za gradnjo oz. dograditev šol¬ skih učilnic, sicer bodo pa po¬ samezne ustanove prejemale ustrezna sredstva na temelju svojih programov. milijona za obvezen prispe¬ vek Skopju. ® Gozdni sklad razpolaga z 20,2 milijona din in sicer za nego, varstvo in obnovo gozdov, a tretjina teh sred¬ stev je namenjenih za vzdr¬ ževanje gozdnih komunikacij. • Rezervni sklad razpolaga s 162,7 milijona, od česar bo¬ sta prejeli kot lani odobrena posojila Avtomontaža 30 mi¬ lijonov, KZ Šentvid pa 10 mi¬ lijonov; za odplačilo posojil je predvideno 37 milijonov, za kritje razlike med proiz¬ vodno in prodajno ceno mle¬ ka za lansko leto 29 milijo¬ nov, ostanek pa za pokriva¬ nje izgub podjetij itd. • Sklad za razvoj trgovi¬ ne, obrti, gostinstva in turi¬ zma razpolaga letos s 44,8 mi¬ lijona din. • Sklad za urejanje mest¬ nih zemljišč razpolaga s 1478,2 milijona din, toda le, če bodo investitorji vplačali predvi¬ dene odškodnine za komunal¬ no ureditev zemljišč. Ta sred¬ stva bodo uporabljena za gradnjo in popravilo cest, kanalizacije, vodovoda, plino¬ voda, električnega omrežja, javne razsvetljave in drugih komunalnih naprav, nadalje za odškodnine itd. na din, ki bodo porabljeni za gradnjo lekarne v Šiški, za manjše adaptacije zdravstve¬ nih domov ter za obvezen prispevek Skopju. • Sklad za štipendije raz¬ polaga z 2,1 milijona din in sicer za štipendiranje 11 šti¬ pendistov ter za razpis novih štipendij za potrebe šolstva (matematiki, fiziki in tehnični pouk), zdravstvene speciali¬ ste, občinsko upravo itd. • Sklad za pospeševanje zdravstvene dejavnosti raz¬ polaga s 60,2 milijona din, ki bodo porabljeni za dogra¬ ditev in opremo okrevališč na Pagu in v Poreču. • Sklad za pospeševanje telesne kulture razpolaga z 80.8 milijona din, ki bodo po¬ rabljeni za javno kopališče pri Litostroju 50 milijonov, za dograditve in adaptacije domov TVD Partizana pa 30.8 milijona din. ® Sklad za borce NOV raz¬ polaga s 45 milijoni din in si¬ cer bo uporabljenih 33 mili¬ jonov za stanovanja upokoje¬ nih borcev, za razlike prizna¬ valnin in pomoči borcem pa 15 milijonov din. Letošnja proračunska po¬ trošnja bo torej predvidoma za 22,2 % večja kot v mi¬ nulem letu. Izdatki za prosveto in kul¬ turo vsebujejo stroške za predvojaško vzgoojo in civil¬ no zaščito, medtem ko se šol¬ stvo financira iz sklada, v ka¬ terega se steka med drugim tudi dotacija iz občinskega proračuna. Izdatki za socialno varstvo so večji za 9 %. Če pa k temu dodamo še sredstva sklada za borce, znaša dejansko pove¬ čanje izdatkov za socialno varstvo 21,4 %. • Cestni sklad razpolaga letos z 91,7 milijona din, od česar bo porabil 49,9 milijo¬ na din za vzdrževanje cest, 18 milijonov za čiščenje cest, 6 milijonov za vzdrževanje mostov * in propustov in 1,8 • Sklad za pospeševanje kmetijstva razpolaga s 5,3 milijona din, kar bo porab¬ ljeno za umetno osemenjeva¬ nje plemenic, nakup plemen¬ ske živine, prispevek za Sko¬ pje itd. Občinski statut sprejet • Zdravstveni investicijski sklad razpolaga z 10,3 milijo- Občinska skupščina je na svojem zasedanju, 15. aprila, sprejela občinski statut, ki bo izšel bot priloga nasled¬ nje številke. Plan potrošnje izdatkov za državno upravo predvideva le 66,4 c /o lanskoletne realiza¬ cije, ker letos ni posebnih izdatkov za volitve. Sred¬ stva finančnega načrta upra¬ ve, ki se izločujejo iz prora¬ čuna, pa se predvidoma po¬ večujejo za 34,2 fo, kar gre predvsem na račun nabave mehanizacije za izboljšavo dela, kar bo kasneje omogo¬ čilo zmanjšanje delovne sile. V proračunu so predvidena sicer manjša sredstva za ko¬ munalno dejavnost, kot je bila poraba lani, to pa ne po¬ meni zmanjšanje sredstev v te namene. Stroški za vzdr¬ ževanje in čiščenje cest so namreč preneseni na posa¬ mezne samostojne sklade. V okviru negospodarskih investicij je predvidena do¬ graditev kopališča na Sori in adaptacija gradu v Goriča¬ nah in Smledniku. Za 13,2 % se povečuje pro¬ računska postavka dotacij. To povečanje gre predvsem na račun večjih dotacij sklar- du za vzgojo in izobraževa¬ nje, skladu za borce in skla¬ du za pospeševanje zdrav¬ stvene dejavnosti za gradnjo domov v Poreču in na Pagu. Zmanjšujejo pa se dotacije za otroške vrtce in, knjižnice, ker se odslej financirajo iz sklada za izobraževanje in vzgojo. Obveznosti in gaarncije se povečujejo za 79,1 milijonov dinarjev. V letošnjem letu bo treba plačati anuitete za zdravstvene domove in Vod¬ nikovo cesto, ker v letu 1963 po pristanku banke ni bilo treba plačati obroka. Šišenska tribuna' tl Razgibana akcija za razvoj splošnih krajevnih klubov dobnejšem, bolj zanimivim in privlačnim načinom dela z množicami v okviru posa¬ meznih krajevnih skupnosti. Krajevni klubi Navzoči So se seznanili z novimi oblikami klubskega dela, ki se je razvilo v Drav¬ ljah. Poročilo predsednika kluba je pokazalo izredno pestro, raznoliko, bogato in množič¬ no dejavnost tega kluba, saj je v enem letu priredil nad 600 raznih prireditev in akcij ter je na njih aktivno in pa¬ sivno sodelovalo nad 23.000 ljudi in to v krajevni skup¬ nosti, ki ima skupno z do¬ jenčki le nekaj nad 3000 pre¬ bivalcev. Družbeni center To je družbeni center, ki kot splošni, odprti krajev¬ ni klub vseh družbenopolitič¬ nih organizacij in društev zajema vse vrste dejavnosti, od političnoideološke, sploš¬ noizobraževalne, kulturno- estetske, ljudskoprosvetne in ljudskotehnične pa vse do fizkulturnorekreacijske in družabnozabavne. Kot vidimo, se je v Drav¬ ljah izoblikoval nov tip kluba kot družbenega centra kra¬ jevne skupnosti, ki dela po načelih koordinacije in med¬ sebojnega dopolnjevanja dela krajevnih organizacij in dru¬ štev, koncentracije prizade¬ vanj krajevnih aktivistov, a decentralizacije in notranje avtonomije ter samouprave posameznih interesnih akti¬ vov. Vse to seveda omogoča večjo pestrost, zanimivost, privlačnost in množičnost ter kvalitetnost vseh prireditev, akcij in dejavnosti, namenje¬ nih prebivalstvu raznih sta¬ rostnih stopenj in interesov. Občinski center za klube Seveda bo pa to delo uspešno le, če bo tudi v ob¬ činskem merilu obstajal ka¬ drovsko močan koordinacij¬ ski center za razvijanje klub¬ skega načina dela v krajev¬ nih skupnostih naše občine. P. • Kaj je s klubom? Tovariš urednik, prijatelje športa, verjetno pa tudi druge zanima, čemu je za¬ prt klub družbenih organizacij v domu Partizan v Zgornji Ši¬ ški. Po zaslugi ustanoviteljev kluba in krajevne skupnosti je bilo za opremo, ureditev klub¬ skega prostora ih nabavo TV sprejemnika menda potrošenih že okrog 800.000 dinarjev, ven¬ dar je bil ta klub zaprt tudi v času zimskih olimpijskih iger, za katere je bilo še posebno zanimanje med mladino. Olim¬ pijski TV prenos bi bil šport¬ nikom v pouk pa tudi v razve¬ drilo. Ali res ne morejo krajev¬ ne družbene organizacije zago¬ toviti redno poslovanje kluba? ANTON ŠUŠTAR ODGOVOR: Še tako dobro opremljen in mrtev klub je brez koristi. Verjetno so po¬ dobnega mnenja tudi vodstva krajevne skupnosti," SZDL, TVD Partizan, Svoboda in DPM v Zgornji Šiški. Skupno naj poiščejo ustrezno rešitev in aktivne člane za program¬ sko vodstvo kluba. Učenci glasbene šole »Franca Šturma« se udejstvujejo tudi v najrazličnejših glasbenih skupinah LEP RAZVOJ NAŠE GLASBENE ŠOLE Občinska komisija za klu¬ be pri Svetu Svobod in pro¬ svetnih društev ter komisija za ideološko-politično vzgojo pri občinskem odboru SZDL sta skupaj z občinsko Zvezo prijateljev mladine in občin¬ skim komitejem Zveze mla¬ dine organizirala koordini¬ rana posvetovanja vseh kra¬ jevnih družbenih delavcev za razvijanje klubskega na¬ čina dela v krajevnih skup¬ nostih naše občine. Šest posvetovanj V zvezi s tem je bilo kar 6 uspelih posvetovanj, in sicer: — 21. januarja: občinsko posvetovanje v Dravljah s prikazom dveh klubskih ve¬ čerov, — 4. februarja: sektorsko posvetovanje v Vodicah, — 6. februarja: sektorsko posvetovanje v Tacnu, — 27. februarja: sektorsko posvetovanje v Medvodah, — 22. februarja: občinsko posvetovanje o klubskem delu s cicibani in pionirji, v Dravljah s praktično demon¬ stracijo lutkovne predstave in malega kina ter — 23. marca: občinsko po¬ svetovanje o klubskem delu mladine v Dravljah s prika¬ zom veselega večera in dru¬ žabne klubske zabave. Najbolj so bila obiskana posvetovanja za klubsko delo s cicibani, pionirji in mladi¬ no, najmanj pa sektorsko posvetovanje v Medvodah. Vsa posvetovanja so poka¬ zala potrebo po novem so- Odobrena gradbišča za družinske hiše Glasbena šola »Franca Šturma« v Šiški je bila osnovana leta 1948. Kmalu je odprla podružnice v Zg. Šiški in Dravljah, pozneje pa tudi v Šmartnem pod Šmarno go¬ ro in Vodicah. Še pred tem je priključila prejšnji glas¬ beni šoli v Šentvidu in Med¬ vodah. Danes ima naša občinska glasbena šola skupno 1615 učencev, ki se razen teoretič¬ nega in individualnega in¬ strumentalnega pouka udej¬ stvujejo tudi v najrazličnej¬ ših glasbenih skupinah. V glasbeni pouk so vključeni tudi predšolski otroci v Sp. in Zg. Šiški, Dravljah in Šentvidu. Poslanstvo glasbene šole naše . občine pa ni samo po¬ učevanje, temveč tudi javni nastopi na terenu ter so¬ delovanje z družbenimi orga¬ nizacijami. Nada UDOVC NAJVIŠJE PRIZNANJE ZA USPELO INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE Letošnji republiški pro¬ slavi slovenskega kulturnega praznika je bila iz Prešer¬ novega sklada prvič podelje¬ na nagrada tudi za industrij¬ sko oblikovanje. V naše pri¬ jetno presenečenje je to na¬ grado prejela skupina iz razvojnega oddelka Tovarne dekorativnih tkanin, in sicer za oblikovanje kolekcije so¬ dobnega ^tapetniškega volne¬ nega blaga. Nagrajena ko¬ lekcija predstavlja eno iz¬ med važnih osnov za splošni dvig kulturnega oblikovanja našega stanovanjskega in javnega okolja. Nagrajencem iskreno če¬ stitamo in želimo še obilo uspehov. NAŠI PREDSTAVNIKI V OKRAJNI KULTURNO PROSVETNI ZVEZI V plenum okrajne kultur¬ no prosvetne zveze v Ljub¬ ljani sta bila izvoljena Pavle Šegula in Dušan Zgonec, v nadzorni odbor pa Jože Kenk. KONCERT GLASBENE ŠOLE Ob 20-letnici smrti Franca Šturma so učenci in profe¬ sorji Glasbene šole Franca Šturma priredili v ponede¬ ljek, 20. aprila, koncert, na katerem so predvajali pred¬ vsem njegova dela. • (Nadaljevanje s 2. str.) Za gradnjo zasebnih, tj. družinskih hišic so že, oz. bodo še letos odobrena na¬ slednja področja: — Podgora: Pržan, — Vižmarje: Pod Klan¬ cem, — Preska: vzhodno od šole, — Svetje, — Medvode: trikotnik med cestama Medvode—Kranj in Zbilje. — Stanežiče. Odobrena gradbišča za visoko stanovanjsko gradnjo V mestnem območju naše občine je predvidena pred¬ vsem visoka stanovanjska gradnja, ki je že odobrena oz. bo še letos odobrena na na¬ slednjih področjih: — upravni in kulturni cen- teu občine, — kompleks okrog pivo¬ varne Union, — kompleks med Černeto- tovo, Drenikovo in gorenjsko železnico, — kompleks med šišensko in Tugomirjevo ulico. Do leta 1970 bodo pa pred¬ vsem za visoko stanovanjsko gradnjo pripravljena še na¬ slednja področja: — Soseska 1, ki zavzema ves kompleks med Celovško cesto, Rusko ulico in gorenj¬ sko železniško progo (kom¬ pleks okrog pivovarne Union), — Soseska 2, ki zavzema ves kompleks med Celovško cesto, Gasilsko ulico, gorenj¬ sko železnico in Aleševčevo ulico, — Soseska 4, ki zavzema ves kompleks med Celovško in Vodnikovo cesto ter Go¬ spodinjsko ulico (kompleks stare cerkve), — Sosseka 5, ki zavzema predel med Celovško cesto, Cesto pod hribom ter Šišen¬ sko in Gospodinjsko ulico. — Soseska 6, ki zavzema predel med Celovško, Šišen- podaljškom nove Stegenske sko in Vodnikovo cesto ter ulice do križišča Vodnikove s Kamnogoriško. — Šentvid: soseski 1 in 2, tj. od Podgore do centra Šentvida. — Medvode: trikotno zem¬ ljišče pod Svetjem, Svetje, Preska in zemljišče med ce¬ sto v Zbilje in gorenjsko ce¬ sto. — Vodice: po predhodni določitvi gradbenega okoliša. Za gradnjo družinskih hi¬ šic bo urejeno tudi območje Dolnice—Podutik, razen že prej omenjenih sosesk. Kaj pa vaška gradbišča? Po mnenju nekaterih je gradnja družinskih hišic na podeželju mnogo cenejša ter zaradi tega ugodnejša. V zve¬ zi s takim mnenjem je vlože¬ nih precej prošenj za grad¬ bena dovoljenja v Gamenj- nah, Bukovici in drugih va¬ seh, vasicah in zaselkih. To mnenje je zelo zmotno. Upo¬ števati namreč moramo, da se življenje, življenjske po¬ trebe in zahteve vsega na¬ šega prebivalstva hitro me¬ njajo in stopnjujejo. S tem je treba računati zlasti pri novogradnjah. Res je mogoče gradnja pri¬ mitivnih stanovanjskih hišic v raztresenih vasicah in za¬ selkih nekaj cenejša, toda računati moramo s tem, da vsakodnevne vožnje, in sicer skozi vse življenje in ob vsa¬ kem vremenu v nekaj deset km oddaljene šole, službe, družbeno-zabavne, preskrbo¬ valne in druge centre pred¬ stavlja na drugi strani mno¬ go večjo obremenitev in stroške. Prav zaradi tega moramo pred vsako novo gradnjo zelo dobro premisliti, ali ni bolje približati dom čimbolj delov¬ nemu mestu ter gospodarske¬ mu, družbenemu in kultur¬ nemu središču, kjer so ure¬ jene oz. bodo v doglednem času urejene komunalne za¬ deve (kanalizacija, ceste, vo¬ dovod, elektrika, razsvetljava itd.), dobro založeni preskr¬ bovalni centri (trgovine vseh vrst, živilski trg, servisi itd.), družbeno kulturni centri (klubi, knjižnice, kino, itd.), zdravstvena služba, vzgojno varstvene ustanove, šole itd., torej kjer je življenjski in družbeni standard prebival¬ stva mnogo večji in ugodnej¬ ši in kjer končno razlika med razvitim mestnim središčem in zaostalim podeželjem ved¬ no bolj zgineva. Z ozirom na te in druge podobne perspektivne razlo¬ ge smo se lotili tudi , urbani¬ stičnega načrtovanja, usmer¬ janja in urejanja tudi na po¬ deželju. Razumljivo je, da na zunanjih, kmečkih območjih ne bomo pospeševali ne¬ ustrezne stanovanjske grad¬ nje, temveč jo bomo raje koncentrirali ob kmetijsko predelovalnih centrih v rav¬ ninskem območju občine, kjer bodo postopoma ustvarjeni pogoji za višji družbeni stan¬ dard. dr. Miloš Levičnik 12 Šišenska tribuna še plačujemo davke? Zakaj naj (Nadaljevanje z 2. str.) Jo zaradi potrebnih gradbenih površin uničilo, medtem ko dosedanji zasebni lastniki ozi¬ roma uživalci teh zemljišč do¬ bivajo položnice, po katerih morajo še vedno plačevati Kakšen je postopek za odpis zemljiške dohodnine? Pogosto se dogaja, da razne gospodarske in druge organi¬ zacije iz upravičenih in druž¬ beno koristnih ter potrebnih razlogov prevzemajo dosedanja zemljišča. Temu se nihče ne more upravičeno protiviti, kaj¬ ti koristi skupnosti so pred ko¬ ristmi posameznikov, toda še pred vstopom na tako zemlji¬ šče, je nujno opraviti potrebne pravne ukrepe za prenos last¬ niške oziroma uživalne pravice ter v zvezi s tem takoj tudi vse potrebne ukrepe za takoj¬ šen odpis dohodnine od takš¬ nih zemljišč. Zavod za izmero in kataster zemljišč v Ljubljani mora do¬ biti vse potrebne pravne doku¬ mente o prenosu lastniške pra¬ vice do konca vsakega leta, kajti šele tako lahko takrat sporoči občinski upravi za do¬ hodke vse spremembe in šele na podlagi tega lahko le-ta od¬ piše ustrezno dohodnino od zemlje. Občinska uprava za dohodke ne more brez tega postopka samovoljno odpisovati akonta¬ cij od zemljiške dohodnine, čeprav ve, da prejšnji lastnik zemlje ne uživa več. Zaradi te- 100 */o akontacijo na dohodnino od zemlje, ki jo sedaj »obdelu¬ jejo« drugi. Res je, da je naša občinska skupščina nekako pred letom dni dala pristanek za rekon¬ strukcijo gorenjske proge, ven¬ dar s tem še ni vse opravljeno. ga po obstoječih predpisih terja 100 o/o akontacijo zemlji¬ ške dohodnine od tistega, ki je (Nadaljevanje s 3. str.) Podpisal se nisem, ker če komu kaj rečeš, si nakoplješ posledice, kar še posebej ve¬ lja za našo občino. -?- ODGOVOR: V Vašem pi¬ smo je več zanimivih misli, o katerih bi bilo vredno ob¬ širneje razpravljati in res škoda, da se tako strahopet¬ no skrivate. Za gornje pismo Vam namreč pripada, mimo drugega, tudi avtorski hono¬ rar, ki Vam pa ga sedaj ne moremo izplačati. Razen te¬ ga bi bilo koristno, če bi so¬ delovali na občinski plenarni seji o kmeitjstvu, ki bo še ta mesec ter na krajevnih razpravah o kmetijskih pro¬ blemih. Občinski odbor SZDL želi, da bi se aktivno vklju¬ čili s svojimi pozitivnimi mi¬ slimi v naše skupne napore, da se razne zadeve na pod¬ ročju kmetijstva urede čim bolje. še vedno vpisan v uradnih do¬ kumentih Zavoda za izmero in kataster zemljišč kot — dejan¬ ski lastnik in uživalec, čeprav to ne ustreza več dejanskemu stanju. Prav to pa povzroča ne¬ godovanje. in kritiko, ki pa je napačno usmerjena. ŽTP je imelo lani dovolj časa, da bi vsa ta vprašanja uredilo ter s tem preprečilo nezadovoljstvo in neupravičene dvome v vse večje uveljavlja¬ nje zakonitosti, reda in spošto¬ vanja pravic občanov. Zadevo je treba takoj urediti Posebna komisija, sestavlje¬ na iz predstavnikov ŽTP in na¬ še občinske uprave, naj takoj na licu mesta ugotovi dejansko stanje, zlasti kateri kmetovalci in v kakšnem obsegu so priza¬ deti, nakar je treba v pospeše¬ nem postopku urediti prenos zemljiškega lastništva ter ta¬ kojšen odpis akontacij zemlji¬ ške dohodnine od dosedanjih pravnih lastnikov teh zemljišč. J. P., P. M. in P. Š. Glede reševanja pritožb in prošenj za znižanje kmečkih davkov smo dobili od načel¬ nika oddelka za finance ob¬ činske skupščine, tovariša Ci¬ rila Seljaka, naslednji odgo¬ vor: Zastopnik Zavoda za so¬ cialno delo in dva uslužbenca občinskega oddelka za finan¬ ce so obiskali na domu sko¬ raj vse kmetovalce na ob¬ močju naše občine, ki so se pritožili ali prosili za zniža¬ nje davka za leto 1963. Na podlagi ocene vzrokov (bole¬ zen, odsluženje kadrovskega roka, starost oz. zmanjšanja delovne sposobnosti zaradi udeležbe v NOV), na pod¬ lagi katerih so se pritožili, je ta komisija predlagala znižanje davka v odstotkih in ga dostavila občinskemu svetu za družbeni plan in fi¬ nance. Svet je sklenil, da morajo o predlogih za znižanje davka razpravljati in končno sogla¬ šati tudi predstavniki krajev¬ nih skupnosti, krajevnih družbeno političnih organiza¬ cij in člani občinske skup¬ ščine. Taki razgovori so bili na sedežih krajevnih skup¬ nosti Vižmarje, Stanežiče, Vodice, Bukovica, Pirniče, Medvode in Topol zelo uspeš¬ ni in objektivni, ker so se krajevni predstavniki zave¬ dali odgovornosti, ki jim je bila s tem zaupana. Znatno manj soglasja in objektivno¬ sti je bilo na takem sestanku v Smledniku itd. Menimo, da je bila demo¬ kratičnost reševanja pritožb zagotovljena, rezultati pa so v veliki meri odvisni od ob¬ jektivnega odločanja oseb, ki najbolje poznajo življenjske in delovne pogoje pritožite- ljev. Jože Posavec NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa .. Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: NAGRADE Rojc, Lepodvorska 23, Milka Med prejetimi odgovori na Saje, Zofke Kvedrove 24, in našo anketo so bili izžrebani: Ana Šinkovec, Šišenska 36. Jelka Dobravec, Šmartno pod Vsi omenjeni naj dvignejo Šmarno goro 49, Milan po 1000 dinarjev nagrade v Krmelj, Dolomitska 20, Ma- uparvi lista, Celovška 121/V, lija Praznik, Trata 29, Jože soba 24, POVSOD MORAMO VIDETI IN DOSLEDNO SPOŠTOVATI TER ZAŠČITITI ZAKONITE PRAVICE DELOVNIH LJUDI ŽTP bi moralo takoj zatem s prizadetimi kmetovalci ure¬ diti vse potrebno glede odkupa parcel, po katerih bo speljana nova gorenjska proga. Isto velja kar zadeva odškodnine za zem¬ ljišča, ki bodo poškodovana zaradi te rekonstrukcije, saj jih žara d* tega dosedanji lastniki ne bodo mogli koristno obdelati m uživati plodov svojega dela na njih. Kot že rečeno, pa 100 akontacijo na dohodnino od zemlje še vedno plačujejo. Vsi, prav vsi,,kar nas je, bi se upravičeno razburjali, če bi morali plačevati nekaj, česar nimamo in česar ne uživamo več. Žaf&di tega se ne smemo čuditi, če se tudi naši kmetovalci na jltorih volivcev razburjajo prav zaradi tega. To povzroča hudo tri ter mnogo kritike na račun občinske skupščine, ki pa je pri tem ne zadene krivda. Postopek za znižanje davkov IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH KADROV Pogoj za uspešno delo sin¬ dikalnih organizacij je izo¬ braževanje kadrov. Stalna oblika takega izobraževanja so seminarji, ki jih prireja ObSS skupaj z Delavsko uni¬ verzo. Seminar, ki je bil od 24. do 27. februarja letos v gra¬ du Agromel, Podsmreka pri Višnji gori, šteje v ta okvir. Namenjen pa je bil predsed¬ nikom in tajnikom sindikal¬ nih podružnic industrijskih podjetij ter članom občin¬ skega strokovnega odbora, sindikata industrije in ru¬ darstva. Prijavljenih je bilo 28, seminarja pa se je ude¬ ležilo 21 članov izvršnih od¬ borov in občinskega odbora. Nekatere sindikalne podruž¬ nice: Iskra (obrati Feri ti, Magneti, Keramika, Elektro¬ nika), Industrijsko-montažno podjetje IMP, Unitas, Plutal, Sora Medvode, Color, Tovar¬ na celuloze Medvode in tiskarna NB, se niso odzvale našemu razpisu. Takšna ne¬ zainteresiranost ni opravič¬ ljiva in se gotovo odraža pri celotnem delovanju sindikal¬ ne podružnice v podjetju. Seminar je bil pester, bo¬ gat in zgoščen po vsebini. V ciklusu predavanj so bila ob¬ ravnavna vprašanja gospo¬ darjenja in poslovanja, osnove in merila delitve či¬ stega dohodka, merila deli¬ tve osebnih dohodkov, plani¬ ranje in usposabljanje ka¬ drov, samoupravljanje, vpra¬ šanje ekonomskih enot, vlo¬ ga sindikatov ob prehodu na 42-urni delovni teden itd. Splošno mnenje udeležen¬ cev seminarja je bilo, naj bi take oblike izobraževanja obdržali še vnaprej, saj po¬ leg osnovnega namena po¬ magajo tudi k spoznavanju in zbliževanju neposrednih proizvajalcev. Franc Žontar KOLEKTIVNA DARILA OTROKOM Občinska zveza DPM je lani izvedla akcijo zbiranja denarnih sredstev za nabavo praktičnih kolektivnih novoletnih daril. Zato je pismeno zaprosila vse gospodarske organizacije v naši občini, da po svojih zmogljivo¬ stih prispevajo v ta sklad na¬ menska sredstva. Žal smo opa¬ zili pri nekaterih nerazumeva- nje, pri drugih pa smo morali upoštevati finančno stanje. Kljub temu je bilo zbranih 1,900.000 dinarjev, za katere so bila nabavljena kolektivna da- rila za razvijanje svobodnih ak¬ tivnosti. Kolektivna darila so prejeli vsi pionirski odredi v občini, teh je 14, vsi vzgojno varstveni zavodi, to je 7 usta¬ nov in 11 društev prijateljev mladine. Vsa sredstva so bila porabljena v namene, za katera so bila zbrana. Čeprav uspeh zbiranja sred- štev ni bil popoln, bomo s to prakso nadaljevali in upamo, da bo vse manj individualnih obdarovanj v posameznih go¬ spodarskih organizacijah, s ten pa bo možno povečati sredstva za kolektivna darila, ki bodo služila dosti več otrokom in dalj časa. Vse gospodarske organizacije v naši občini bodo prejele od organizatorjev te akcije pisme¬ no poročilo o zbiranju sredstev in njihovi porabi, kakor tudi seznam kolektivnih daril, ki so bila iz teh sredstev nabavljena. -o KJE IN KAKO SO NAŠI OTROCI PREŽIVELI SEME- STRALNE POČITNICE 100 otrok iz vse občine je bilo v treh izmenah na zim¬ skem okrevanju v našem po čitniškem domu na Srednji Dobravi pri Kropi. Večina' teh je bilo iz socialnih, vsi pa iz zdravstvenih razlogov počitnic nujno potrebna, za¬ to je za delno kritje stro¬ škov prispevala občinska skupščina iz svojega prora¬ čuna 400.000 dinarjev. Vsi tisti otroci, kjer povprečni mesečni dohodek na družin-. skega člana ne presega 8000 dinarjev, so bili na okreva¬ nju brezplačno, ostali pa so plačevali oskrbnino po svo¬ jih ekonomskih zomgljivo- stih. Šole, občinska zveza DPM i ter drugi pa so pripravili med letošnjimi semestralni- mi počitnicami zimsko okre¬ vanje in smučarske tečaje 250 otrokom. Na dnevnih zi- movanjih pa jih je bilo 48. Torej je skoraj 300 otrok preživelo letošnje zimske po¬ čitnice v organiziranem delu in razvedrilu. Letošnje izkušnje nas za¬ dolžujejo, da bolj kot doslej skrbimo za organizacijo dnevnih zimovanj, saj prav v to obliko dejavnosti zaja¬ memo znatno večje število otrok, kot v tečajih, organi-! ziranih izven kraja bivališča Je pa to tudi cenena oblika skrbi za otroka. J. S. Industrijski kombinat za elektromehaniko, telekomunika-j cije, elektroniko in avtomatiko ISKRA gradi na območju krajevne skupnosti Dravlje kompletne nove tovarne za razne svoje specializirane proizvode. Nekatere od njih bodo že letos začele s proizvodnjo. To pomenja nove možnosti zaposlitve, zlasti za mlajše generacije: prav tako pa tudi nove možnosti za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo na tein območju ter za hitrejši dvig življenjske in družbene ravni prebivalstva na tem območju. Foto: Savo Jakulin 12 Šišenska tribuna Zakaj naj še plačujemo davke? (Nadaljevanje z 2. str.) 100 »/o akontacijo na dohodnino še vedno vpisan v uradnih do _ ji i• l • :„ .. irutvinntiVi ToTrnrJo rzo ivmnvn in DEL0VMH KOLEKTIVOV od zemlje, ki jo sedaj »obdelu- jo zaradi potrebnih gradbenih jejo« drugi, površin uničilo, medtem ko Res je, da je naša občinska dosedanji zasebni lastniki ozi- skupščina nekako pred letom torna uživalci teh zemljišč do- dni dala pristanek za rekon- bivajo položnice, po katerih strukcijo gorenjske proge, ven- tnorajo še vedno plačevati dar s tem še ni vse opravljeno, napačno usmerjena. ŽTP je imelo lani POVSOD MORAMO VIDETI IN DOSLEDNO SPOŠTOVATI kumentih Zavoda za izmero in kataster zemljišč kot — dejan¬ ski lastnik in uživalec, čeprav to ne ustreza več dejanskemu stanju. Prav to pa povzroča ne¬ godovanje. in kritiko, ki pa je TER ZAŠČITITI ZAKONITE PRAVICE DELOVNIH LJUDI dovolj časa, da bi vsa ta vprašanja uredilo ter s tem preprečilo nezadovoljstvo in neupravičene dvome v vse večje uveljavlja¬ nje zakonitosti, reda in spošto¬ vanja pravic občanov. Zadevo je treba takoj urediti Posebna komisija, sestavlje¬ na iz predstavnikov ŽTP in na¬ še občinske uprave, naj takoj na licu mesta ugotovi dejansko stanje, zlasti kateri kmetovalci in v kakšnem obsegu so priza¬ deti, nakar je treba v pospeše- ŽTP bi moralo takoj zatem s prizadetimi kmetovalci ure¬ diti vse potrebno glede odkupa parcel, po katerih bo speljana nova gorenjska proga. Isto velja kar zadeva odškodnine za zem- P ča, ki bodo poškodovana zaradi te rekonstrukcije, saj jih adi tega dosedanji lastniki ne bodo mogli koristno obdelati ib uživati plodov svojega dela na njih. Kot že rečeno, pa 100 */• akontacijo na dohodnino od zemlje še vedno plačujejo. Vsi, prav vsi,Jkar nas je, bi se upravičeno razburjali, če bi morali plačevati nekaj, česar nimamo in česar ne uživamo več. Žip&di tega se ne smemo čuditi, če se tudi naši kmetovalci na iborih volivcev razburjajo prav zaradi tega. To povzroča hudo Jeri ter mnogo kritike na račun občinske skupščine, ki pa je nem postopku urediti prenos ■piri tem ne zadene krivda. zemljiškega lastništva ter ta- * kojšen odpis akontacij zemlji- Kakšen je postopek za odpis ga po obstoječih predpisih ške dohodnine od dosedanjih zemljiške dohodnine? terja 100 o/o akontacijo zemlji- pravnih lastnikov teh zemljišč. Pogosto se dogaja, da razne ške dohodnine od tistega, ki je J. P., P. M. in P. Š. gospodarske in druge organi¬ zacije iz upravičenih in druž¬ beno koristnih ter potrebnih razlogov prevzemajo dosedanja zemljišča. Temu se nihče ne more upravičeno protiviti, kaj- Postopek za znižanje davkov ti koristi skupnosti so pred ko¬ ristmi posameznikov, toda še pred vstopom na tako zemlji¬ šče, je nujno opraviti potrebne pravne ukrepe za prenos last¬ niške oziroma uživalne pravice ter v zvezi s tem takoj tudi vse potrebne ukrepe za takoj¬ šen odpis dohodnine od takš¬ nih zemljišč. Zavod za izmero in kataster zemljišč v Ljubljani mora do¬ biti vse potrebne pravne doku¬ mente o prenosu lastniške pra¬ vice do konca vsakega leta, kajti šele tako lahko takrat sporoči občinski upravi za do¬ hodke vse spremembe in šele na podlagi tega lahko le-ta od¬ piše ustrezno dohodnino od zemlje. Občinska uprava za dohodke ne more brez tega postopka samovoljno odpisovati akonta¬ cij od zemljiške dohodnine, čeprav ve, da prejšnji lastnik zemlje ne uživa več. Zaradi te- (Nadaljevanje s 3. str.) Podpisal se nisem, ker če komu kaj rečeš, si nakoplješ posledice, kar še posebej ve¬ lja za našo občino. -?- ODGOVOR: V Vašem pi¬ smo je več zanimivih misli, o katerih bi bilo vredno ob¬ širneje razpravljati in res škoda, da se tako strahopet¬ no skrivate. Za gornje pismo Vam namreč pripada, mimo drugega, tudi avtorski hono¬ rar, ki Vam pa ga sedaj ne moremo izplačati. Razen te¬ ga bi bilo koristno, če bi so¬ delovali na občinski plenarni seji o kmeitjstvu, ki bo še ta mesec ter na krajevnih razpravah o kmetijskih pro¬ blemih. Občinski odbor SZDL želi, da bi se aktivno vklju¬ čili s svojimi pozitivnimi mi¬ slimi v naše skupne napore, da se razne zadeve na pod¬ ročju kmetijstva urede čim bolje. NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika); najmanj pa ... če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: . NAGRADE Med prejetimi odgovori na našo anketo so bili izžrebani: Jelka Dobravec, Šmartno pod Šmarno goro 49, Milan Krmelj, Dolomitska 20, Ma¬ gija Praznik, Trata 29, Jože Rojc, Lepodvorska 23, Milka Saje, Zofke Kvedrove 24, in Ana Šinkovec, Šišenska 36. Vsi omenjeni naj dvignejo po 1000 dinarjev nagrade v uparvi lista, Celovška 121/V, soba 24, Glede reševanja pritožb in prošenj za znižanje kmečkih davkov smo dobili od načel¬ nika oddelka za finance ob¬ činske skupščine, tovariša Ci¬ rila Seljaka, naslednji odgo¬ vor: Zastopnik Zavoda za so¬ cialno delo in dva uslužbenca občinskega oddelka za finan¬ ce so obiskali na domu sko¬ raj vse kmetovalce na ob¬ močju naše občine, ki so se pritožili ali prosili za zniža¬ nje davka za leto 1963. Na podlagi ocene vzrokov (bole¬ zen, odsluženje kadrovskega reka, starost oz. zmanjšanja delovne sposobnosti zaradi udeležbe v NOV), na pod¬ lagi katerih so se pritožili, je ta komisija predlagala znižanje davka v odstotkih in ga dostavila občinskemu svetu za družbeni plan in fi¬ nance. Svet je sklenil, da morajo o predlogih za znižanje davka razpravljati in končno sogla¬ šati tudi predstavniki krajev¬ nih skupnosti, krajevnih družbeno političnih organiza¬ cij in člani občinske skup¬ ščine. Taki razgovori so bili na sedežih krajevnih skup¬ nosti Vižmarje, Stanežiče, Vodice, Bukovica, Pirniče, Medvode in Topol zelo uspeš¬ ni in objektivni, ker so se krajevni predstavniki zave¬ dali odgovornosti, ki jim je bila s tem zaupana. Znatno manj soglasja in objektivno¬ sti je bilo na takem sestanku v Smledniku itd. Menimo, da je bila demo¬ kratičnost reševanja pritožb zagotovljena, rezultati pa so v veliki meri odvisni od ob¬ jektivnega odločanja oseb, ki najbolje poznajo življenjske in delovne pogoje pritožite- ljev. Jože Posavec IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH KADROV Pogoj za uspešno delo sin¬ dikalnih organizacij je izo¬ braževanje kadrov. Stalna oblika takega izobraževanja so seminarji, ki jih prireja ObSS skupaj z Delavsko uni¬ verzo. Seminar, ki je bil od 24. do 27. februarja letos v gra¬ du Agromel, Podsmreka pri Višnji gori, šteje v ta okvir. Namenjen pa je bil predsed¬ nikom in tajnikom sindikal¬ nih podružnic industrijskih podjetij ter članom občin¬ skega strokovnega odbora, sindikata industrije in ru¬ darstva. Prijavljenih je bilo 28, seminarja pa se je ude¬ ležilo 21 članov Izvršnih od¬ borov in občinskega odbora. Nekatere sindikalne podruž¬ nice: Iskra (obrati Feri ti, Magneti, Keramika, Elektro¬ nika), Industrijsko-montažno podjetje IMP, Unitas, Plutal, Sora Medvode, Color, Tovar¬ na celuloze Medvode in tiskarna NB, se niso odzvale našemu razpisu. Takšna ne¬ zainteresiranost ni opravič¬ ljiva in se gotovo odraža pri celotnem delovanju sindikal¬ ne podružnice v podjetju. Seminar je bil pester, bo¬ gat in zgoščen po vsebini. V ciklusu predavanj so bila ob¬ ravnavna vprašanja gospo¬ darjenja in poslovanja, osnove in merila delitve či¬ stega dohodka, merila deli¬ tve osebnih dohodkov, plani¬ ranje in usposabljanje ka¬ drov, samoupravljanje, vpra¬ šanje ekonomskih enot, vlo¬ ga sindikatov ob prehodu na 42-urni delovni teden itd. Splošno mnenje udeležen¬ cev seminarja je bilo, naj bi take oblike izobraževanja obdržali še vnaprej, saj po¬ leg osnovnega namena po¬ magajo tudi k spoznavanju in zbliževanju neposrednih proizvajalcev. Franc Žontar KOLEKTIVNA DARILA OTROKOM Občinska zveza DPM je lani izvedla akcijo zbiranja denarnih sredstev za nabavo praktičnih kolektivnih novoletnih daril. Zato je pismeno zaprosila vse gospodarske organizacije v naši občini, da po svojih zmogljivo¬ stih prispevajo v ta sklad na¬ menska sredstva. Zal smo opa¬ zili pri nekaterih nerazumeva- nje, pri drugih pa smo morali upoštevati finančno stanje, Kljub temu je bilo zbranih 1,900.000 dinarjev, za katere so bila nabavljena kolektivna da- rila za razvijanje svobodnih ak¬ tivnosti. Kolektivna darila prejeli vsi pionirski odredi v občini, teh je 14, vsi vzgojno varstveni zavodi, to je 7 usta¬ nov in 11 društev prijateljev mladine. Vsa sredstva so bila porabljena v namene, za katera so bila zbrana. Čeprav uspeh zbiranja sred¬ stev ni bil popoln, bomo s to prakso nadaljevali in upamo, da bo vse manj individualnih obdarovanj v posameznih go¬ spodarskih organizacijah, s ten pa bo možno povečati sredstva za kolektivna darila, ki bodo služila dosti več otrokom in dalj časa. Vse gospodarske organizacije v naši občini bodo prejele od organizatorjev te akcije pisme¬ no poročilo o zbiranju sredstev in njihovi porabi, kakor tudi seznam kolektivnih daril, ki so bila iz teh sredstev nabavljena, KJE IN KAKO SO NASI OTROCI PREŽIVELI SEME- STRALNE POČITNICE 100 otrok iz vse občine je bilo v treh izmenah na zim¬ skem okrevanju v našem po čitniškem domu na Srednji Dobravi pri Kropi. Večina teh je bilo iz socialnih, vsi pa iz zdravstvenih razlogov počitnic nujno potrebna, za¬ to je za delno kritje stro-| škov prispevala občinska skupščina iz svojega prora¬ čuna 400.000 dinarjev. Vsi tisti otroci, kjer povprečni mesečni dohodek na družin¬ skega člana ne presega 8000 dinarjev, so bili na okreva¬ nju brezplačno, ostali pa so plačevali oskrbnino po svo¬ jih ekonomskih zomgljivo- stih. Sole, občinska zveza DPM ter drugi pa so pripravili med letošnjimi semestralni- mi počitnicami zimsko okre¬ vanje in smučarske tečaje 250 otrokom. Na dnevnih zi- movanjih pa jih je bilo 48. Torej je skoraj 300 otrok preživelo letošnje zimske po¬ čitnice v organiziranem delu in razvedrilu. Letošnje izkušnje nas za-! dolžujejo, da bolj kot doslej skrbimo za organizacijo! dnevnih zimovanj, saj prav! v to obliko dejavnosti zaja-| memo znatno večje število! otrok, kot v tečajih, organi-: ziranih izven kraja bivališča! Je pa to tudi cenena oblikaj skrbi za otroka. J. S. Industrijski kombinat za elektromehaniko, telekomunika¬ cije, elektroniko in avtomatiko ISKRA gradi na območju krajevne skupnosti Dravlje kompletne nove tovarne za razne svoje specializirane proizvode. Nekatere od njih bodo že letos začele s proizvodnjo. To pomenja nove možnosti zaposlitve, zlasti za mlajše generacije; prav tako pa tudi nove možnosti za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo na tem območju ter za hitrejši dvig življenjske in družbene ravni prebivalstva na tem območju. Foto: Savo Jakulin