i.l-|M [.lirfini B BfltOfUI- XII. lejtnlk. 1933. december 20. 1. numera. Mesetne verske novine. + V/^rekmurske evang. Sinjorije redlte! (A^žiifnlk i rLISAR JANOS, Murska Sobota. ^okoplsi »e morejo v Puconce poillati. Čok računa št. 13,586; imč »Duševnl Hst" Pnconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvdnsfvo 30 dln., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivseme vsaki evang. dllhevnik i vuZital. Božični ddr. Pisao: HARl LIPČT ev. dilhovntk. Glčdajte, ka"kšo liibčzen nam je dao Oča, naj se Boži sinovjezovčmo. I. J&n. 3,1. Kakši veliki božični dar zdržavajo vu sebi te svčte reči! Poglednimo je, ka jes-te vu njih? Vu njih jeste Odkiipitelstva vesčli glas, vu njih jeste koledni angelov blžjžena pesem od Jezušovoga rojstva: ?Ar se je narodo vam dnes Zveličitel, ki je Gospon Kristuš vu Ddvidovom mesti". K nam je prišo naš Odkiipitel, samo edi-no on nas lehko zvrači; k nam je prišo te nžjbogši vrač, samo edino on nam leh-ko notrizavčže naše bolčče i krvdve rane. K nam je prišo te dober paster, ki nas odpela k vretini hladne vodč. K nam je prišo Zveličitel, ki je na sčbe vzeo bre-men naši nevol. K nam je prišo te dober voditeo, ki nšs odpela prek žitka i smrti stčze. On je naš trošt, ki si k nam sčde v joča nčči, k nam je prišo dnes te ra-dost davajoči Kristuš. Glčdajte, kakšo Itt-b^zen nam je dao Oča. Glčdajte vsi lttdjč, kakši nezgruntani je te božični ddr. Ali što potrebuje tt božični džr? Vsž-ki ndrod, vsdko lOdstvo, vsška drždva, vsški človek. Eti nega razlike. Vsi smo v grehi rodjeni, vsi potrebOjemo Odkttpitela. Vsški ndrod. Ar smo vsi ronjavi duševni i telovni siromacke. Moremo se obogatiti z pomočjov Kristuša. Vsi smo zapravlivi sinčvje i čeri, gd^ najdemo zdto pokoj i mir? Edino pri Kristušovi nogdj. Žalostno liidstvo! Veselte se, radujte se dnes vsi! Deca naša, bojdi vesčla, ar je lepi bo-žični dar tfldi tebi prinešeni. Trudni, stžri zborci žitka! Mčr vam bojdi, dr so vidile vaše oči Zveličitela. Moški, hodite vsi i vkiiper z Jožefom molte vu jasli položeno dete, tUdi žene vi hodite i poglednite to veliko čtido i radujte se. Siromšcke, glč-dajte, odprite vaše oči, eti je vaš dober pastčr. Bogatci, naprehodčči, voditelje nL-rodov, držšv, odprite svoja srca v denčš-njem siikešnom vržmeni i bodite na po-moč tem siromdkom i tčm svojim podlo-žencom. Hodmo vsi i molimo Gospoda našega, ki je nds odkiipo, božično svžto veseljč naj obime dnes vsdkoga človeka i to veselj^ naj dnes do nebe s^gne: Haleluja! Gl^dajte, kdkšo liibezen nam je dao Oča. Či si kem duže premišl&vamo od božične svete hištorije, tem bole se napu-ni naša dtiša z božim mirom, tem bole ponizno glčdamo neskončano božo liibč-zen. Po koledni svetkaj vgasnejo goržče sveče, vu mir se pokopa pesem, šr vse ma" svojo granico, svoj konec, samo boža Itibčzen je vekivečna. Tudi svetska i te-lovna lepota ednok min^, tudi mladost preide i pride starost, potom pa smrt, ali boža liibčzen pa naveke ostane. Td veki-večna boža liibezen i dobrota naj bode Strdn 2. DUŠEVNI LIST december 20. ttidi v etorn leti naš ndjdragši i najlepši božični dir. Vesčli den nam je zišao! Kristuš je dnes na svčt prišao, Ki, obraz naš vzžvši na sL, Vsejm žitka trošt i mir nesč. Radiijte se krstšenici! Vi ste dike čročnici, Vu šteroj vam na visini B6g tžl da po svojem sini. Njega so želno čakali, Ki so se njemi viipali: Dnes se spuni to vupanje, I vtdla vsejm zveličanje. M»* Božična radost,. > Luk. 2, 10-11. Božič je le duge stotine svetek radosti, mčra i liibčznosfi pri vsč krstianaj. Na \i den prehenja z delom za telovne, zemeiske dobrote ešče i te najbole zgrablivi človek, strsne se eš-če i te najvčkši hfldobnjak v temnlci. Na edno megnenje vgasne plamen odiirjžvanja v srcaj, prehenjajo držinske mržnje pri fanrilijaj, lfidjd edendrugoga z dobritni žeienji pozdrdvlajo. T6 6€n ešče i ti nevorvani, nemarni goripoiščejo hižo Božo, či so v duhi sploh ne pokvarjeni. Božična pripovest. Te bogžti Z. L. je v hiži tara odzaja v dvorišči ednoga siromaškoga tišlara m5o za arendžša. Božen plaCnik je bio. Ne čiido, vdo vec je bio i šestero decž je mcgo hrdniti, me-štrija je pa pomaii šla. Toga bogatca stareša či pržvi tak decem-bra prve dni svojemi oči, ki je od tistoga cata, ka njerni je žena mrla, preveč omuren, trdoga srcš človek grato: Apa, tišlarova deca so b6si, zdrgečejo v toj zlmi." T^ mlajši pojbič i od njega ešče mlajša sestra, tak okoli pfet letstara, sta za njov pravla: »Tišlarova deca zdrgečejo v toj zimi." Te bogatec je zmigo s plečami i odgovoro je: nPa njim dšjte vi td vaše cipele." MPa gvanta toploga tiidi nčmajo — pravi ta deca. »Dajte njitn vi ta svojega, či je tak Vsaki bi rad čiio i napuno si srdce z ra-dostjov, biajženostjov, z duševnim mbiom. Z temi predragimi, nebeskimi darmi, šteri dnesdčn tak preveč falijo z Človeči srdc. Liidjž čakajo nikšo veliko čiido z nčbe, pototn štere bi na ednok blajženi gratali brezi vse tifida. Z toga se pa spozabijo, ka je (a velka čQda, te pre-držgi šenk naiega Očč nebeskoga žedavnoda-ni natn, samo prijeti trbe za njega. Te šenk je On, od koga se je Abr&hSmi senjalo, ki ie Ja-kobi obečan btio, od koga je David spevao i od koga so prorocke prorcktivali — Jezuš Krls-tuš. Od Njega guči radostna nazvčst angela, gda veli: ,O?o, nazveičavam vatn veliko radost, itera bode vsemi liidstvi, ar se je narddo vam dnes Zveličitel, ki je Gospon Kristuš v Davido-vom mesti". Te radostni glas se čfije tadi zda. Či vgHh ne potom angelski viist, čiije se potom svetoga evangeliuma. Ka dost?, Ifidi ne najde 16 velko radost, štero iiče i od itere evangelium guči ete Božične svčtke, totni zrok ]e, ka se največ Ifidi spczabi z toga, ka pravi Božič i Božično radost satno oni tnajo, kem se je v srdcaj poro-do Jezuš Srdce, v štcrom Jezuš ne žive i ne kraliije, nemre prerazmiti i tfldi ne zadobiti Bo-žični šenk Gosdodnoga Boga, kakti blšjženost, tnčrs zadovolnost. Na svet se je narodo žc džvno Jezuš, ali nar6do se je i tebi, v tvojem srdcej? šajnalivate" — odgčvoro je mrzlo oča. BAH, apa," pravi ta vekša U — Bs6sid so pravll, ka tišlara na cesto 3pakivate, či pred svetki ne plžča arendo." Te oča se je čemerno zdro: Šic, vi jočlaijel Či ne plžča, na cesti se najde v svetke. Plščajte vi, či mate, raesto njcga, te de v redi." Tž slarčša či je zda vozazvala teva dvA mlajšiva v dtugo hižo i njima je pravla: »Apa, so pravli, ka se tišlar na cesti nžjde, či ne pla-ča. Plačajmo mi arendo." »M?!* — pravita teva menšiva i mislita si na one pare, šiere sta dobiia, gda sta ne šteia vršstvo jemati. Stareša sestra pa pravi: ,Ja, mi moremo vkflperspraviti arendo, či neičetno, ka bi te siromacke na cesto bili vrženi. Mamo ni-kaj prišparani penez, pa k kavi vsaki dobi tri kocke cukra, z toga dve kocki vsaki nds pri-iparati more tak pri zžjtriki, kak pri jiižini. V december 20. DOŠEVNI LlSf Štran 3. Dokeč nepobožnost, nevčrnost kralfije v tvojem srdcej, dokeč sebičnost lžda v njem, dokeč nevoSČenos« i odurjivanja plamen sfja z tvoji 651, tečas nemreš praviti, ka se je Jezuš narodo tOdi v tvojem srdcej. Dokeč samo na velke s- etke i za difigi lfldi volo idei v cerkev, ne dabi žijao Ršč Bo-žo; dokeč ne v6š z pžr tnillmetroni namenše vrezati falat krflha, naj otšvii živlenje tem strž dajočim; dokeč na leto z edno par poželenj svoji ne veš dolipovedati, da s tem ništerne skuzč zbrišcš doli tem v nevoli, srmaštvi bodo-čim ; dokeč neščeš topločo tvoje hiže z tem naj-mčnšim pomčnšati, da stetn prišparaš par pre-koli za one, kt v mrzli hižaj drgcčejo; dokeč satno svojerni guti i žalodci živčš i ne veš dcli-povedati z nlkšega poželenja za bližnje tvoje $ niti za bldjženost tvoje familije ne; dokeč ne veš, ka je Jubezen, smilenost, či vglih okoli tdbe krči, javče, plaka sto i sto nevoie, trplenja, ti si gliihi i slSpi v svojcj sebičnosti za vse to — tečas, dragi moj, nemrei praviti: Znam, ka je Božič, čfitim i jaz to Božično radost, ir se je Jezuš narOdo v srdcej mojem! NL se je ešče! Prosi zato Gospodnoga Boga za tč, za tvoj Božič, gda se Jezuš i v tvojetn srce narodi i ti se tak znova porodii v dfihi i z prdvoga, v5rv8jočega srdcž boš spevao i ti: nDika na visini Bogl, na zemli tnčr, liidem pa Boža do-bra vola." ti,M ,,n , JUVENTUS. Pri bethlehemski jaslaj. edno škatdlo ga spravimo vkiiper i gda de pu-na, odamo ga.' BTž dava cukerl" — pršvita teva menšiva. I od tistoga dneva so z ednim cukrom piJi kd-vo, Ta mala se je starala včžsi, ka je britka, ali zSto je vedno •¦>'-¦&& Ono sunce. ki razgnalo ¦t?- S- - Z radostjS^ se zglčdnetn na T6', «* ¦}; Nemretn z Tebom sit bidti. ,.?ft\ , ., Ar od Tebe dale nemrem, ..<, , ;, ';' Stanem mo!čč pri Tebi. ,' ]', /**;,], • ' Oh, da bi li pamet moja ' r; " 'x" " Globočina morja bila, --.n '?>---.; * Kaj bi Te' znao prijeti. t:«^;«&, DOnok v ednom vsigdar vOpam, ; .... Moj Jezuš, moj sredbenik; . " : Ka me ne odvržeš nigdžr, Osldneš moj Jubeznik. Daj, naj bode duša moja t :• Vččen stdlii, cerkev Tvoja, Jas sam pa Tvoj vučenik. SllBŽnilS. Strdn 4. DOŠEVNI LI$f december 26. Tuhinsko dete. Pisala: HELENA CHRISTALER. - Poslov.: SILVANUS. »Šterikoli gori vzeme takše džte vu imeni mojetn, mene vzeme gori." (Ma. 18, 5.) Ete reči so se od ednoga krotkoga, donok v gvBSnoj meri siihoga g!asa nazveščdvale vu prestornoj cčrkvi. Te reči so bilč eden ta! z bo-žične predge, štero je te farar v St. Marieni dr-žo. Tč reči so bile te jedine, štere so se vu srci tL male dekličke zastavile, ki je vu zddnjoj klopi vkiippolegnjeno poslušala predgo. Vse reči te predge je mimo vuh piistila vu dobrotn občii-tenji, ka je vu toploj zakOrjenoj cerkvi sedela, šteroj so ti visiki marmorski stebri i to vnogo blišččče zlato nikaj lakšega dalo, štero je njo z njene vsžkdenčšnje mrščnosti vozdignolo. Na pravotn i na levom stiani oltSra je edno-edno božično drevo bilo goripostavleno, z šterivi je od ti gorčči sveč edna skrivna svekloiča i diš napuno celo cčrkev. Obprvim si je celo svojo pazlivost vu božičnivi drevi i vu okinčano cer-kev vtonila, itera so jo vu svetešnjo občiitenje zazibala, ali gda so nje te reči od deteta, šte roga gori more vzeti, vu srce spadnola, (e je zžčala na farara poslOhšati, ki je te reči z tak vclkov krotkostjov i srca občtttenjem predgao j nazvesčavao. li štirnšjset let stara Fatime je edna sfiha, edna mšla sveča gorela, okoli nje so stali deca v mrzloj hiži. Prcstrašili so se, tiidi tišlar je ne mogo k reči pridti, samo si je šapko zgrabo doli pred tetn bogatcom, ki je (fldi za decov svojov prišo. TiSlsr je mislo, ka je žrendo pri šo tčrjat. Ali 16 bogatec etak veli: »Deca je vkfiper-spršvila sama z svoje v61e telko, ka je arendo plačala tnesto vas i s tetn je tudi meni radost spraviia. Nikaj ne hvdlte, mejte vi tiidi veseli Božič. Kata — veli sIGžkinji svojoj — vužgi vse sveče, štere si prinesla, skladi vo z košare te ienk etoj miloj dečid i popevlimo vsi — »Angel svčti z nebes doli ..." Vse so skuzč pobile i tned tetn se je pa ogldso veliki zvon v tormi, tak da bi pravo. ,Dika na visini Bogi, tnčr na zemli, liidetn pa dopždnenjd." ' Poslov.:JTS. loša deklička bila, z kmičnira obrdzom, z gore-čimi očmi, z gostimi dugimi vlasami, šteri so vu kito spleteni visiii po plččaj na siromaški gvant, iteroga je nosila. Čfldno je, ka vsega človeče reči lehko na- ' pravijo. Znajo vu dvojnost slihnoti, znajo vu vi-šino zdignoti, znšjo takia bidti, kak lubezniva raati, ki včvtegne svoje rok^, naj dčte svoje na '; srce obine, znajo oničiti i znajo žitek obfidlti. ': Ta deklina je trepetala od vnogi občOtenj, štera so te stdre reči sv. pisma vu njš obiidile. Krv vu žilaj se nje je kak burkajoča voda va- :: liJa i da bi nje na čeli i obrazi žile razfrgati : štela, roke so nje trepetale i srce vu prsaj se je premetavalo kak vu klonjo zapreti ftlček ... Za edno vOro sledi je cagajoč stšla ta de-klina pred farofom St. Mariena, i gda je sliiž- '¦ kinja voprišla naj odprč dveri, je to stalo to '. dete z cčrkvi v ednotn st&rom plaiči, z iteroga ' rokavov so te suhe rokž daleč vostale, med tčm ka so snega perinje nje na razglavne čarne vla-sč kapale i okoli nje se naganjale kak razbijas-ta deca, šiera se poleti na travniki ipila. »Lehko bi gučala z gospon Fararom ?¦ ~ pita to dete, Steroga guč je ovado, ka je z ta- ¦ hinskoga kraja. Ta sltiškinja je od glave do pet poglčdnola toga mdloga gdsta, eden čas nje : ostro vu Hce gleda i jo je notri pustila. Fatime je tam stala vu kancelšji farara. Ravno si je na eden cigaretlin nažgo i je vu domanjem kaputi sedo pri stoli, na nogaj z šfri- ' kanimi iolinci. Zdaj je sploj ne tak sv&to vovi-do, kak pa vu cčrkvi na predgand oblečeni v čaren talžr. Sflhi, bole uradniški obraz je meo • z ostro odrezanimi brazdami, štere so od na-vadne dobrovolnosti gviišno krotkoščo zadobile. »Dober dčn!" - pozdržvi ga deklina. Te : farar prijaznivo kumne z glavov i pita: »Ka dobroga želeš, dete moje?" Deklička je mučala. Negviišno je gl6Jala na toga moža i okoli po hiši, štere pohištvo je že od dosta nlicanja na stžre čase spominalo. Obprvim je te razloček vkiip mogla prinesti.to-ga moža iteri vu cerkvi kak predgar Boži ve-kivečni pravic pred njov stao, zdaj kak drfižfn-skoga očo, vu činenji vsakdenčinjega Človeka vu kadenje cigaretlinov nžjdti. Srdcč nje je raoč-no bilo i samo gda je te mož ob drfigim pitao: ,Na, ka pa želčš?« je začnola gučati. »Vi čvelžro dec^ mate, gospon Far«r" — vdžri žnj6 reč. december 20. DUŠEVNI LIST Stršn 5. Farar sašeno mlgne z glavov. ,Ka bi oni činili, či bi vam B6g ešče ed- no peto dao?" Farar je čGdno goripogledno na to pitanje, na štero je ne znao odgovora najdti. MAU bi se veselili, či bi vas Bog z ednim velkim detetom obdaruvo?" pšta Faiirne ved-no bole silno, med tem ka so nje oči vu ognji gorele. ,,Edno velko džte?" - erče razsžšeno te pitani. Fatime pa zača giičati od onoga, ka nje je srdce vu cdrkvi tak močno prijčlos cd štero-ga je obladana postžnola i ka za nakanenja si je goridjala. MJas nemam ni oče, ni matere, jas bi rada mela nik&koga, ki me liibi. Jaz sam sploj sirota i zaostivlena i na cesti po večeraj nesržmni moški kričijo za menom". Zda je postdnola z gučom i so nje debele skuze začale tečti z oči na mišlenje njčne oslžvlenosti. »Ka ti je pa ime i što si?" — pita jo fa-rar z nestcUnim gJdsom. .'„. "•.= »Jas se zovdm Fatime Hussein i me je eden ofšclr pripelo esi z bojne. Vu ednoj gorečoj vesnici me je najšo med vnogimi mrtvimi. On tne je v nemško pripelo k spojoj itni., štera me je za roba mela". Te kmičen obriz se je vu britkost obrno. BSpaka sam bila za njo, štere se je hitro navo-lila. Vendar sam ne bila za njo zadosta prij^t-na spila. Želela sam nazžj na moj dom, Te sam vu edno sirotinsko hišo prišla, gde so me z korbači bili. Odnut sam pobegnola. Jas se ne dam korbačivati. Najšli so se dobri ifidjč tiidi, ki so rni mesto dali vu koti i včasi za jesti tOdi. Dr. Schulte me je vu dekličko šoio dao, ar sam se dobro včila. Pri Natan baotoši sara obed dobila. Pri MOller vučiteli sam večkržt č^rino ponošeno gvantanje dobila. Ali nindri sam ne domS, nišče me ne Ifibi". Znovič se je začnola jokati, aii dOnok se je obl&dala i je vkiiperstisnoia v&sta. „1 ka zmorem jas?" — drdra te mož, na pol zadobleni, na pol zmešani od toga nepričž kanoga doživlenja. ,,Vi ste d6nok pravli: Šterikoli gorivzeme tdkše dete vu im^ni mojem, menč vzeme gori!" Te farar je erdeči grato. ,,Ja, to je bilo vu predgi", erčč nepremišelno. Ona ga čfldno pogledne i vu njčnt očaj je tikša prošnja, (dkše želenje pldmnilo, ka je srdcč toga moža netnirno začalo biti i je zvon sebe postano. Od njega želejo ravnotakše? Ne je znao, ka bi naj odgovoro. ,,Jas bom z mojov ženov guJo", — erčč dehšano. T6 njemi je bilo vedno to zadnje re-šenjč, či je ne najšo driige včpoti Žena njego-va |e edna navždna ženska bila, ne zevčena, ali ?edno je znžla, gde ka je za čirrti. Rasburjeni je stopo vu driigo hišo, gde jo je ravno vu deli najšo. ka je na božično drevo sveče goti džvala. BEdno smešno delo," začne razburkano. MEti je edna nsaU deklička k sneni prišla, edno torsko dete, lačno i cotavo i žele da bi jo kak pčto dete za svoje vzčo, kak cd Boga džoi ddr i naj se ešče radfijem nad tem. Prosim te, idi ti sama k njž i giiči žnjov. T6 donok nerore, edno takše dete z tuhinske krvi, Što zna, či je okrščeno!" Ta fararca pomali dolistopi z stolca. BHodf, postavi sveče tečas na ednško, naj ravno stojijo. Jas bom šla i sama poglednem to delo, tak se vidi ka je to za mene. Ti si pri tžkšem deli, dragi Adolf, nepripraven." Cartlavo ga pogiadi na lici i se vu kanceldjo obrnč. Gda je notristopila, je to dekličko pod Kristuša kepom stojččo najšla, na šterom Zveli-čite! k sebi obine to raalo deco. Fararca je sa-mo od strani vidia to dčte, štero je oči svoje moleč vu občDtenji svoje zaostšvlenosti na kep zdignolo i ga pregledavalo. Gda so se dveri odprle, se je Fatime obrnola, aii kak da bi njš noge korenje spiistile, je stala na ednom mesti. BTi si ta mžla deklička, štera ednoga očo i mater išče?" erč^ fararca prijaznivo. To dete je z glavov mignolo i je pričaka-vajoč gi^dalo na to ženo, štera je sploj navddno bila oblečena i je ne bila lepa. Ali na lici se nje je dobrota i materska liibezen dala videti, štera so to prosto ženo vu eden nebeski trak oblekle. T6 je toj deklički batrivnost dalo, knjč je stopila i zočmi je prosčč i čakajoč glždala gori na njo. »No zda mi pa pove, dgte moje, što si i kaj bi rada želela?" Na plčče nje je djdla ro-ko i jo je k kanapeji pelala, na šteroga jo je doliposddila. I te čfldno kmične želne oči so nje tak k srci giičale, ka se je v peti minutaj odločila te čfiden božični dar gorivz^ti. Bil6 je dabi med njima eden nezndni za^ezek postano, šteri je ne zete zemle i se nje je tak naturno vidlo celo delo, ka si je edno ninuto ne pre-mišlavala to čfidno želenje spunitt. Vse je tak ednostžvno bilo. Tii je edno dfite brezi oče i Stržn 6. DOSEVNI LIST december 20. matere i tii so siadšje, bžr ne brezl decč, oni satni 50 meli štiri, aii jestejo famiiije, itere pet, šest, do deset decč n ajo. Lubeznivo jo ]e po-gladila po gldvi I nje erčž: »Ja, lehko prinas ostaneš, či edno dobro, vrlo defe sččš bfdti!" Edno očimegnenje je dekSička brezi reči glddala na 16 ženo, ki je te reči tak gladko vO povždala, tč je obinola to mater, na štere prsi so zda radostl, veseljž i zahvainosti skuze tekle. Eden čas je ta tnati pfistiia dekltCko jokati i 16 nje erče: oTak, zda pa hodi zmenom i boš pila edno šaiico kave,, i naj te tvojim braiom i sestri notri pokažem.* .Bratje i sestre," šošnja na tiho Fatime. BEdna sestra i irij^ bratje,* odgovcri ta fararca. I do me oni radi meli, ne bcdo se z mčnc smehdJi i norčirlii, ka setn kmičnoga obraza?" ,,Ne, Marica de se veselila, či edoo sestro dobi". I Mšrica se je veselila. Pametna deklina je bila, teiko stara kak Fatime. Njena korekt-nost se je včasi dala videti, ka je z Fatime gvantom ne vredi bil6. , ., .¦¦-¦,. ,,SSobodno nje šenkam raoj pldvi svetešnji gvant?" — erče tiho vu viiha matere.,Jas mam ešče onoga pisanoga". Mati je samo z giavov mignola ! je piis-tiia to novo čer od sestrinke lubeznosti okJžsti, štera se je nad tira čiidnim tOrsitim detetom obiidila. TUdi tS seri pojbje so se okoli njž zdriižiJi i ne folgali zadosta kazati njihove bo žične dari. Zda "je ta fararca prekodišla k može vu božično hišo, gde ga je, pregiedžvavši te ved-nako postavSene sveče na božsčnom drevi i na itsesti stoičči, najšia. ,,Nos že je odišla ta maia ? Si nje dala kaj za šenk?" — pita on ženo svojo. Žena se je smehala, ..Ravno nasprotno, ona je eii i oslane etl Jas seai te čiiden dar vzela, naj midva k najnim Itiram serim eiče edno čarno deie ma^a." ,.Lujza!" — kriči razburjeno te mož. , I ti si me niti ne pitala!" ,,Ja zaka bi pa? Ti si me vo poslo, naj delo vr^d vzemem, kak jaz za najbogše najdem. I jas sam iak najšla za najbogie, to zaosSavie-no dete, štero bi vu s»;ojoj samočini zbožni 1U-di porob postanolo, vu nsšo hišo gorivzčt?. Ti gi\~, jes sem činila. Tak sva eden drfi- goga vodopunila". Na to je z kota edea mšli stol prinesla, beli prt je prestrJa na njega i pri-jaznivo erče: »Potnžgaj mi z Senkev naše dec^ nikaj vopoisksfi, naj Fatlme prazna ne ostane". ,,Naša či Fatlme!" — ponavla te farar. ,,A!i je že okrščena?' Dobroyolno ga je glčdala žena. ,,No pa či je ešče ne, ti boš jo čas nieo poetomtoga okrstiti. Vsakše forrao Je denčšnji svetek za mčne te nžjblžjženeši med vsenii, šte-re srno do etimao svetiSi. Ka misliš li?' I ona ga je tak Jfibezniro pogičdaoia, ka se je cela njegova bivost v nj6 vtonila i je i edntm iieg«.'ušnim smehora ponovo: ,,Naša či Fatime . . ." Koledi. Oh Sepi čas, oh zlati čas! Ti vse ndrode zbudjšsaš, Gda se vsžki veseii, V-srdci kolede sveti! T6 čas smo pa zadobili Po Gcspodna stnilenosti, -Naj ga starcst, mladina V dflši z-veseljom vživa. V-tom časi v-punoj radosti Se spomsnmo z liibčznosti, Z-vezde vu Betlehemi Potikazeče k-štali. Vu šteroj je te velki krao, V-jžslaj svojo zibel naišao, Kam' je bio položeni, Z-vencom dQha kinčani. Tč velki gosf i prijatel Je prišao k-nam kak rešitei, Da nas od grehov reši I z nebe očom zmlri. •< - Z&to gor' vsi, stžri. miždi, Nebojdite več zaspani, Svetsko marnost nlhžjte, Dfišni kinč si spravlajte. Šteroga je on prlnesao Ino ga je nara dsriivao Na ete den veliki, Dragi sv^tek koledni. december 20. DUŠEVNI LIST Stnin 7 Oh, z!ati čas pun vesčija, Da bf te srdca spoznaSa, . , • Kak velka je ia diks, Pridoča od deleta. Tam vu raesti zavrženom, Po prorokaj nazvestšenom *- , :. Odnu! je prilao Boži Sin jedinorodjeni. Paščimo se tak vsi k-njemi ' ¦•¦'"¦:¦ , V-srdd z dflhora navdenjeni, Ar jedino li ponjem - Dobimo žitek večen. Oh dragi čas, oh z!ati čas, Z-dikov osvečen se biižaš. Ohs da bi le spoznali I Bogi hvalo da!i /onaš Štefan. Na koledni večer. Pisao: HARI LIPOT ev. duhovnik. I brat: Pove mi, lublčni moj brat, zaka se dnes tak preveč veseli rnoje nialo srce? Zaka je dnes naša cerkev tak svetla, zaka je tlidi okoli nas vse tak svetio, iepo i mirno ? II. brat: Dnes je koiedni večer, inoj ma!i brat, zato je tvoje dobro srcč tsk preveč veseio. Dnes pride k nam ma'i jezul, on nam prinese blagoslov i božo miloščo, ar nas on gorčče 1Q bi. Angel ga prinese z nebes, zato se raduje dnes vsako dete i zato se lešči božlčno drevo. I brat: Aii jaz nemorem razmiti, moj dra-gl brat, zaka se pa dnes vsaki človek nevescli, zaka se tadi dnes tak dosta Ifldi joče, zaka tii-di dnes dostini ludem bfltke skuze teč^jo? II. brat: MoJ ffiali brat, t6 ti ešče zda ne-morei razmiti I b6gše de za tčbe; či tfidi nigdar ne boš to razmo, Daesd^n |e dosta žalostl na zemlf, žJvIenje h preveč žmefno, dosta je slro maške i sirotir.ske dece. Ne čiidflj se, či tiidi dnes na koledni večer dosta decč joče. Te so zgubili svojo liibJeno mater i svcjega držgoga očo, zato se skusljo. Oni nesiajo lepoga božič-noga dreva, njihovo božično drevo je eden-eden mali križ na cintori, šteroga je zda beli sneg, kak lepi čisti Š3ar pokrio. Tiidi desia te dece v rarzli hižaj niore prebivati i dostakrdt nema sko rico čarnoga kruha. I. brat; Jeli, da ma!i Jezuš toj sirotinskoj deci nszajda ajihove liibične, da njim tiidi kruh i iopSo hižo! Ti si pravo, da Jezuš samo liibiti zna i pomagati tero slabim i nevolnlm. Jell, ka Jezuš ne osfavi sirotinsko i siromaško deco, nego njšrn dolfzbriše britke skuze?! II. brat: Istino maš, dober moj mali brat Jezuš je zato prišo na zemlo, zato blagoslavla vsakoga človeka, da naj ludj^ lubijo sirotinsko i sirooiaiko deco. Mi vs! moremo poraagati ma-Iirn sirotam, tak nem tpall Jezuš z svojega do-brcga srdcš dosta biagosSova i milošče polle za koledni dar. I. brat: Rizmim že, moj liibleni braf. Raz-mira že, zaka jočeje male sirčte. Ali ne samo deca, nego tu i tam tiidi gorlzraieni, stareJi Ifidjč jočejo i žaiostni so. Tfidi to rai razloži. II. brat: Bratec moj, to je preveč žaiostno, zaka tudi gcrizrašeni ludje jočejo. Ne želi to od rnene, da bi ti jaz ioga joča zrck povedo, arse na to zna tvoje rnalo srdcč razpočiti. Ka je Iž-poga i dobroga bilo na etom sveti, vse tisto je odrcesla nestuerna svetska bojna, smrt, sebič-nost. TOvžrišje, očevje, sinovje I bratje so svojo topio rdččo kr* preSevsli na bojnom poH. Da-leč od domače hiše i griide spi svoj vekivečen sen te liibleni tiivariš, oča, sin, brat i dober priatel. Doma pa ešče dnesdžn v čarnom gvan-ti hodijo roditelje, tiivanš!ce, deca, bratja i ža-lujejo syoje zgiiblene Itibi^ne, z tužnim srdcorn si mislijo na on grob, šleri je tam daleč ?u lii-hfnskoj zetnli, gde njihov dragi počiva. Tam vidim očeve i matere, štere z svojim teranim pogledom pred sčbe gl^dajo Delajo ce-lo leto od kffiice do koiice i nemorejo telko pri-sliižiH, nernorejo telko pridelati na svojoj griidi, da bi sebi i svojoj deci za zimo topeo g?ant i obuteo mogli kiipšti. I. brat: Ne pravi tni da!e, lubl^nl brat, ar je fo vse tak preveč tužno i žaiostno. Gugi nsi bole od tnaloga Jezuša. II. brat: Vidim, mali bratec, da razmiš moje reči, 16 vidlm z tvojega žalostnoga obraza. I. brat: Oh dragi brat, ne giiči mi tak da-le, ar se mi srdc^ razpoči. Oh zaka morejo !u-dje tak dosta trpeti? GiičJ mi od božiča, od ko-ledni svčtkov i jaz znova vesžli postanem. Gdž hodi zda Jezuš, v šiere hiže prlde notrl? Pove mi, ali tiidi k nara pride, pov^ mi, na štere dve-ri pnde notri, ali tiidi goripoišče t€ žalostne ro-ditele, od šteri si ml giičo? II. brat: Mali Jezuš ne pita t8, na žtere dveri srae notri idti. Naj bo betežeti, ali biajžt- Stršn 8. DOSEVNI LIST december 20. ženi, on vsakoga goripoišče. On Iflbi deco i sta-reše liidi. V šteroj hiži Boga molijo, on tž rad nolri ide, vkiiperpoz©ve celo držino, razdeii njitn lepe, vekivečne da>e, i z dpema rokama blago-s'dvla te verne liidi. I. brat: Tiidi jaz ščdcn moliti. II. brat: PojdL moliva oba d?a n&šega Gospodnoga Boga v diihi i v srdci. Moiiva raa-le dece i gorizrašeni itidi nžjbogšega priatela, v Beihlehemi rojenoga Jezuša Kristuša. Vkiiper: Drdgi Jezuš, poslOni našo poniz-no molitev, ne okrožš v6 na koledni večer naše male vesi. ZgSedni se na naše nižle hižice, vu šteri vsaka dfiša tebč diči. Daj toplo srdce na-šim voditelom, da naj vidijo vsega liidstva tež-koče i naj človek vu človeki svojega brata vidi i poštiije. Tebe molčči te mirovno čakarao, oh človečanstea Odkfipitel Jezuš Kristuž, pridi k nam trtidnim zemelsklm vandrarom dnes na ko-ledni večer i ostani pri nas naveke! Amen. Koledna pesem.*) (N6ta: Diči diiša moja dike vekvečnoga krdla.) Dika, čest i hvala bojdi Bogi na visini, Ki nam je Odkupitela poslao v svojem sini! Prihajajmo I njemi hvdlo dajmo V-srdca poniznom moienji. - Liidje so vu blodnosti i vu kmici živeli, Kak ovce brezi pastera setn i \k blodili; Porodo se Jezui Kristui, sfn ofe, -¦ ,¦¦•¦>-' '¦'; \\ * Kmici je konec v5inieni, .-, . ¦¦< Ino so se med sebom, ksk bratje ne Ifibili; Z-odfirnosti so eden drfigoga preganjaJi; On je prišao I llib^znost prinesao, -; ; : Vs^m nžrodom 10 na zemli. Blagoslov i dobrotivnost je žnjim prihajala, Trošt, rair ino radost ga je povsud sprevajala. Vu teškočaj I vu zetneJski mantraj, .. \i*> ^i ,i Njega dflša ne vcagala. ;. ; -, ,. ^ . Dika, Ččst i hvžla bojdi Bogi na visini, Ki nas je pripelao k-blaženstvi po svojem sini. Tak je lubo T6 pokvarjeno ludstvo, Odktiplenje spravo njemi. *) Z-staroga Graduala vkflppostavleni, poPrekdij-najskoj evang. A. V, superintendenciji vodani pestneni knig poslovenčo ! predelao: Fllsar Janoš. Daj, Gospodne, da ztve milošče že fu ino tam, Vidim odkBpitela mojga i blagoslšvlam. 'Ino z timi Biaženimi dušami Svet im^ tvoje zvišavam! Eden nfivi svet je gorinajdeni. T6 mišienje je dalo največ deia Kolumbu-si: Ka jeste na ovora krSji morja? Mi smo ne rnornari. Ali ne gori ono skri?no pitanje vu na-šem srdci: »Ka je z ovkraj smrti?" Zanian Ičimo t€ misli pozdbifi, vedno bo-le bodo nam znamenite, kem bllže se približd-vamo proti konci našega živlenja. Kak Kolum-bus, gda je z ete kraj pri morji stao i je z po-gičdom to dolino prefskati šteo, t&k mi liidi pi-tamo gda na brutivi stojiffio: BKak je tani na ovom sveti?" Gda je Kolumbus nazaj prišo z oblddnosti znamenjom z tcga novoga sveta, je Europa znž" la: BT6 je istina". — Gda je Jezuš Krlstuš z obladnostjov z mrtvi stano, Ič so znali njegovi vučenikt- ,,Smrt, gde je tvoj ža!ec?!1 , Jas živ6m i vi tadi bodcte živeli". — MNjegovo kralestvo je vekivcčno". Kolutnbusa n6vi svet je vu bogdstvi, lepoti i blžjženstvi obri stao od vse oni, štere so pred njim gorinajšli i on je niti ne mislo telko do-broga nšjdti. I tak mi tudi lehko prdvimo: BKa so oči ešče ne vidile, ka so viiha ne čflle, ka je človek? na pamet ne prišlo, to je Bog pri-pravo onim, ki njega liibijo!" Ka so Boža deca? po Kristušovom i apoštolskom navuki. 1.) Sol zemle. Mataj 5, v, 13. Kakša je tvoja sol? 2.) Svetlost etoga sveta. Mitaj 5, 14-16. Kak svetiš ti ludem? 3.) Mladike. Jžnoš ev. 15, 1 -6. Si v Je-zuši i On v tebi? 4) Telo Kristušovo. I. Kor. 12, 27. Je to pri tebi resnica? 5.) Kristušov list. II Kor. 3, 3. Ka se čtfe z tfcbe? 6.) Živo kamenje. I. Petra 2, 5. Gde je tvoje raesto? 7.) Odebrani rod. I. Petr. 2, 9. Žh<& pravično? december 20. DUSEVNI tlST Štr4n 9. 8.) Krdlevsko dOhovništvo. I. Petr. 2, 9. Zkliičtt rokd tvoje na molitev ? 9.) Sveti nirod, zadoblenjš liidstvo. I. Petr. 2, 9. Se posveMvaš po njegovi rečaj? 10. Nazveščdvd njegovi dobri del. I. Petr. 2, 9. Ka se čfije z tvoji vfist? 11. Porgarje i domžnji Boži. Efez. 2, 19. Gde je tvoj dom? Dragi čtitel, si ti tfidi med Božov decov? Si že zadobo do toga oblast od Gospodna je-zuia. Janoš evang. 1, 12 13. Prosim te čti od zgoraj omenjena itnčna i pitanja z biblijskiroi mestami, tak da ffldi te evangeliumske veršuše goripoiščeš v ,,Novom zakoni", ar boš satno tak meo lehko globoki blagoslov od etoga pre-mišlžvanja. Milošča Gospodnova naj bode z tebom! KOROŠEC VEKOSLAV ev. mlsionar. Railofai mšli glasi. Rcdostl glas. »Oneva sta pa erkla: veri vu Gospon Jezuši Kristuši i zveličaš se ti i hi-ža tvoja." (Ap. Dj. 16, 31.) DOSevnoga Lfsta vsem čtitelorr, vkiipde-Iajočim ino širitelom blažene božične svčtke — i od Boga blagoslovleno srečno novo leto žele — Reditelstvo. Ndvl letnlk. Z etov numerov smo mogdči z Bože milošče začnoti XII. Ietnik Daievnoga Lista, Vu takšetn časi odpustimo znovič na pot nai jedini slovenski evangeličanski list, gda vsa-ki človek vedno bole čfiti svetovno krizo. Pre-mislite si pa, dragi čtenjirje, ka či vi čfitite kri-zo, naš list jo po duploma čuti. I to krizo ne-zarazmimo le pravilno, či mlačni postanemo k-našemi listi, nego tk, či ga teni verne podpera-mo. Vem ito bode nam goridržao ete list, či tni ne? I odkec bode naše lodstvo zajiraalo čisto evangeličansko čtenjč i diihovno hrano, či bi gorihžnjao zhajati naš list ? Ali bi se tak naleh-ci zmčriii z tera, ka bi nam same tiihinske misli prinašalikstoli dr&goga dQha lQdjč? Na t& pitanja tč dobimo pravilen odgovor, či vsaki svoje napre-plačilo pondvi, zaostdnjeno pa kem prvle notri-poile. V etom letnikl kak prilogo damo Dr. Lut-her Martona žitek. Že za tč priloge volo bi vsd-ki dober evangeličžnec niogao naprepJačnik bid-ti etoga lista. Po dokončanji te priloge na tid pride hiitorija Puconske 150 letne fare. Reditel-stvo ma zadosta pJinov i eSče več goridjanja. Bejdite nam z&to z vašitn lQbeznivim vkupdela-njem na potnoč z tanačorti i djinjom. Bdg nsTm pa naj darfije dobro napr^ldenje. Z verebratln-skim pozdravom — redltelstvo. 150 letnica KrJževske f«re. Križevska fara je tudi okt. 22 ga hvilo džvala Gospddiza svoj 150 iStni obstoj. 1783. okt. 19 ga je bila obdržana v Križevci vu hiži Gergar Mikloža ta prva Boža sliižba. Prvo sv. prcdgo je meo Ba-koš Mihalj dUhovnik, ki je z Šurde bio pozvžni ese, drfigo predgo je pa obdržao Befke BalaS puconski dflhovnik. Skoz cčle zime je križev*ko faro tiidi Berke Balaž pastorizaiivao, dr se je Bakoš dOhovnik li 1784. apr. 11 ga prisčlo v Križevce. Boža slfižba se je vu imeniivanoj hiži do 1784. nov. 14 ga obdržavala. Med tem so začnoli zidati cerkev i dokeč je ta n€ zgotovle-na bila vu k njčnoj zhodnoj steni goripostAvIenotn lesenom šatori je bila držina Boža slfižba do s 1785. okt. 30 ga, na šterom dnčvi je že zgotov-lena cčrkev posvetšena Bogi na diko po BakoS Mibalj domdnjem., Berlfe Balžž puconskom- i Laki Števan hodoškom dfihovniki. - Križevska fara je tak 1783 ga leta začnola pdt svojega Ms-toričnoga osnžvlanja. HodoSka fara je oktobra 31 ga svetila ra-dosti svčtek svojega 150 lStnoga obstoja. Spomenek reformacije okt. 31-ga je z nasledOjočim redov6kom posvetila puconska fa-ra: 1) občna pesem, 2) lihirgia, 3) občna pe-setn. 4) predga, 5) dva khor&ta je igrao na go-sli Banfi Štefan vučiteljiičnik, na harmoniumi so ga sprevdjali Lokay Elza vučitelica, 6) Hvalrao tni vsi Boga, popevao farni mešmi khorai pod vodstvotn Oivšth kantora, 7) Banfi Števan vu-čiteijiščnik je cerkveno historično napredavanje meo, jako interesantnč, 8) Nevcagaj, oh čr€da mšla, popevao farni mešani khoruš, 9) Zaprtna moJitev, 10) občna pestm. Na konci XI. letnlka. Hvala viijeroi B(3gt, z-prv&iov numerov smo dokončali XI. Ifitnik našega lista. Hvila tfidi vsškomi, ki nas je z vkflpdclanjem, ali napreplačilom podpirao. ZM pšli z lflbeznostjov prosimo čtitele Lista naiega, naj ponovi vsaki napr6plačilo svoje i kamči ed-noga novoga napreplačnika cdjspravi I Nekfipte si drflgoga kalendarija, nego vta-ka evangeličanska hiža si naj spravi naš zdoi-titni kepmi ilustrirani »Evangeltčanski Kalendari", šteri je že pred ednim mesecom zgotovleni i vu šterom pa!i jeste dosta interesantnoga, lepoga i hasnovitoga čtenja. Strdn 10. DOSEVNI LIST december 20. Z prveše jubileumske numere smo telko falitov dali zdrukati, ka si jo za 3 dinare vsaki nenapreplačnik tudi lehko kupi pri svojem duhov-niki, naj jo večkrat ma priliko vdiljek prečteti i za Iflbleni spomin svojim potomcom obarvati, naj vsaki, ki jo bode čteo, znovič prežive naše hištorično svetfivanje. Nezamudte si jo zato spra-viti, dragi evangeličani 1 Svetflvanje 450 letnice Lutherovoga rod-jenja v Zagrebi za zšhodni tao Jugoslavije se je začnolonov. 10-gaobpol8-ojvčrizigranjem biid-nice z drfigoga štoka pUšpekove palače. Ob pol 9-toj včri bila je slflžba boža za deco, šterosta opravlala senior Baron z Maribora i konsenior May z Celja. Ousvetna slfižba boža bila je ob 10 toj v6ri. Liturgijo je opravlao piišpekijski duhovnik Becker z asistencijov scniora Waltera z Osijeka i seniora Barona. Cerkev je bila zvon-redno lepo okinčana zelenilotn, a na sami cer-kvi kak i na piišpekovoj zidini plahotale so ju goslovenske i cerkvene zastave. Pri osvetnoj slfižbi Božoj je nazoči bio odposlanec Nj. Vel. Kralja komandant armije armijski general Lj. Marič, njegov pomočnik general j. Damjanovič, komandant divizije general M. Bodi, vu imčni kr. vlade gradbeni minister Dr. Srkulj, zastopnik ministra pravde sekretar Sokrat Pctrovič, vu imčni banovine podban dr. Hadži, vu imeni Zagreb mesta podnačelnik Pavlina, od šoiski oblast rektor vsevučilišča Stipetič i rektor včrstvinske visike šole Reitter, vu imčni metropolite prota Kokič, starokatolički pOšpek Kalodjera, konzuli-nemški, polski, ddnski, engleški, turski, madjar-ski i Ivicarski, nadale sekreteri konzulata česko-slovačkoga i amerikanskoga. Pri službi božoj so nazoči bilč tfldl mnoge delegacije evangeli-čanski gman z Savske i Dravske banovine i devčt evang. dUhovnikov. Zastopnik nemškoga državnoga piišpeka viiji konzistorijalni svetnik Dr. Teodor Heckel z Berlina obdržao je svetešnjo predgo. Pototn je govorio pUšptk Dr. Popp pozdravivši odposlanca Nj. Vel. Kralja i proseči ga, da Nj. Vel. Kralji javi zahvalnost cele evan-gellčanske cerkvi na visikom interesiranji i na odlikovanji. — Dr. Popp piišpek so prijeli ob priliki toga svetiivanja ordo Sv. Save I. reda, Becker pfiipekije dtihovnik sv. Save III. reda i profesor Dr. Bučar, ki majo velike zasluženosti za proteštantizem na literarnotn poli, sv. Save III. ržda. — Svetiuvanje 450 letnice Lutherovoga rodjenja zvršeno je ,,Lutherovom svečanom ve- čeri" v Hrvatskom glasbenom zavodi. Dvorana je bila Iepo dekorirana. Na redovčki je bilo več popevanja i igre punktumcv. Dr. Popp piišpek so vu pozdravnom govori nžjprvle poračali, da se odpošlejo pozdržvni telegrdmi Nj. Vel. Krali, ministri predsedniki i ministri pravde, ka je spri-jeto z navdiišanjem; potom so pozdraviH vse odlične zastopnike, Dr. Heckel, zastopnik nem-škoga državnoga piišpeka, so obdržali preda-vanje »Od Luthera i refjriracije." Na konci so se zahvalili Nj, Vel. Kraljt na slobodi i podpori, štere vživa evangeličanska cerkev v Jugoslaviji. Celo svetQvanje se je zvQnrčdno dobro posrečilo. — V nedelo, nov. 12 ga se je svetila 450 letni-ca Lutherovoga rodjenja v Pančevi za zhodne tale države. Apači. Od nov. 1-ga mao so pri nas Kerč-mar ZoUan nrsionski predgar. Zda vsako nede-lo mamo Božo siužbo. Deca se nam včijo na svete istine našega evangeliomskoga vadluvanja. Mamo tudi že z 18 kotrlg stoječi mžšani spžv-ni khoruš i se vrelo včimo na štiriglasno pope-vanje. Boži blagoslov bojdi nad vsemi nami! 450 letnico Lutherovoga rodjenja so gmane prekmurskoga seniorata novembra 12-ga sveiile. — Puconska fara je svoje zahvdlno poš-tlivanje z t^m tudi svedočila do dičnoga spo-menka toga veiikoga rcformatora našega, ka so duhovnik skoz iest nedel: nov. 5., 12, 19., 26., dec. 3 i 10 ga po dokončanji predge predava-nje meli vu cerkvi od Luther Martona. Vsigdar je bila edna pripravna deklarržcija tiidi. Dekla-malivali so: Flisar Irena, Podlesek Karolina, Šoštarec Geza, Buzetti Ella, Hodošček Lajoš i KQhar Karolina. — Na adventno trčtjo nedelo, dec. 17 ga so pa Luthšr duhovnik naprcdavanje raeli od cerkvenoga žitka finnov, šteri narod je skoron sploj evangeličanski. Deklarnalivala je Boldižar Vilma. Zgtibiček puconskoga farnoga žensko-ga drOštva. Dec. 6 ga je po par dnevnom be-tegi svojem mrla v Pužavci Šiftar Števana gos-tiJničara i posestnika žena, roj. Diuban Josefi-na, stara 60 let. Kak tiivarišica, tak tnati i krst-šenica je ta pokojna edna prvevrste žena bila. Puconsko farno žensko drfištvo vu njej edno podpredsednico svojo žaliije. Drttštvo je na njč-ni spomenek mesto venca 50 dinarov dariivalo Diačkorai Domi i na nj^notn sprevodi z pred-sednicov svojov Ratkai Verov, z večimi čestni-cami i z vnogimi svojimi kotrigami zastopano bilo. . .¦¦¦5?. december 20. DUŠEVNI LIST Štršn 11. 25 letnica osJješke cferkve. Osiješka evang. fara je nov. 12 ga čsvetno svetila 25 letnico po-svečenja cerkve i 25 letnico župnikovanja Wal-ter Antona, svojega sinjor-dfihovnlka. Svdtešnji govor je meo piišpekov odposlšnec Becker dfl-hovnik. Po božoj slfižbi je bilo osvetno spra višče fare, na šterom so pozdravlali Wa!ler dfi-hovnika, a žensko drflštvo prekdalo njemi je krasen dar. Ob toj prilikt prijčla je fara Iepe pžneine dare za zidanje evangeličanskoga doma. Darflvali so: inšpektor fare Siinicz Lajoš 10 000 Din. Žensko društvo «iidi 10 000 D«n, DrOgi 91035 Din Ob toj priliki je Nj. Vel. Kr&l odli-kovao g. Szinicza za njegove velike zaslfiženosti z dobročinenjem na cerkvenom presiori — z or-dom Sv. Save IV. rčda. K odlikovanji toga na-šega rojaka mi tiidi gratuleratno. Odprtiio pitanje. Banska uprava je zren-deluvala, ka vu šotaj, vu šteri je šoldrov večina evangeličanske vere, se naj vrši včenje na takši dndvaj, štere samo r. katoličanska cčrkev sveti. Pitamo velec. sresko načelsico, dotično g. sresk. šolsk. nadzornika: jeli je zndno Vatn, ka se fž naredba nezdrži povsddik? Jeli ste gotovi vči-niti stopaje, naj se poetomtoga ttidi \k narčdba povsčdik poštuje i zdrži? — S spošttivanjetn: Reditelstvo. i*nnqrji us m ei-.»;j«-. Na D. Lendavsko ev. cžrkev je ob pri-liki jubileuma Puconske fare dariivao Rtuper Jožef z ženov svojov 100 Din. Najtopleša nvala I D. Lendava. Lendavske gtnajne dugoleten kuržtor Varga Maljaš je okt. 16 ga v 59 let sta-rosti v Soboiškom špiiall vu Bogi vOpretnino. Za sebov je nihao dovico i tri rošle sirotice. Pokojni se je v Kupšinci narodo. Dalečpoznani gorični vert je biio < tudi eden prčdjen delavec goric Gospodnovi, cerkvi KristuSove, Kuratorsko Č6st je 14 let y najbole težki vremenaj noso i to do smrti. Dosta se je trdio za lepšo bodoč-nost, za napreldenje svoje mžle gmajne, štera njemi je na grob v^nec položiia, kjk znaroenje hvaležncsti i poštiivanja. Na vokivččen počinek, šteroga na Sobotikom cintori počiva, sta ga sprevodila Kovatš Št. ešpereš i Škalič Š. len davski dohovnik. Naj njemi bode slatek sin groba, dfiio njemi pa naj Gospodin Bog korc-nflie z najemom vorni slugov — z večnim žit-kom i blajženstvom! — S, Samovolni dari na goridržanje Dušeunoga Lista: Smodii Janoš Stanjovci, 5. hšt. 10 din, Banfi Jdnoš Šalamenci 5 din, Marič Štefan Pu- conci 5 din, Varga Maria Puconci 3 din, Kfilič Mihalj Brezovci 2 din, Fišsžr Kalman Vaneča 5 dfn, Halaj Matjaš Šalarnenc! 2 din, Flisar Ana Sebcborci 5 din, Škraban Lajnš Puconci 2 din. Radi bi nadaljavali! Srdčna hvala! Turobni glasl. Odselili so se zLdnjiva meseca z Puconske fare vu večnost: Cipott Ja-hoš v Polanl, star 34 leta, Barbarič Žuža, roj. Cipott v Predanovci, stara 65 let, VIssj Žuža, roj. Sedonja v Markišavci, stara 71 leto, vd. Franko Kata, roj. Zelko v Msrkišavd, stara 65 let Banfi, Franciška, roj. Lovenj&k v Pužavci, stara 53 leta, vd. Šoltarec Judith, roj. FJegar v Pucorici stara 82 leti, Bedok Števan na Vaneči, star 72 leti, škrilec Mihaij v Krnci, star 54 leta, Benko Ti-bor, jedini sinček B. Kalman trgovca v Brezovci, star 6 let, vd. Sečko Ana, roj. Veren v Preda-novci, stara 77 let. Naj tndjo sladtek grobski sen i blaženo gorstanenje! Naše Sinjorije duhovnicke, inšpektorje, kantorje i drfigi čestnicke so nov. 1-ga meli svojo jesčnsko spoved i konferenco v M. Soboti. Turobni glasi z Gor. Slavečke evang. fare, Ostavlli so te zemelski dol zždnji mesec: oktobra 13 ga čurman Žuža oženjena, z Sotine vu 71 leti starosti; okt. 16 ga Lančai Marija roj. Skledar z Serd!ce vu 50 leti starosti. — Ti žaluvajoči si naj počinčjo vu Božem ravnanji! Ti vopreminčči naj mžjo sladtck grobski s^n! Naskori do pdvidžnja! Gornja Slaveča, Po zlžtoj knšgi so darfl-vap na našo cerkev sledžči: Pozvek Alojzija z D. Slaveč 20 D., Krenos Marija, roj. v Nuskovi slanliv. v Zagrebi 100 D, Krpič Emilija z Q. Slaveč 20 D., Kozic Janez z tflv. z Serdice 20 D., Fartek Bčia i Ilonka z Serdice 50 D., Kodi-la Matjaš z tiiv. Pečarovci 20 D., Rogač Karol z tQv. Nuskova 30 D. - Hvžla za ti lepe dare! Prosimo nadale dšre na našo cerkev! Gor. Slavečka evangeličanska verevrela naša gmajna je nov. 12-ga osvetno posve-tila toga veJikoga reforniatora, Dr. Luther Mar-tona rojstva 450 oblžtnico. Na tom dnevi je go-rivzela z rira. kat, cžrkvi vu svoje krilo Firiek Marijo roj, Svetec z Kuzme. Dflhovnik so jo z radostjov pozdravlali i so jo prosili, naj vu sa-movolno zebraaoj njžnoj novoj cdrkvi stdlna bode i ostane vu njej notri do smrti. Dari. Z-Murske Sobote g. Heklič Števan so na Dijaški Dom 100 Din darOvali. Brata Šif-tar i Hahn, Nemec Janoš i Mesarič Števan gos- Str&i 12. DOSEVNI LIST december 20. podje pa na sobotiko evang. žensko društvo 100-100 dinarov. Gospodin Bog naj oblona dobrovolne daritele. Srdčna hvala! — Dari na Dljaikt Dom z Bodonske fare: Z Bodonske vžsi vsevkOp 148 1. žita i dva dinara penez. Z StrO-kovec vsevkiip 94 1. pšenice. Z Beznovec vse-vkOp 33 1. žita. Zenkovci včs vsevkflp 20 1. žita. Z-topIoga srdca hvaiimo poitfivanira bodonskim gmajnarom i Boži biagoslov prosimo tak na da-ritele, kak na pobčravce. Troštamo se, kaj ešče z-ti ovi vesnic, štere so eiče tie daruvale, kaj i njč obsede darovitosti sveti duh i nezaost&ne-jo od ti drfigi vernikov spr&višča bodonske sv. materč cčrkvi. Vsevkup z Bodonske fare do eti mao 201 1. žita, 94 1. pšenice i 2 Din penez je darQ?ano. - Dhrl na DtjaŠkl Dom z G. petrov-ske fare: Z-Petrovec vsevkOp 30 5 1. pšenice i 37*5 1. žita. Z Adrianec vsevkup 11 1. pšenice i 9 1. žita. Z-Lucove vsevkiip 15 1. žta i llVa pšenice. Z Neradnovec vsevkOp 7 1. pšenice i 17.5 1. žita. Z-Stanjovec vsevkOp 32 1. pšenice i 25.5 1. žita. Z ŠOlinec vsevkup 8 litrov žita. Z Žanavla vsevkup 5 1. pšenice, 20 1. žita. Z BoreSa vsevkup 1 ], pšenice i 91. žita. VsevkOp v G. petrovskoj fari 101.5 1. pŠenice, 138 1. ži-ta i 5 dinarov penez, štere je niki neimenGvani darovnik dao. Z toploga srdcA hvdlimo t6 z-z dobroga srdca daruvane džri. Fetrovjke gmaj-ne verniki bar na brežne krajine jalovoj zemie včrtivajo i donok je ziilo žnjihovoga pova Di jaškomi Domi tiidi. žr so srdca ne jalova- B4r-bi to pčldo naslediivali tSdi oni verniki, ki na bdgšoj krajini bodčči, eJče nepoznajo toga je-dinoga, l&bčznosti spravišča evangeličanskcga i na smilenost bi odprli srdca svoja. Jestejo gmaj-ne, vesnice, verniki, ki so ešče nigdar ni drob-tine nL darflvali. Radovtdni bi bili znati, z kel-kim so eden po ednotn napre tak vu zemelskotn, kak vu duhovnom stžlišči? T6 edno pa Iehko konstateramo, ka pri takši evangeličanska ob-čutnost jako globoko spi i nemre se zbuditi z-drcvenosti. — Nadale so darfivali na D jaiki Dom z Šalamenec Temlin Ferenc 4 Dln, z-Ge-derovec Štivan Ferenc pri priliki svojega sipa zdivanji 50 Din, z Strfikovec Š-ftšr Ferenc 1 vreče krumpišov. Z-Kroga Svdtec Vince 10 Din, Sočič Kalroan z-Veščfce 10 Din, z G Petrovec Mikola Franc 10 Din, z Puconec Kfihar Karolj 10 Din, KisUak Mthalj Brezovci 6 Din. Srdf na hvalal Gde je mati? Vldk je že pžr včr dugo vozo vu ed-noj strašno kmičnoj nčči. Eden pdtnik je poskOso, či bi zaspati mogo, ali zatnan. Ar na drugoj strdni kup^ja je edno dete >¦ vedno jokalo, šteroga oča se je zaman triidio, naj joč deteta vtiša. Od toga ne-prestalnoga trdblenjd je te pdtnik na zad-nje že razburkani postano, i goristanovši čemerno je pitao toga očo: ,,gde je pa toga deteta mati?" — Edno minuto je ti-šina postšnola. — Na t6 je te oča z ri-pajočim glasom odgovoro: ,,mati leži na-pre vu pakvagčni mrtva vu škrinji!" — Na t6 k njemi skoči te nezadovolen potnik '. i njemi erče: ,,da"jte meni to dete." — I celo noč se ga je čiilo, kak je po kupeji se i ta hodivši to dete na svoji naročaj noso i z lubeznivimi rečmi poskuso toga deteta joč vtišati. Proti gojdni se njemi je t6 posrečilo i džte je zžspalo. Či bi ml namesto drtige soditi, i kri- ?* tizirati, obri bližnjega se vedno tožiti, se včfli zarazmiti, ka njega boli, ka ga za žalostnoga čini; njegov obraz britkoga dela i njega nam za neprijetnoga postavla, t^ bi se za volo naši obČOtenj prčti njemi dostakrat lehko sramiivali pred samim se-bom i bldjženi bi bili, či bi njemi poma*-gati mogli. Od nikaj ne činenja. Eden vučitel je edn6k pitao svoje vu- : čenike pri verendvuki: ,,Ka raoremo mi činiti, naj vu pekel pridemo?" Ta deca so si obprvitn premišlžvali, ali tL so rLz-ločno odgovarjali. Te eden erčč: ,,vmo-riti," te driigi: ,,ne grehe požaluvati," ali: Bnš pokoro činiti." Eden je pa etak odgo-voro: »Mi moremo nikaj ne činiti." | T6 dete je samo ne zarazmilo globo-čino eti reči: Ali nad tem si lehko pre-mišlavamo. Nam je ne potrebno nikaj ne činiti naj vu pekel pridemo; t6 je, nam je po-trebno se samo ne skrbeti i delatizanašo dušo, nam je potrčbno samo goridati ob-račžj z B6gom, samo ne molitl. Kak stojiš ti k tdkšemi nikaj ne činžnji? Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.