Stran 413.
Politični pregled.
Notranji položaj. — Tik prednn se je sešel državni zbor, je ministrski predsednik Korber sklical zastopnike Čeških in nemških strank, da bi kar na hitro izposlovoval mej njimi spravo. Korberju je namreč začela voda v grlo teči. Čehi so izjavili, da ne dopuste parlamentarne razprave o nagodbi, ako se jim poprej ne da zadoščenje za razveljavljenje jezikovnih naredb. Proti volji Nemcev ne more Korber tega storiti, ker sicer začno Nemci obstruirati. Zato je sklical spravne konference in izdelal nekak 'načrt za uredbo jezikovnega vprašanja. Ta načrt je sestavljen povse v smislu Nemcev, prav kakor bi že imeli nemško Staatssprache. Sicer dovoljuje Čehom tudi v notranjem uradovanju neke pravice, a nikakor ne tega, kar cehom gre v smislu ravnopravnosti. Zaradi tega so cehi tudi kar odklonili vsako pogajanje na tej podlagi in groze celo z obstrukcijo proti nagodbi. če se vladi ne posreči, jih pomiriti, bo najbrž Korber odletel.
Državni zbor. — Že prve seje bodo jako živahne, kajti pripravljenih je precej novih nujnih predlogov. Posebno zanimiva bo razprava o nujnem predlogu zastran štrajka kmetijskih delavcev v Galiciji in razprava o aferi Wallburg, katero hočejo sprožiti Vsenemci. Kot prva točka na dnevnem redu je tiskovni zakon. Vlada je predložila proračun, o katerem izpfegovorimo prihodnjič.
Ogrska. — Madj^ri so začeli veliko vojno zoper dinastijo. Tako store vselej, kadar hočejo ugnati krono in jo prisiliti, da bi se udala njihovim zahtevam. Kdo ve, če ni vlada s tem v zvezi. Ko se je za časa Wekerla šlo za cerkvenopo-litiČne predloge, je vlada sama nahujskala opozicijo, da je začela demonstrirati proti kroni in vladni listi so napadali nadvojvodo Otona na neČuven način. Tudi zdaj je mogoče, da hoče vlada na ta način prisiliti krono, da glede nagodbe stopi na stran Madjarov in jim žrtvuje cislitvanske interese. Posebno se demonstrira sedaj proti cesarski pesmi in v državnem zboru je bil že stavljen predlog, naj se prepove sviranje cesarske pesmi. Košutovci v ogrskem parlamentu so že v prvi seji jasno pokazali, da bodo z vsemi silami nasprotovali nagodbi, ki sta jo sklenili avstrijska in ogrska vlada, ter da se ne bodo strašili nobenih sredstev, da isto preprečijo. Sedaj javlja neki dunajski list, da je to potrdil tudi neki voditelj*Košutove stranke, ter napovedal naravnost obstrukcijo. Dotični poslanec je izjavil dopisniku dunajskega lista „Wiener Mittagszeitung" mej drugim to-le : „Stranka ve za gotovo, da se vladar strinja s »tališčem dr. Korberja in da poslednjega tudi izdatno podpira zunanji minister grof Goluchowski. (Szell je, kot znano, to trditev ovrgel). Eadi tega mora poseči Košutova stranka po najskrajnejših sredstvih Proglasila bo javno obstrukcijo in je v to svrho že tako organizirana, da lahko vstraja do skrajnosti. Mi ne smemo izpustiti iz rok tako ugodne prilike za odpravo dualizma in smo trdno prepričani, da se nam sedaj posreči ta načrt".
Francija. — V torek se je zopet sešel francoski parlament in začel takoj razpravljati o interpelaciji zastran zatvo-ritve samostanskih šol. če zmaga vlada v tej zadevi, bo sprejet tudi zakon,  s katerim hoče popolnoma potlačiti samostanske šole.
Revolucija v Macedoniji. — Dogodki zadnjih dni v Macedoniji prikazujejo Macedonsko gibanje v jako kritični luči. Ljudje, ki niso prijazni Slovanom in jih nič ne peče obupno stanje tega krščanskega ljudstva pod turškim jarmom, bi radi označili vse to gibanje kot delo navadnih roparskih čet Ali kdor trezno zasleduje dogodke na Balkanu, ta vidi, da stojimo pred durmi splošne ustaje, katera se ne bode dala potlačiti tako meni nič tebi nič. Ako je res, da je v Parizu živeči tajnik macedonskega odbora Delinues zagotavljal, da naraste v kratkem času število ustašev nad 10.000 mož, potem ne bode imela Turčija opraviti z navadnimi roparskimi četami, imela bo posla z ljudstvom, ki je pripravljeno, ali si izvojevati
svobodo ali pa umreti. In da niso Delinijunisove besede prazna govorica, pričajo zadnja poročila iz Macedonije. Po teh poročilih prikazujejo se večje ustaške Čete na vseh koncih in krajih Macedonije in ni ga skoro dne, da ne bi prišlo med njimi in med turškimi vojaki do spopadov, pri katerih ostanejo Često-krat zmagovalci ustaši. Tako smo Čitali n. pr. v nekem listu, da so ustaši vzeli Turkom pri nekem spopadu celo štiri topove. Kakor rečeno, v Macedoniji Turčija nima opraviti z navadnimi roparskimi četami, ampak opraviti ima z ustajo, ki bode danes ali jutri splošna.