ipomledombl oddih no ilovomM In hrvallri obali: tro-, pet- In sedemdnevni po beti ie od 9300 SIT
PRVOMAJSKA POTOVANJA:
himini-San Motino Son Leo, 2 dni; 27.4. in I.5.; 18.900 Salzburg-Rassau-Un/, 2 dni;27.4. in 1.5.; 23.900 loskonski biser 30.4.-2.5.; 33.500 Son Gimignono-Sieno Elba Piso Firenre; 3 dni; 27.4.; 32.900
Krakov-Josno goro Ausrhwilr, 4 dni; 26.4. in 29.4.; 35.900 Ažurno ohola in olok Korziko; 5 dni; 26.4.; 59.900 Sicilijo; 5 dni; 25.-29.5.,119.900 Letolo ■ letalo
Potepuhov NASMEH POLETJU po NAJUGODNEJŠIH CENAH! Naročite na dom brezplačni katalog POTEPUHOVO POLETJE 2001!
i
/KUG E IttJ C IIJJ A
E E 1P (DJ IH E n E E $ a. (0) W E RS n U E 71 A D’ E /& <£ n E RS n H’ K OD IM1 E E
PRIHAJA NOVI
Fl PO 2001
/HA nim T E BS M E T SV ŽE V A P BS tt E M
VAŠE PO SLO VIN E ODLOČITVE BODO IMELE TRDNEJŠO PODLAGO, ČE BOSTE UPORABLJALI
OMOGOČA PRESOJO BONITETE P O SLO V ANJ A POSAMEZNIH GOSPODARSKIH DRUŽB
V F I - P U so zbrani podatki iz bilanc stanja in bilanc uspeha vseh posameznih gospodarskih družb v državi ter najpomembnejši kazalniki njihovega poslovanja za teta 1 994 -2000.
AKTUALNO - NOVO
Agencija nudi tudi informacije o	itttetta p tt> s U o> w ta m jj ib za gospodarske
družbe z območja M tr tna ftk c in M & Ik e ič tv m ije.
P in <č rtv B> m ejjše iia> Panroa at čaje so na splhettmii sttmaaii Agencije republike Slovenije za plačilni promet in p<i> the Ihc fca m uj (03 3if 2(6 (022 Ig;*.. Kneiaij).
Fl PO 2001
O
• B
•C
*
O
"5>
n
c:
S
Q)
E
Q>
A€ DOMŽALE
Servts to Irgovina d.o.o.. Blair*ca 3a, IOC Iran. 1236 Trnn prodaja; 01/562 22-42.01/562 37-00 ___________lax 01/562 37-05___
TOURING
GL 1800 AGold Wing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville
SPORT-touring
CBR 1T00 XX S.BIackbird CB 1100 SF (X-11)
VFR 800 Fl CB 600 F Homet CB 600 S Homet (oklep)
ŠPORT
VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Šport CBR 600 F NSR125R
CHOPPER •
VT 750 DC Black VVidovv VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C/C2 Shadovv
ENDURO
XL1000 V Varedero XRV 750 Africa Twin XL 650 V Transalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XL125 V Varadero XLR 125 R
CROSS
CR 250 R CR 125 R CR 80 RB
SKUTER
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001
moč (kVV/KM)	MPC
87/118	5.099.000
74/100	2.669.000
41/56	1.749.000
121/164	2.589.000
103/140	2.339.000
81/110	2.399.000
71/97	1.559.000
71/97	1.719.000
100/136	2.769.000
81/110	2.159.000
112/152	2.489.000
81/110	2.149.000
81/110	2.069.000
11/15	919.000
32/44	1.779.000
64/87	2.049.000
32/44	1.729.000
32/44	1.669.000
29/39	1.549.000
11/15	1.129.000
70/95	2.259.000
44/60	1.899.000
41/55	1:669.000
45/61	1.639.000
32/44	1.289.000
17/23	1.219.000
11/15	1.169.000
8/11	959.000
43/58	1.329.900
30/41	1.319.900
20/27	849.900
X8R-S (cestni)	4/5,5	399.000
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001.
/'Valvasorjev trg 3, 1270 Litija^
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM; 041 681-584, 041 765-113
0 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
• snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
ir.F. 7.R] n
Zanimiva so le dni razglabljanja na najvišjem nivoju, ko bi nekatere stranke rade lokalnim radijskim in televizijski m postajam dodelile sredstva iz naročnine za nacionalne medije, če jim le ni uspelo "pluralizirati" pišočih medijev, bi radi to storili z elektronskimi. Lepo bi bilo verjeti, da to delajo zaradi altruizma, vendar glede na izkušnje ni prav verjetno. Naravni antagonizem med mediji in politiko obstaja, ogledalo javnosti naj be čisto in jasno, kar oblastnikom ni všeč, sploh ne pri nas. Poglejmo samo reakcije na poročilo komisije Creco. Notranji minister je nezaslišano, hotel kar konkretne primere, ki sojih obravnavali! kaže da svojim ne verjame več, glede na porast (dobrih 8%) korupcije v policiji in državnih organih, ga je razumeti. Očitno se je Bandljev proces spreminjanja Slovenije v policijsko državo sprevrgel, saj so policaji najuspešnejši v dvigovanju loparčkov in bedastemu pozdravu "kontrola prometa", česar v razvitem svetu le zdavnaj ni več. Še hrvaški so postali zelo vljudni in čisto evropski. Ustavijo te, če oaredišneumoosl in tudi krepko kaznujejo. lo Ib za medklic. Podatki komisije Ereco, ki seveda ni vladna, marsikoga bodejo! Gospoda, tudi to je davek demokraciji, ki ga sicer večinoma nosi raja, včasih pa pljuskne tudi do vrhov.
Kje je kaj:
(s) HRASTNIČANI PA ZNAJO!
TRBOVELJSKI UONSI SPET POMAGAJO
<£) GASILSKE IZ LITIJE IN HRASTNIKA
<H> PRVAK OPOZICIJE NAŠ GOST
<§> SALAMIJAOA PRED VRATI!
(fpi> SREDNJE ŠOLE ZAGORJE ZAKLJUČNI ^	PLES
j 33 NAJ ŠPORTNIKI IZJAVLJAJO...
<§> VEČER ŠPORTA V HRASTNIKU
ZB HRASINIK: 03/56-44-006 ZO IfiBOVUE: 03/56-26-322 |ZD ZAGORJE: 03/56-55-p \ZD LITIJA: 01183.81.8!

NASLEDNJIČ IZIDEMO IZ. APRILA 200?
NASLOVNICA "EVROPSKO \ NORE KRAVE" narisal JOŽE. OVNIK
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija sc zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, L polletje 2.916,00 SIT. II. tromesečje 1.468, 00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
29. SUŠCA 2001
j.
j.
11
are.
Kar je, j te ... če odmislimo finančni moment, ki pri vzreji živine za nenasitni svetovni trg seveda ni zanemarljiv, potem je dejstvo, da je - kot prvo, uporaba kostne moke za zadovoljevanje enormnih zahtev po hrani te vrste v svetu opravičljivo, in kot drugo - zato tudi verižna reakcija, ki je bila s tem sprožena v Evropi, meji na črni humor. Angleški, seveda ...
In v EU nastane panika. Ljudje se čudijo, prodaja mesa nenadoma enormno pade, čeprav pridelovalci in mesaiji trdijo dmgače. Članice EU od Portugalske do Nizozemske, se pravi zaveznice v vseh pogledih, zaradi nezaupanja, ki so ga zakrivile nič krive živali, takoj uvedejo stroge sankcije, začne se pokol živine, pravi masaker... znanstveniki in politiki pa z izbranimi besedami, hladno in neprizadeto komentirajo nastali kaos ...
Če pa se le malo poglobimo v nastali problem nam takoj postane jasno, kje se vse skupaj začne. Kostna moka. Vse preveč nedolžen izraz za zmlete izlužene kosti, ki se uporabljajo kot gnojilo ... kot krmilo, ki ubija. Živali. In ljudi. Stvar pa ni čisto nedolžna, kot bi mogoče pričakovali na prvi pogled. Pa poglejmo.
Današnja evropska čreda govedi izhaja le iz štirih rodov divjega goveda. Rod govedo (Bos) seje izkazal za posebno rodovitnega. Dobili smo ga iz njegovega prednika Tura, od katerega izhajajo vse evropske rase domače govedi. Prvo pobudo - loviti divjo goved in jo rediti - je dalo mitološko in versko nagnjenje starih ljudstev. Že od stare kamene dobe je človek v govedu videl božansko vsemogočnost (Indija) in polnost moči (Kreta), se ga bal in ga častil, ga posvečal bogovom ter j im ga daroval kot daritveno žrtev. Ujeto divjo goved so držali v posebnih oborih in svetiščnih gajih, kjer se je v miru pasla v naravnem okolju ... in jo tako izročili človeštvu v skrb . ..Koristi, ki bi jo imeli od goveda kot vprežne, tovorne ali jezdne živali ter kot dajalca mesa in mleka, takrat še niso poznali.To je človek spoznal šele takrat, ko je postal poljedelec. Raziskave kažejo, da seje to zgodilo v času, ko seje (iz religioznih nagibov) našim prednikom porodila misel spraviti v zvezo volovski rog in polmesec! V tem vidimo tudi prve začetke čaščenja meseca. Krava, se pravi govedo, je s tem postala sveta žival, božica lune in rodovitnosti. S pozlačenimi rogovi sojo vpregali v bogoslužne vdzove, vlačila je posvečene pluge in se izkazala za zelo uporabno vprežno žival. Iz četrtega in tretjega tisočletja pr. n. š. že imamo poročila iz Egipta in Prednje Azije o govedu vpreženem v plug. Prva udomačena čreda pa je verjetno živela v zahodnem delu srednje Azije, kjer so že zelo zgodaj cenili tudi njeno gospodarsko vrednost, čeprav ti narodi tedaj še niso uživali mleka. Tako j e govedo začelo služiti človeku...
Vseskozi pa seje, to je menda vsakomur jasno, če ne drugače, iz pravljic tipa a la Bedi in Kekec, goveji prebavni trak razvijal v smeri uživanja in prebave hrane vegetarijanskega izvora. In tako, kot človeško telo ne sprejema tujkov, na njih reagira z odpovedjo ali, kar je še huje, porušitvijo imunskega sistema (AIDS), tako seje tudi imunski sistem govedi, kije bila krmljena z predelanimi ostanki živalskega izvora, porušil. In, da bi bila cela morija še hujša, zaužito meso take živali smrtonosno deluje tudi na ljudi.Vendar pa je vsaka slaba stvar tudi za nekaj dobra. Nemci, npr. so se hitro znašli, in da bi ne bili lačni, so res, samo za pokušino, uvozili iz Daljnega vzhoda pošiljko krokodiljega mesa. Baje, da krokodili ne zbolevajo za parkljavko in slinavko. Lahko j e njim, denarje menda sveta vladar. Po drugi strani pa v tej goveji godlji problem zase predstavljajo vzhodnoevropske države. Po izkušnjah z njimi, vemo zakaj...
Kaj parni, Slovenci? Bomo znali najti rešitev? Bomo znali vrniti govedo na pašnike, tja kamor sodi. Bo postal poklic pastirja, planšarja, cenjen tako, kot je nekoč že bil? Kajti Slovenija je le premajhna in vse prešibka, da bi si lahko nekje na podalpskem obrobju dovolila goveji genocid. Po drugi strani paje zadnje dogajanje v EU samo še dokaz več, da mogoče le še ni prepozno opreti sc na lasten, domači, se pravi, zdrav goveji potencial. Ki bi nam ga lahko drugi celo zavidali. Nič ni nemogoče!! Kajti tako neodgovorno živeti, samopašno ravnati z ljudmi in vsemur čemur smo, kajpada, gospodarji, se ne da v nedogled ...
Problem zase pa pri nas nenadoma predstavljajo ogromne količine kostne moke, kije nihče več noče. Kajti kostna moka se ne uporablja samo v prehrambene namene pri vzreji živine!! Kam torej z njo? Jo bomo pokurili v Anhovem, Trbovljah, Kidričevem ... Veste gospoda, skrivati se za čipkasto zaveso in ljubiteljem goveje juhce servirati, da v Sloveniji sploh ni mogoče kaj takega, zaradi česar se Evropa trenutno maje v tečajih, po drugi strani pa ilegalno kuriti kostno moko, je čisto ignoriranje davkoplačevalcev!!... Ali nismo že zadosti kaznovani...
P.S.: Nadaljevanje te zgodbe je odvisno od količine norih krav, ki smo jih Slovenci pojedli -tudi avtor tega zapisa...
Če krave malo pred iztekom letošnjega leta ne bi znorele Evrope v tolikšni meri, da se danes že zaskrbljeno sprašujemo, da ta katastrofa v doglednem času (zaradi njene inkubacijske dobe, kije danes bolj ali manj še neznanka) mogoče ne pomeni tudi resne grožnje v prehrambeni verigi „Velikega,, Bomo Sapiensa. Potem imajo nedavno izrečene besede dr.Mirka Junga, strokovnjaka, ki se že od leta ’94.(!!!) bavi z kravjo norostjo, še kakšno težo. Javnosti malo znanje nenadoma vzbudil pozornost z izjavo: "...meso, uvoženo po dampinških cenah iz Velike Britanije in ostalih članic EU, ali dostavljenega v Podalpe kot humanitarna pomoč, je pod velikim vprašanjem. To pa zaradi tega, ker nihče zagotovo ne ve ... ali je (bilo) to meso okuženo..."
l TL Tl 5V n 3? H
29. SUŠCA 2001
HRASTNIČANI BODO LETOS SPOZNAVALI SVOJ KRAJ
Člani Turističnega društva Hrastnik, ki deluje od leta 1998, so imeli v četrtek, 15.marca v poslovni dvorani občni zbor, kjer so ugodno ocenili svoje delo. Ocenjevanje okolja, sejem cvetja, sejem sadja in podobno so akcije, kijih želijo obdržati in še popestriti. "Ves čas nam izdatno pomaga občina Hrastnik," je dejala predsednica Mojca Greben, "upam, da bo tako tudi v bodoče..." Belinda Ladiha, ena izmed gonilnih sil tega društva, je predstavila letošnji program dela, ki bo poleg sedanjih akcij vseboval še nove. Med zanimivejše sodi projekt Hrastničani spoznavamo svoj domači kraj, ki bo potekal zadnjo soboto v mesecu maju z namenom, da ljudje podrobneje spoznajo svoje kulturne in naravne znamenitosti. Ob občinskem prazniku bodo tudi informativne stojnice, ki bodo obveščale ljudi o dogajanju v kraju. Razvila se je živahna razprava, ki je pokazala, da ljudi ta tema zanima. Predstavnica TD Trbovlje Mici Juraja je povedala, da se pri njih ukvarjajo s podobnimi problemi. Oglasil se je Cveto Gerčer, predsednik TD Radeče, kjer imajo že kar nekaj privlačnih prireditev kot so dnevi splavarjenja in poudaril, da je treba razmišljati tržno. Ker je vezan na Hrastnik, tu ima svojo turistično agencijo, je priskočil na
Za cvetlične nasade v Hrastniku vzorno skrbi Bogo Biderman
pomoč TD Hrastnik s svojimi prostori. Uradne ure TD so trenutno ob sredah od 18. do 20.ure. Prijetno je presenetil tudi Boris Volaj. Vsem je izročil zloženko, kjer so predstavljene znamenitosti te KS. Izvedeli pa smo tudi o prizadevanjih brodarjev, ki so sposobni
organizirati rafting na Savi 50 turistom v enem dnevu. V začetku jim je pri predstavitvi pomagala občina, zdaj se tržno obnašajo sami. Oglasila seje tudi Vida Senica-Mravljak, znana gostinska delavka, ki se je spraševala, kaj še lahko ponudi Hrastnik turistom. Gostinci, pravi, so pripravljeni. Belinda Ladiha je pojasnila, da je to turistični produkt, kjer nekateri lahko kaj ponudijo - na kulturnem, športnem, trgovskem,... področju. Spodbuda naj bi prišla od tistih, ki so življensko zainteresirani za turistično ponudbo. Sodelovanjepa bo dalo največ uspehov.
Z občnega zbora TD Hrastnik
Jože Gole, ki že več kot deset let skrbi za okolje in prostor, je poudaril, da za lepši videz Hrastnika skrbijo predvsem prebivalci sami. Vključujejo se tudi planinci, ribiči... Samo lani so z njihovo pomočjo izvlekli 60 avtomobilov, kar pomeni, da nekateri še niso osveščeni. Letos bo sodelovanje TD potekalo tudi s planinci in upokojenci, ki so že predstavili nekaj svojih idej. Na koncu so se pogovorili tudi o postopku sprejemanja novih članov. Pristopne izjave bodo na informativnih stojnicah in v različnih društvih, izpolnili pa naj bi jih do konca aprila. Članarino bi lahko novi člani poravnali v prostorih AMG ali po položnici. Znašala naj bi 800 SIT; za upokojence 600, za študente 400 in dijake 200 SIT.
Za pogrinjek ob koncu občnega zbora TD Hrastnik so poskrbele članice aktiva kmečkih žena.
____________________________Fanti Moljk
KNJIGOBUBEZIZLAKINMLINŠ
V	izlaški OŠ so februarja zaključili republiški projekt Knjigobubc. Gre za republiški projekt ustvarjanja v dialogu Epta Centra za izobraževanje in usposabljanje. Projekt je gradnik kakovosti komunikacije med otroci, starši in učitelji. Osnova programa jc Pobarvana pravljica, pravljična krpanka iz odlomkov in ilustracij Eptinih slikanic.
V	projekt so bili vključeni vsi učenci do 1. do
4.razreda izlaške OŠ ter učenci podružnične šole Mlinše. Knjižničarka Romana Poglajen je povedala, da so otroci brali z velikim veseljem ter ustvarjalno sodelovali v projektu. Najmlajši so
ustvarjali ob modri Pobarvani pravljici, učenci 3.in
4.	razredov pa ob rumeni Pobarvani pravljici. Razveseljivo je, da so z učenci pri delu tvorno sodelovali tudi njihovi starši, dedki in babice, učiteljice ter knjižničarka. Skupaj so brali, pripovedovali, slikali, izrezovali, sestavljali zgodbe ter pesmi, se popeljali na zabavo in nenavadno popotovanje v Šimi svet, v pravljice in uganke, v dopisovanje s črkami, risbami in skrivnimi znaki....in se imeli lepo. Mamica enega izmed učencev povedo vse: »Najlepši so trenutki, kijih lahko z nekom deliš, a najdragocenejši so tisti, ki jih preživiš z otrokom: pri igri, v pogovoru, učenju,... Ob ustvaijanju Pobarvanke smo združili vse zgoraj navedeno in imeli smo se preprosto povedano lepo. Za nas so bili to trenutki sprostitve, otrok pa sprejme knjigo kot pravo prijateljico. Želim si, da bi bilo vedno tako.«
Vsi knjigobubci (otroci, mentorji, starši, babice, dedki) so na osnovi spričevala prejeli modre oz. rumene diplome. Kako le naj ne bi bili vsi zadovoljni.
Igor Goste
HRASTNIŠKI ZDRAVSTVENI DOM ŽE V CVETJU
V hrastniškem zdravstvenem domu so v torek, 20.marca opremili stene s svojimi fotografijami člani fotokrožka OŠ NH Rajka Hrastnik. Že nekaj let ga vodi poklicna fotografinja Dragi Potisek in njeni varovanci
so v tem času dosegali na različnih tekmovanjih zavidljive uspehe.' Tokratna razstava prelepih raznobarvnih cvetov ima naslov V SVETU CVETOV in bo trajala vse do konca meseca aprila.
Fanti Moljk
29. SUŠCA 2001
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA
Državni proračun
V meni ljubi, prelepi Sloveniji smo v teh dneh sprejeli proračun. Naš že kar stari znanec sedaj finančni minister gospod Tone Rop je v izjavi za javnost v dramatičnem nastopu na TV ekranih napovedal varčevalne ukrepe in tudi bolj ali manj naštel zdravila, ki naj bi povrnila zdravje našim financam oziroma pacientu imenovanemu proračun. Daje le - ta, proračun namreč, bolan in v kritičnem stanju nam je že zdavnaj vsem jasno. Le zdravnika do sedaj nismo imeli, ki bi postavil pravo diagnozo in predpisal prava zdravila. Resnici na ljubo se z diagnozo spoštovanega ministra Ropa še kar strinjam, bojim pa se, da zdravila ne ustrezajo zdravljenju bolnika. Strah meje, da bodo predpisana zdravila sicer in morda, gledano dolgoročno, ozdravila velikega bolnika - državo, sprožila pa strašansko epidemijo pomanjkanja finančnih sredstev med majhnimi bolniki - podjetja in državljani.
Ker sem zaveden državljan se bojim, da bi takšna epidemija med malimi bolniki ogrozila tudi na videz ozdravljenega pacienta - državo, da o epidemiji socialnih nemirov niti ne govorim.
Res je, da se da, takole iz strani včasih biti močno pameten in odgovornim funkcionarjem neodgovorno deliti nasvete in soliti pamet. Je pa tudi res, da se življenje odvija tu med nami, med ljudmi, ne pa v parlamentu in njegovih komisijah, ter strokovnih službah, ki vse lepo uredijo in strokovno izračunajo, rezultate pa spravijo na papir. Med seboj se morajo naši super politični veleumi samo še dogovoriti ali bolje skregati, katero ministrstvo bo pograbilo več sredstev in stvar je bolj ali manj opravljena, za politike se ve. Za državljane - davkoplačevalce pa se proračunska grozljivka tu šele začne.
Takole, mimogrede, ko sem že malo v primežu dremeža spremljal novice na TV, me je nekaj požgečkalo v glavi pri dveh podatkih, ki sc nanašata na novice o letošnjem proračunu:
1.	Ministrstvu za obrambo je odobreno 62 milijard tolarjev sredstev, kar je glede na potrebe še vedno premalo, da bi zadostovalo za izboljšanje stanja v naši vojski.
2.	Proračunski primanjkljaj znaša 44,9 milijarde tolaijev.
Človek hočeš nočeš, začne razmišljati. 62 milijard parlament nameni vojski, ki nam ni ravno v čast po drugi strani pa imamo nekoliko manjši primanjkljaj, ki ga ne bi bilo treba če bi ne imeli vojske. Seveda, kar takole, mimogrede proti vojski tudi jaz nisem. Vojska je vendarle tisti element, ki
poudarja državnost in da njenim državljanom občutek moči, varnosti in ponosa. Vojska pomeni tudi vsem nepridipravom žuganje s palcem desnice v smislu:"L e pridi, če si upaš!"
Toda, glede na majhnost naše države in majhno število prebivalcev, predvsem pa nezainteresiranost naše mladine ali kar celotnega prebivalstva, bi se veljalo vprašati vojska da, ali ne?
Vzemimo za primer naše zračne sile. Slovenija je tako majhna, da za sodobna reaktivna vojaška letala na našem nebu ni dovolj prostora. Zaradi prevelike hitrosti, bi takšno letalo v strukturi naše obrambe lahko zaradi normalnega manevriranja nehote preletelo preko zračnega prostora kake druge nam do sedaj prijateljske države in že bi imeli mednarodni incident, ki bi lahko prerasel celo v vojno, če bi si nasprotna stran zadevo hote ali nehote narobe razlagala. Predvidevam, da imamo zato v naših letalskih silah počasnejša letala, saj veste tista na propclarje. Menim, da jih uporabljamo za ogledniške polete, za kontrolo našega neba. To nalogo bi lahko opravljali, kar naši lovci, ki imajo tako ali tako že na vsakem malo večjem slovenskem hribu svojo postojanko. Sedaj opazujejo gibanje divjadi v gozdu, v vojaške namene pa bi se lahko vsake toliko časa zazrli v naše sinje nebo in obveščali javnost o stanju nad nami.
Na kopnem bi po moje z malo posodobljeno in številčno okrepljeno policijo, ki bi bila tudi vojaško usposobljena za primer obrambe naše prelepe domovine, dosegali boljše rezultate tudi v borbi proti organiziranemu kriminalu. In za konec, ali si predstavljate posodobitev naših pomorskih vojaških sil ?
Nekaj rušilcev in bog ne daj, še kakšna letalonosilka zraven, pa turisti ne bi imeli več kje namakati svojih teles. Prostorsko bi bilo ogroženo celo življcnsko okolje rib, ki občasno zaidejo v naš del Jadrana. Seveda lahko obrambno ministrstvo z ministrom na čelu ostane, zaradi koordinacije in vodenja naših na novo organiziranih obrambnih sil, pa tudi zato, da se novi organiziranosti ne bi preveč upirali.
Si predstavljate zadovoljstvo med našimi vojaki, kijimjaz pravim taborniki ali skavti, ko bi izvedeli, dajim ni treba več v vojsko. Oddahnili bi si tudi starši, kijih sinovi, ki so v vojski in nimajo svojega dohodka ob vikendih drago stanejo, ko se vračajo na svoje domove in obiskujejo diskače. Da o prihranku proračunskih sredtev niti ne govorimo.
PR0ST0I
;T77. j7 fr u j!" C
VEČER SAMOSPEVOV JANKA SLIMŠKA
15.februarja je ZIK - Kulturni center Litija organiziral na Stavbah večer samospevov Janka Slimška.
Profesorja Slimška so doslej poznali predvsem mladi in pevci iz številnih zborov - bilje profesor glasbe in dirigent - malo manj pa ostali, predvsem kot skladatelja, čeprav je napisal kar lepo število skladb.
Spomnimo se, kako so pred mnogimi leti v šmarski osnovni šoli ljubljanski umetniki prepevali njegove viže. To je bil prečudovit glasbeni dogodek, ki so ga organizatorji sklenili ponoviti. Janko Slimšek je napisal še nekaj novih melodij, k sodelovanju so poleg pevcev povabili še Oktet Valvasor in mlado glasbenico Mariko in glasbeni večer je bil tu.
Nastopili so operni solisti iz Ljubljane: sopranistka Milena Morača, mezosopranistka Božena Glavak, baritonist Jože Vidic, naš krajan, pri klavirju pa sojih spremljali Marjan Fajdiga, Urška Vidic in Darinka Slimšek.
Topel aplavz je pričal, kako toplo so poslušalci sprejeli Jankove stvaritve in kako globoko so jim segle v dušo. Vsem izvajalcem seje vidno ganjen iskreno zahvalil za njihov nastop, mi pa iskreno upamo, da se bo takšen večer še kdaj ponovil.
Jože Sevljak, slikal M.S.
VIC KAR TAKO
Srečata se dva stara prijatelja.
Eden uživa pokojnino, drugi hodi še v službo.
Drugi vpraša prvega:" Ti, kako kaj pokojnina?"
Prvi odgovri:" Ah, veš, ravno toliko je je, da si z njo obrišem rit."
Potem prvi vpraša drugega:" Pa ti si zadovoljen s svojo plačo?"
Drugi odgovori:" Daj no, jaz si že dolgo nimam kaj več brisati."
Meflsto
1- ^
.Iv -M
^ /? .V .1
. u n ,L
GRADNJA NOVEGA MOSTU ČEZ SAVO
Po daljših pripravah so pred nedavnim pričeli z gradnjo novega mosta čez reko Savo pri Termoelektrarni Trbovlje. Gradnja novega mosta je stekla potem, ko so nedavno tega dokončali nov del zasavske ceste v dolžini nekaj čez 300 metrov zadaj treh stanovanjskih blokov ter prostozračne trafopostaje TET na ■desnem bregu Save. Gradnja novega mosta poteka v neposredni soseščini obstoječega mosta. Nov most gradi podjetje Gradis - Nizke gradnje iz Maribora ob sodelovanju SGP Zasavje iz Trbovelj. Ob nozkem vodostaju so dela hitro napredovala, le zadnje deževje in vosoke vode so preprečile hitrejši postopek gradnje. Nov most bo zmogljivejši, z večjo nosilnostjo. Hkrati potekajo tudi priključila dela za dostop na nov most z novozgrajenega dela ceste ter zgraditev stražarnice. Vsa dela bodo veljala okoli 300 milijonov tolarjev.
T.L.
E-LOGIS POMAGA PRI OSKRBOVANJU MALIH ŽIVALI
Strokovnjaki podjetja Oria Computers v teh dneh zaključujejo uvajanje novega, modernega in sodobnega informacijskega sistema v skladišču podjetja Tukano d.o.o. O sistemu smo v našem časopisu že poročali in omogoča hitro, točno in brezpapirno pripravo dobav, ob tem pa so vse informacije o vseh premikih v skladišču tal zajete v informacijskem sistemu. Poi:	1 ukano je
še eno v vrsti, ki se je odločilo za e-logis, katerega v Orii Computers vsem, ki se bodo zanj odločili do 30.aprila 2001, ponujajo zastonj.
POVEZAVA DVEH VODOVODNIH OMREŽIJ
V Termoelektrarni Trbovlje imajo že dolga leta lastno vodovodno omrežje s pitno vodo z območja Kumljanskega. S to vodo oskrbujejo poleg lastnih obratov tudi območje rudniške separacije premoga v njihovi soseščini. Kljub temu pa je dotok vode tolikšenn, da je doslej dragocena pitna voda odtekala v Savo, ker poraba ni bila tolikšna. Zato so se v TET in pri JE Komunala Trbovlje odločili, da bodo vodovodno omrežje TET povezali v času gradnje novega mostu čez Savo in drugih investicijskih del, z vodovodnim omrežjem, s katerim upravlja JE Komunala Trbovlje za potrebe mesta Trbovlje. Na ta način se bo voda lahko pretakala obojestransko v primeru potrebe enega ali drugega. To pa bo kar precejšnja pridobitev predvsem v pogledu oskrbe s pitno vodo mesta Trbovlje.
T.L.
SVEI NAJVIŠJE PRIZNANJE V SKOPJU
Svca Lesna industrija d.d. iz Zagorja se v teh zgodnjih pomladnih dneh s svojimi kuhinjskimi programi predstavlja na Mednarodnem sejmu pohištva "Mebel 2001" v Skopju.
Poleg številnih drugih držav so na sejmu v Makedoniji najmočneje zastopani proizvajalci
pohištva iz Italije, Slovenije, Makedonije, Grčije, Turčije in Nemčije.
Zagorska Svea že nekaj časa zelo uspešno trži na tem tržišču, pestro paleto programov pa je letos obogatila z novo kuhinjo Iris, ki je s svojimi moderno oblikovanimi elementi, ekstravagantnimi kombinacijami skrbno izbranih vrhunsko obdelanih materialov iz akrilnega stekla in domiselnimi ergonomskimi rešitvami odpiranja očarala in navdušila številne obiskovalce, še posebej pa strokovno žirijo, ki je Svei za Iris podelila najvišje priznanje skopskega sejma iz skupine proizvajalcev kuhinj - Zlati- most.
Ta povsem tehnološko novi kuhinjski program je bil deležen, kot vam je že znano, tudi najvišjih priznanj ljubljanskega in zagrebškega sejma in je v teh dneh že v ponudbi na trgu.
J.M.
STEBRIČKI OB CESTI NISO BILI DOVOU TRDNI
Pred kratkim so se v Trbovljah odločili, da namesto ob cesti oziroma pločniku nasproti javnega kopališča na Mestnem trgu stebričke, da bi s tem zagotovili normalen prehod ob pločniku v času letne kopalne sezone. Običajno je bil pločnik zavzet z motornimi vozili kopalcev tako, da je bila hoja po pločniku domala nemogoča. Smola pa je bila, da pred kratkim postavljeni stebrički niso bili dovolj trdno zasidrani, zato so jih odstranili in jih bodo vnovič postavili, vendar trdneje.
U.
PARTIZAN
Nekaj stvari se očitno premika tudi okrog objekta Partizan, ki ga zaradi neurejenega lastništva še naprej najeda zob časa. Prejšnji teden sd se predstavniki zagorske občine sestali s predstavniki Športne unije lovenije na čelu z Radom Cvetkom. Pogovarjali so se o ureditvi lastništva nad objektom. Dogovorili so se, da bodo ponovno ovrednotili cenitev iz leta 1991. Ta cenitev bo podlaga za dogovor o ureditvi premoženjsko pravnih zadev v zvezi s Partizanom. Občina predvideva, da bo zaradi njenih vlaganj v letih 1984 - 1986 prevzela objekt v latništvo. Letos bi ga vsaj toliko usposobila, da bi se lahko v prostorih odvijala normalna športna dejavnost in rekreacija. Po prvih ocenah bi morali v ta namen v letošnjem proračunu zagotoviti- vsaj 20 milijonov tolarjev za nujno potrebno prvo sanacijo strehe, tal in instalacij. (Vir: Bilten)
SANACIJA ZEMEUSKEGA PLAZU V KLEKU
Na območu Krajevne skupnosti Klek nad Trbovljami že dolga leta povzroča zemeljski plaz hude skrbi. Zavoljo tega plazu tudi kulturni dom Tončke Čeč ne more odigrati svoje vloge, še večjo nevarnost pa povzroča nenehno plazenje ceste in stalno popravljanje Ic-te, da ostane kolikor toliko vozna. Plaz velja za naj večjega v Trbovljah pa tudi najobsežnejšega. Že leta 2000 je bila predvidena temeljita sanacija, vendar denarja ni bilo dovolj, da bi dela lahko stekla.
Računajo, da bodo z deli lahko pričeli potem, ko bo sprejet državni priračun. Stroški sanacije bodo predvidoma znašali okoli 80 milijonov tolarjev.
T.L.
VODOVOD DOLENJA VAS
Na območju Dolenja vas - Podstrane gradijo visoko cono vodovodnega sistema. Urejanje preskrbe z vodo poteka v okviru sanacije zunanjih površin po rudarjenju. Vodovod so sicer na področju Dolenje vasi zgradili lani. Zaključek celotnih del pa prestavlja gradnja dveh 300 kubičnih metrov velikih zbiralnikov vode, ki bosta služila za napajanje omenjene visoke cone in dopolnilnih vodnih zmogljivosti za centralni del mesta Zagorje. Skupna zmogljivost na tem delu vodovodnega sistema znaša 1200 kubičnih metrov vode, nanj se vežejo gravitacijski viri iz Šemnika in Strahovelj ter predvideni vodni vir iz vrtine Sava. investitor del je Rudnik Zagorje v zapiranju, predračunska vrednost celotne naložbe (večletna gradnja) je 180 milijonov tolarjev. Dela bodo delavci MTO Trbovlje zaključili junija letos. Po končanih delih pa bodo posodobili (asfalt) tudi javno cesto na odseku Razboršek - Pograjc in odsek mimo vodnih zbiralnikov do prve domačije. (Vir: Bilten)
GARAŽNA HIŠA NA TRGU REVOLUCIJE
Občina Trbovlje je predložila Krajevni skupnosti Center v Trbovljah v obravnavo idejni načrt za zgraditev nove garažne hiše na Trgu revolucije v Trbovljah. Zgradili naj bi jo na lokaciji med sedanjimi objekti Blagovnice, Drogerije iii Pošte Trbovlje. V ta namen bi bilo treba opraviti obsežen izkop zemljine do višine glavne ceste. V garaži naj bi bilo okoli 50 garažnih mest, poleg tega pa še okoli 30 na njeni ploščadi. Ta p;i naj bi bila v isti višini kot je sedanja ploščad s parkirišči in zelenicami. 'V teku je tudi akcija za odprodajo garažnih mest v novozgrajeni garažni hiši. Idejni projekt so izdelali v IBT Kostrukcije, kdo pa bo nastopal kot investitor še ni znano.
T.	L.
UREDITEV CESTIŠČA NA TRGU FRANCA FAKINA
Lansko leto je Občina Trbovlje sklenila porušiti zgradbo stare občinske uprave in še preje osnovne šole na Trgu Franca Fakina v neposredni soseščini farne cerkve sv.Martina. Zgradba je sodila v okvir starega mestnega jedra Trbovelj. Poteza občine ni bila prav modra, ka jti s tem dejanjem je bila storjena iz spomeniško varstvenih razlogov velika škoda. Izbrani izvajalec del je svoje delo opravil, sedaj pa so izdelali načrt za ureditev tega območja. Razširili bodo cesto in zgradili pločnik ter uredili kanalizacijo. Na voljo bo še kakšno parkirišče. Dela naj bi izpeljali še letos, za kar so predvideli 9 milijonov SIT.
U.
#•••	e-^ —k
j ii. j j. j. n j. r.

"POMAGAMO - WE SERVE"
Lions klub.
Pravzaprav ima marsikdo ob tem predstavo, daje to peščica ljudi, ki naj bi jim bilo dano, na tak ali drugačen način, živeti v nekem drugačnem svetu, onkraj vsakdanjih problemov, ki postajajo iz dneva v dan za "navadne zemljane" večji, še posebej pa daleč proč od čedalje bolj pogostega in trdega boja za preživetje.
In vendar ni tako! To so člani Lions kluba Trbovlje že dokazali, dokazujejo zdaj in bodo tudi v prihodnosti.
Klub je bil ustanovljen pred šestimi leti. V začetku se je ukvarjal z velikimi problemi iz domačega okolja. Zbirali so sredstva za nakup mamografa, ukvarjali so se s financiranjem letovanje otrok, katerih zdravje je bilo ogroženo zaradi slabega vpliva okolja in jim omogočili letovanje v Rakitni, oziroma na Debelem rtiču, ukvarjali so se s problemom beguncev. Ves čas svojega delovanja pa so se seveda posvečali stvari, ki je osnovna za vse Lions klube v svetu, to pa je pomoč slepim in slabovidnim.
Lions klub Trbovlje je že v lanskem letu, s pomočjo donatorjev, zbral sredstva za nakup Braillove vrstice in računalnika za Anjo Hočevar. S tem soji omogočili, da se ji uresniči želja, da nadaljuje šolanje na Ekonomski gimnaziji v Trbovljah. To je bila v lanskem letu najbolj odmevna akcija trboveljskih Lionsov, s tem, da ji tudi v naprej obljubljajo pomoč, kadarkoli bo to potrebno. Take so bile uvodne misli predsednika Lions kluba Trbovlje
Lada Lindiča.
Guverner Slavko Stošickijc zelo zanimivo definiral priložnost, ko je za to uporabil legendo, ki jo opisuje kot muhasto gospo, ki potrka na vsaka vrata in če se hitro ne odprejo, odide in se nikoli več ne vrne.
Besede iz pisma Hellen Keller, s katerimi se je pred šestinsedem-desetimi leti obrnila na Lionse vsega sveta in ki jih je guverner zbranim prebral, zagotovo z določenim namenom, so le-tega tudi dosegle. Segle so v srce, s tam ugnezdile in
ostale za vedno. Zato gre vsem članom kluba vsa čast, pohvala in priznanje.
Svečani izročitvi računalniške opreme so prisostvovali tudi profesorji. Gost večera je bil tudi predstavnik Društva zveze slepih in slabovidnih iz Ljubljane, Janez Hrovat, ki je predstavil delovanje društva, ki je praznovalo že triintrideseto obletnico svojega obstoja. Trenutno imajo osemstooseminpetdeset članov, združujejo pa se vanj tisti, ki imajo manj kot 70 % vida, med njimi so tudi otroci od drugega do petega leta
starosti in med njimi sta dva iz področja Zasavja. Vsem svojim članom bodo pomogali pri šolanju in kasneje pri zaposlovanju. Jasno je, da sami vseh teh obveznosti ne zmorejo, zato je pomoč nujno potrebna in so akcije, kolje bila ta, v kateri je sodeloval Lions klub Trbovlje, več kot dobrodošle. Lions klubi so tisti, ki največ prispevajo k reševanju problemov, ki jim ne starši in ne društvo ne bi bili kos. Kar pa se države tiče pa, kljub temu, da ima mnogo problemov, bi se. po
njegovem mnenju, za take stvari morala najti sredstva tako ali drugače.
Na prošnje Društva se je Lions klub Trbovlje odzval že tretjič. Prvič je šlo za Aleša Kuharja, občana Trbovelj, ko je akcijo vodil sedanji guverner Slavko Stošicki, druga akcija je bila pomoč pri pripravi in prodaji knjige njihovega člana Trboveljčana Dušana Jesenška z naslovom Moja pot do svetlobe, ki je izšla v lanski jeseni, tretja akcija paje akcija za pomoč Anji Hočevar, kije bila kar precejšnja investicija in levji delež jc prispeval Lions klub
Trbovlje. V teku je še ena akcija. Edo Vodovnika, kije tudi trboveljski občan, rabi opremo za poučevanje slepih, ki so željni znanja iz računalništva in tudi za svoje potrebe. Del te akcije je že realiziran, za del pa pričakujejo pomoč iz trboveljskega kluba, saj še nikoli niso naleteli pri njih na nerazumevanje ali gluha ušesa. Po njegovem mnenju je prav težka situacija, kije sedaj v Trbovljah, povod za prepotrebno človeško solidarnost in njen odraz. Ob tej priložnosti seje za pomoč in nasvete za Anjo Holešek, ki jih bo ob prehodu na novo šolo zagotovo zelo potrebovala, obrnil na prisotne člane profesorskega zbora.
Anja Hočevar, kije bila rojena 14. maja 1985 v Trbovljah, bo zagotovo izkoristila vse možnosti, kijih ponuja računalnik z Braillovo vrstico, saj je prizadevno, vztrajno in inteligentno dekle, ki želi živeti vsaj tako, kakor njeni vrstniki, ki jih narava ni prikrajšala za vid, če ne še kvalitetnejše in boljše. In to si vsekakor zasluži. V kratki predstavitvi je pokazala, da bo računalnik njeno okno v svet znanja in najbrž tudi razvedrila.
Edo Vodovnik je predstavil delovanje računalnika, prilagojenega za slepe in slabovidne, to pa je področje, ki zahteva, tudi za poročanje o tem, človeka s strokovnim znanjem.
In vse te in take aktivnosti Lionsov v Trbovljah in po vsem svetu so dokaz, da njihovi člani živijo in dihajo z vsemi in vsem okrog sebe...in predvsem čutijo stiske in težave sočloveka in sc ne slepijo, da jih ni!
Marta Hrušovar
ABONMA JE PRAVA STVAR
Tom Stoppard in njegova igra Prava stvar j e bila za marsikaterega obiskovalca	5.gledališkega
abonmaja dolgočasna, zahtevna, predvsem pa ni poskrbela, da bi nasmejala občinstvo, željno prešernega smeha. Tudi zato so sc znova našli nekateri, ki so veselo žagali. Očitno nas bolj ali manj
žalostni družinski in medsebojni nesporazumi, konflikti ne pritegnejo oziroma nas, če so prikazani na lahkotnejši način. In seveda obarvani zjasnim, neprikritim humorjem. Žal so dogajanja v medsebojnih odnosih največkrat vse prej kot lahkotna, šaljiva. Mogoče so taka le za nedobromernega zunanjega
opazovalca. Vsekakor pa igralcem SLG Celje (Jožef Repoša, Jagoda, Barbara Vidovič) lahko izrečemo vse priznanje za odlično igro. Mogoče je na trenutke motilo predvsem to, da so bili v nekaterih delih igre (zaradi slabega ozvočenja?) dialogi komajda slišni. Mimogrede, spremljajoča glasba pa je bila izvrstna.
Ob koncu lahko z gotovostjo zapišemo, da ima zagorska publika rajši humorne igre, ki sodijo v preklinjajoči žanr (kot je napisal Nande Razboršek) kot pa zahtevnejše, več kot dve uri trajajoče drame.
Igor Goste
: l n. ti 3 i; n.Tr,
zSU
HRASTNIŠKI GASILCI POSVEČAJO VELIKO POZORNOSTI IZOBRAŽEVANJU
IN MLADIM
Člani	Prostovoljnega
gasilskega društva Hrastnik-mesto so imeli v soboto, 17.marca
svoj letni občni zbor, kjer so pregledali svoje delo. Iz poročil poveljnika Bogomirja Jamška in
predsednika Boža Cigelnjaka je bilo razvidno, da so posebno pozornost	posvečali
izobraževanju, saj si ne morejo privoščiti ob raznih intervencijah nestrokovnega dela. Intervencij je
bilo v letu 2000 67, kar je za 10% več kot prejšnja leta. Se je pa zmanjšalo število požarov na račun prometnih nesreč in drugih nesreč. Zaradi suše v lanskem letu so pripeljali na višja področja v občini 353 cistern vode, v oktobru pa so imeli na raznih krajih vaje, kjer so seznanjali ljudi s svojo opremo in načini gašenja in ravnanja s plinsko jeklenko. Poleg različnih tekmovanj so se udeležili tudi srečanja s pobratenimi druptvi Velenje in Mala Polana, odzvali pa so se tudi povabilu gasilcev iz Kriftela v Nemčiji, ki so jim organizirali ogled protipožarne zaščite v podzemeljski železnici na Frankfurtskem letališču. Letos junija nim bodo obisk vrnili.
Velika pridobitev za PGD Hrastnik - meso v lanskem letu je
nov kombi Volkswagen synchro, pridobili so kompresor za polnjenje jeklenk dihalnih aparatov in končali nekatera dela v domu. Letos bodo sanirali stanovanje, prizadevali pa si bodo nabaviti novo avtocisterno in še kaj. Trenutno je vključenih v društvo 61 članov in članic ter po ena desetina pionirjev in mladincev. Tam posvečajo posebno pozornost, saj predstavljajo pomemben vir novega članstva. Na šoli že vrsto let deluje krožek Mladih gasilcev. Uspešno sodelujejo tudi s policijo, s civilno zaščito, brodarskim društvom... Hvaležni so tudi županu in poslancu Leopoldu Grošlju in poslancu Miranu Jeriču, ki imata veliko zaslug za njihovo Ospešno delo.
Fanži Malik
Največja pridobitev PGD Hrastnik - mesto v lanskem letu - kombinirano vozilo. V ospredju: tajnik PGD Slavko Draksler in poveljnik GZ Marjan Jošt
Minulo soboto seje sestalo okoli 100 članov prostovoljnih društev iz občine Litija - članov Gasilske zveze Litija, da so pregledali in ocenili lani opravljeno delo, si začrtali smernice zadelo v letošnjem letu in izvolili v poveljstvo gasilske zveze Štefana Logarja, za člana nadzornega odbora Mitja Jesenšek in za predsednico komisije za delo z ženskami Angelo Cividini.
Občinska gasilska zveza je v lanskem letu posvetila veliko skrb za zagotavljanje požarne varnosti, načinu obveščanja ob intervencijah, nabavi opreme za posamezna društva po planu, ki so ga sprejeli za 5-lctno obdobje. Zelo dobro pa sodeluje s civilno zaščito, šolami in vrtci v občini ter Policijsko postajo Litija, saj se z njimi srečujejo na vseh intervencijah.
Na področju gasilskih intervencij so litijski gasilci lani ob požarih intervenirali 38-krat, izvedli 18 tehničnih intervencij in 9 dni intervenirali pri poplavah. V sušnem obdobju pa so društva prepeljala 1.974 m3 pitne vode.
Gasilka zveza Litija se lahko pohvali, da delajo vsa društva v
občini z mladimi zelo dobro. Trenutno poteka tečaj za mentorje, ki se ga udeležuje 34. Na lanskoletnih regijskih tekmovanjih so dosegli mladi naslednje rezultate: kresniški pioniiji 3, savski mladinci 4 in članice 29. mesto.
Pri planiranju fmačnih sredstev poskušajo biti v litijski gasilski zvezi čimbolj objektivni, zato v letošnjem planu manjka veliko postavk, ki bi že morale biti na vrsti, vendar se držijo finančnih zmožnosti občine in dogovora z županom. Od župana pa pričakujejo, da bo tudi letos prisluhnil njihovim potrebam in zagotovil
finančna sredstva iz letošnjega proračuna, ki pa na žalost še ni sprejet.
Besedilo in sitlunMarjan ŠUŠTERŠIČ
Z VAJO DO SLOVENSKE VOJSKE
Marca je bila v Novem mestu slovesnost v spomin na desetletnico mobilizacijsko taktične vaje Premik 91 .Prireditev sodi v sklop spominskih slovesnosti, s katerimi bo Slovenska vojska letos obeležila desetletnico osamosvojitve. Vajo Premik 91 je
načrtoval republiški štab TO v sodelovanju s specialno brigado Moris in s pomočjo letalskih klubov. Takrat je udeležence vaje na častnem postroju (uradno in javno) Ivan Oman kot član predsedstva Slovenije nagovoril: Zdravo, vojaki Slovenske vojske.
Desetletnica pa je tudi čas, da si vsi udeleženci vojne za Slovenijo uredite status vojnega veterana. In kdo lahko pridobi status in pravice veteranov vojne za Slovenijo? Vsakdo, ki je v vojni ali vojaški agresiji na RS opravljal vojaške dolžnosti za obrambo Slovenije, ki je v tistem času v policijskih enotah opravljal naloge na področju varnosti RS in oseba, ki je bila na podlagi pristojnega organa ali poveljstva neposredno vključena v oborožen odpor. V času od 26.6.1991 do 18.7.1991. In kakšen je postopek, da si nekdo pridobi status vojnega veterana? Od izpostave uprave za obrambo, v kraju kjer imate stalno prebivališče, zahtevajte potrdilo o opravljanju dolžnosti pri obrambi Slovenije. Po prejemu potrdila od upravne enote zahtevajte vpis v evidenco vojnih veteranov. Več vam bodo povedali na izpostavah uprave za obrambo in na naslovu: OZVVS Zasavje, Ulica l.junija 19, 1420 Trbovlje, pred.Jože Čibej, tel. doma: 03 5629238.
Igor Gošle
29. SUŠCA 2001
i t Ct 1 i t. ri
JESENIŠKI „DOLIK„ OB SVOJI 55 LETNICI NA
OBISKU V TRBOVLJAH
IM		ORGANIZACIJA:
		m
^	 POKROVITELJ		
RAZSTAVE: OBČINA		RELIK
TRBOVLJE		TRBOVLJE
Jesenice in Trbovlje, dve mesti, dva revirja, dva giganta iz preteklosti druži, čeprav daleč vsako sebi, ista reka. Druži pa ju še marsikaj, vendar bi na tem mestu podal poseben poudarek na prijateljsko, zdaj že bratsko sodelovanje med domačim, trboveljskim RELIK-om in likovniki iz jeseniškega DOLIK-a. Dve amaterski društvi, ki izhajata iz proletarskih okolij, sta dali vsaka v svojem okolju, kot prvo, možnost ljudem, ki so, v svojih stiskah in veselju iskali kreativne samoizpovedne tolažbe najprej sami, zase, kasneje pa že skozi raznotera kulturna društva. In kot drugo, dokazano so likovna društva, četudi amaterska, danes gnezdo duhovnega bogastva nekega kraja, saj so dela nastala v njih, neprecenljiva zakladnica za pokolenja, ki šele prihajajo. In mnogi se tega, na žalost, še sedaj ne zavedajo...
16. februarja 2001 je namreč preteklo natanko 55 let, odkar so se, ob pobudniku Francetu KREUZARJU v gostilni „Pri Kobalu,, na Jesenicah, zbrali še Jože ČEBULJ, Nika HAFNER, Janez KOROŠEC st., Janko KOROŠEC ml., Tine MARKEŽ, Tone TOMAZIN in Lojz VIŠNAR - ter ustanovili likovni klub „DOLIK„(Dolinski likovniki). Že v jeseni istega leta so na Jesenicah organizirali prvo razstavo pod nazivom „Razstava Likovnih samoaktivistov,,. Takrat seje predstavilo 19 slikarjev samoukov s 142 likovnimi deli.
Rudi Reichmann, Dolik: „ Sočo pri Bovcu „ akvarel, 70/50cm.
Mnogi od ustanoviteljev in začetnikov ideje so že pokojni, in danes lahko ugotavljamo, da so že ob svoji ustanovitvi zasadili zdrave korenine, ki so zagotavljale ne samo, da seje DOLIK ves ta čas obdržal, temveč, da seje tudi ves ta čas stalno pomlajeval in kvalitetno rasel.
Dva spoštovanja vrednajubileja, in oba jubileja imata isti imenovalnik: DOLIK, Dolinski likovniki - trden, 53. članski kolektiv članov in članic, kolegov in prijateljev iz osmih slovenskih občin in dva slikarja iz Rusije, nadaljujejo delo svojih predhodnikov. Ob svoji osnovni nalogi - likovno ustvarjanje in izpopolnjevanje svojega likovnega znanja, so v teh letih na Jesenicah organizirali 880 razstav, med njimi številne razstave uglednih umetnikov iz Slovenije, tujine in iz galerijskih zakladnic.
Zvrstilo seje tudi čez 200 skupinskih in 1100 posamičnih razstav likovnih del članov DOLIK-a širom Slovenije in v tujini, ob nepreglednem številu sodelovanj članov na skupinskih razstavah po likovnih kolonijah in cx temporih...
V trboveljsko GALERIJO" delavskega doma so, kot vedno doslej, jeseniški likovniki prinesli svežino hladnih gorenjskih juter, vlažnih rečnih nabrežij, mogočnih, s soncem obsijanih skalnih mas triglavskega pogorja, hudournikov, tihote in miru, da si jo človek lahko samo poželi ... idilični motivi, kako drugačni od našega vsakdanjika ...
Motiv vode, kot sestavni del krajinske podobe, j e kar 29 članov DOLIK-a iz osmih slovenskih občin izbralo za predmet oblikovanja in tako nadaljevalo tradicijo tematskih razstav, kijih DOLIK od nekdaj prireja. Motiv vode je že od srednjega veka dalje prisoten v evropski umetnosti, vendar se sprva javlja v povsem shematični obliki. Kot predmet načrtnega opazovanja in oblikovanja se pojavi šele v delu „Ribolov na Gcnczarcškem jezeru,, poznogotskega umetnika Konrada Witza iz 1. 1444, kjer je motiv vode prikazan neverjetno živo in prepričljivo. Vsa italijanska renesansa tega njegovega dosežka ni mogla zamegliti ...krajinsko ozadje portreta Mone Lise, Leonarda da Vincija, je značilen primer domišlijske upodobitve vode. Tudi v prvi samostojni krajinski sliki, ki jo zasledimo v evropski umetnosti, v Giorgonovi „Nevihti„ je voda še vedno naslikana po spominu. V 17. st. doživi krajinsko slikarstvo v Holandiji velik razcvet in ob njem dobiva motiv vode vse bolj prepričljiv izraz. Velikemu baročnemu slikarju Guardiju ali Angležu Turnerju in pozneje francoskim slikarjem Courbetu, Milletu ali Corotu predstavljajo motiv vode študijski objekt, dokler v delu Clouda Moncta-Impresij, po kateri je slikarsko obdobje dobilo ime, ne zaživi v vsej svoji optični resničnosti.
Podobno kot v zgodovini slikarstva se upodabljanje motiva vode kaže tudi v samorastniškem slikarstvu in razumljivo tudi v delih naših DOL1K-ovcev. Od barvno in svetlobno nerazgibane
površine vode pri začetnikih postaja njena podoba vedno bolj resnična, odseva v soncu, temni v senci, postaja prosojna in se organsko vključijo v sestav krajine. Tako nam npr. slika Janeza Ambrožiča zelo nazorno prikazuje razgibano moč vode, slika Janka Mohoriča njeno vkovanost v led. Prosojnost vode odkrivamo v sliki Drage Soklič in v olju Evgena Guština, njene odseve v soncu v akvarelu Jake Kobala, temne sence na njeni gladini na platnu
r, r$Tnn
Pavla Lužnika ali v pastelu Marjana Židaneka, večerno razpoloženje ob reki pa v sliki Boga Košnika. Že kar študijski prijem pri upodabljanju motiva vode ugotavljamo ob sliki „Završnice„ Cveta Velikonje. Vodo, ujeto v globini jezera, nam razkriva Tone Modrijan, njene izvire akvarel Eda Gregoriča, akril Ljuba Sokliča in olje Tonija Smolnikarja. Tok vode, ki se ne meni za ovire spremljamo ob slikah Marjete Žohar in Zvonimirja Ivanoviča. Ujetost vode med rečnimi bregovi so slikarsko predstavili Rudi Rcicman, Zora Kovše, Slava Mlakar in Slavimir Mihajlovič. Z motivom vode, izraženim v pesku, se srečamo v delu Stanke Golob oziroma vrezanim v steklo v gravuri Damjane Aupič. Kot domišlijski objekt se nam kaže v „Zelencih„ Tonija Vogrinčiča, kot simbol v sliki Bogdana Boleslava Čeruja ali ..Solkanskem mostu,, Ivana Žibreta, kot privid v „Savici„ Marjete Leban ali kot življenski prostor v sliki „Ribe„ Ljube Intihar. Pestrost motivov zaključujejo olje Vinka Bogataja „Jutro ob Savi,, akvarel „Pre nevihto,, Branka Čušina in olje ..Meglice se razblinjajo,, Ane Mlekuž-Višnar, prizori v katerih se voda, krajina in nebo v dinamičnem prepletu povezujejo v enovito in skladno celoto .. .je zapisano v priljudni zloženki, v kateri Joža Varl, predsednik DOLIK-ovcev in Cene dr. Avguštin, likovni kritik in umetnostni zgodovinar razpredata misli o nastanku DOLIKA, likovni zgodovini obenem pa se v njej predstavijo vsi sodelujoči s svojimi likovnimi deli:Janez Ambrožič, Damjana Aupič, Vinko Bogataj, Boleslav Čeru, Branko Čušin, Stanka Golob, Edo Gregorič, evgen Guštin, Ljuba Intihar, Zvonko Ivanovič, Bogo Košnik, Jaka Kobal, Zora Kovše, Marjeta Leban, Pavel Lužnik, Slava Mlakar, Ana Mlekuž Višnar, Slavimir Mihajlovič, Anton Modrijan, Janko Mohorič, Rudi Reichman, Toni Smolnikar, Draga Soklič, Ljubo Soklič, Cveto Velikonja, Toni Vogrinčič, Ivan Žibret. Marjan Židanck in Marjeta Žohar.
Vinko Bogataj: Jutro ob Savi, olje 100/70 cm.
Obiskovalci in ljubitelji likovne umetnosti smo lahko ob otvoritvi uživali v izbranem programu MPZ „Zarja„ iz Trbovelj, ki ga vodi Riko Majcen. Prof. Aleš L. Gulič pa nas je po proščeno oblikovani dobrodošlici in pa vedri popotnici popeljal po razstavi, tako, kot je to samo njemu lastno. Skupaj z njegovimi uvodoma izbranimi besedami, ki so obiskovalcem odpirala zastrta obzorja likovne umetnosti, smo lahko tokrat uživali v vsakomur dostopnem jeziku: pomen amaterizma, povezan z kvaltcto posameznikov in njihovo likovno zapuščino. Goste iz Jesenic je pozdravil tudi trboveljski župan, Ladislav Žiga Žgajnar, kije v svojem nagovora posebej poudaril prijateljsko, malodane vzorno sodelovanje med trboveljskim RELIK-om in jeseniškim DOLIK-om, in jim na koncu dobrodošlice zaželel ugodno počutje v naši sredi. Po uradnem delu so bili gostje iz Jesenic, nasmejani in vedrega razpoloženja v krogu RELIK-ovcev povabljeni v njihove prostore, kjer so se, kot po običaju, pomenili o starih časih, beseda pa seje radostno dotaknila tudi prihodnjih dni...
GRAFIKI V RELI K-u
Z današnjega zornega kota več ne izgleda, daje izum tiska eno najpomembnejših odkritij v zgodovini človeštva. Tako danes, ko so potiskani materiali sprejeti kot nekaj samoumevnega, stari tiski in njih tehnike postajajo vse bolj cenjeni. Gotovo pogled na star grafični list, litografski odtis ali bakrorez pritegne pozornost ljubitelja likovne umetnosti ali zbiratelje antikvarialne vrednosti. Ti listi pa so zanimivi tudi in predvem zaradi tega, ker je bilo njega dni z grafiko in v tiskarstvu spetih dosti danes slavnih in znanih mož umetnosti!
Ukvarjanje z leseno deščico, bakreno ploščo ali litografskim kamnom jim je predstavljajo nov izziv, ki se ne da meriti z nobeno danes v umetnosti znano tehniko! In tako kot seje tiskarstvo na eni strani usmerjalo predvsem v tehnologijo, v boljše in hitrejše postopke, je bila podobotvoma likovna dejavnost s tem potisnjena v ozadje. Vendar pa so z razvojem grafičnih tehnik nastajala tudi likovna dela kot popolnoma samostojni grafični projekti. Do velike spremembe na tem področju je prišlo, ko je funkcijo podobe v tiskarstvu prevzela fotografija in fotoreproduktivni postopki. Nenadoma je ročno izdelana matrica v tiskarstvu, ki je bilo vedno pripravljeno sprejemati tehnološke novosti, postala neaktualna. Umetniška grafika je s tem momentom prisiljena ubrati lastno, umetniško pot, kot eno izmed samostojnih področij izražanja v likovni umetnosti. Od tu dalje, kaj je reproduktivna in kaj umetniška grafika, ni bilo več vprašljivo
Igra slučajev, novih idej, mešanje in nanosi barv, uporaba različnih struktur papirja, različne možnosti odtiskovanja ... vse to je prineslo v umetniško grafiko tiste rezultate, kijih lahko determiniramo kot specifične estetske vrednosti grafičnega lista, elementa iskanja morfologije v in skozi jezik grafike. Vsi ti momenti so bili kot izziv med člani likovnega društva REL1K iz Trbovelj dokaj časa prisotni in bilo je samo še vprašanje časa, kdaj se bo zgodila grafična delavnica. Taje, ob podpori Zveze likovnih društev Slovenije in njenega predsednika mag. Lojzeta Capudra, potekala v soboto in nedeljo 17. in 18. marca 2001. Udeleženci grafičnega tečaja so spoznavali njene osnove, od priprave vse do končne obdelave in izvedbe v tiskarski tehniki. V nadaljevanju in v sklopu tega'tečaja nameravajo RELIK-ovci izvesti še likovno delavnico v tehnikah linoreza, lesoreza, jedkanice, suhe igle in sitotiska. Likovne delavnice sc bodo odvijale vsako soboto in nedeljo, oz. po dogovoru in po potrebi udeležencev delavnic. Le te potekajo pod strokovnim vodstvom mentorja Benjamina Krcžcta. Vse, kijih zanima v zvezi s tem še kaj več in bi se želeli udeležiti likovnih delavnic in prijetnih srečanj v RELIK-ovih klubskih prostorih, prisrčno vabimo v svojo sredino. Oglasite se lahko vsak ponedeljek med 18. in 20. uro v klubskih prostorih na naslov:
„RELIK„
Društvo revirskih likovnikov Trg svobode 11/a. 1420, Trbovlje.
Dobra priprava k delu in že |e pol postopenega...
29. SUŠCA 2001
f. r> ir.auF
(Ne)precenljiva vrednost dosežkov
Ali ste kdaj pomislili, zakaj so srečanja s prijatelji, znanci in nekdanjimi sošolci, zanimivejša kot povsem navadne družabnosti z naključno izbrano družbo? Sociologi so že zdavnaj ugotovili, da vsakdo v debatah rad izrazi sebe, pa četudi se z druščino večino časa pogovarjajo le o znanosti, umetnosti, glasbi ali športu. In, kakopak, so ravno dosežki tisto, s čimer vsakdo največ pove o sebi. Bodisi ker mu gre kot po maslu, bodisi ker ima kopico idej in načrtov, za katere komaj čaka, da jih uresniči. Mogoče tudi ni vsakdo najbolj zgovoren o teh, drugi je že skorajda malce hvalisav, vsekakor pa sleherni z dosežki označuje nekaj, do česar seje težko 'prikopal' in za kar seje potrudil bolj, kot je v njegovi siceršnji navadi. Le zategadelj, ker gre pri doseganju nečesa tudi za občutek, v smislu, češ, uf, le kako mi je končno poratalo, so dosežki tudi stvar osebnega zadovoljstva. In na tak način tudi odvračajo od morebitne zavisti ali kritizerstva, saj z malce osebne sreče tudi druge vidiš bolj prizanesljivo in prijetnejše. Zato se z dosežki sleherni namenja ustreči tudi sebi in tako bo naprimer nekomu nagrada z lepotnega tekmovanja več pomenila kot diploma na priznani fakulteti, drugega bo bolj razveselila sreča v družinskem krogu, nekdo pa ne bi mogel brez svojih super prijateljev. Vabljivost dosežkov pa je še v tem, da venomer burijo domišljijo in želje, stremljenja in hotenja po vedno novih, boljših, zanimivejših ali prisrčnejših rečeh. Tudi nekateri anketiranci so poklepetali o svojih dosežkih doslej in o dosežkih nasplošno.
Besedilo In slike: Petra Badovli

„ N
Klavdija Fišer, dijakinja, iz Sevnice: Dosežki niso le zadeve, ki so nagrajene ali zelo dobro plačane. Marveč je dosežek tudi takrat, kadar se I dobro pripravim za šolsko
kontrolno ali če na tekmovanju dosežem dober rezultat. Včasih si vnaprej zastavim, kaj bi rada dosegla, včasih pa bolj kolebam in se potrudim le za stvari, za katere vem, da se splača."
Maja Tašker, dijakinja, iz Sevnice:
"Dosežki so različni in vsakega si po svoje vesel, pa naj gre za dobre ocene v šoli ali da se s prijatelji vedno boljše razumemo ali da uspešno
načrtujem kakšne osebne zadeve. Tudi če prihranim kaj denarja, je dosežek. Vendar dosežke ne jemljem kot neko nujno pehanje za uspehom, ampak mi le občasno veliko pomenijo."
Tomaž Rupnik, gumar, z Dola pri Hrastniku: "Dosežki so osebni in poslovni, trenutni in načrtovani. Dosežek pomeni doseči cilj, ki si ga zastavil. Ker so časi takšni, da je
rV^
*
S
* ^

1
težko prihraniti veliko denarja, da bi si lahko kaj večjega privoščil, je tudi to dosežek. Dosežek je tudi, če si zadovoljen z delom in si znaš popestriti vsakdanje užitke."
Silva Kavčič, brezposelna, iz Hrastnika:
"Dosežek je, če nekaj dosežeš - v šoli, službi, družbi, oziroma da nekaj narediš boljše kot bi sicer. Vsakdo ima kakšne cilje, pa magari so enkrat bolj
družinski, drugič pa bolj poslovni. Važno je le, da izbiraš takšne cilje, ki ti veliko pomeni in si zadovoljen, če ti uspejo." Majda Rodošek, upokojenka, iz Hrastnika:
"Dosežki so v majhnih stvareh.
recimo da je družina srečna, da imamo službe, da dobro jemo in lahko dostojno živimo.
V današnjih časih se ne
splača biti preveč zahteven."
DolC Sajovic,
01 r-l
r

upokojenec, iz Hrastnika:
"Vsakomur največ pomeni zdravje, saj vse ostalo pride sproti. Bolj ko se pehaš, manj je možnosti za uspeh. Dosežki so v majhnih stvareh, saj iz
majhnih stvari nastanejo velike."
Branko Kolenc, organizator dela, iz Hrastnika:
"Dosežki so tudi razne nagrade, čeprav je dosežek tudi srečna družina in osebno zadovoljstvo. Dosežek bolj cenim, kadar se kdo zna potruditi za malenkostne vsakdanje stvari."
Mojca Šoštar, natakarica, iz Hrastnika:
"Ker sem ambiciozna, mi razni osebni, poslovni, družabni dosežki zelo veliko pomenijo. Zato se
obremenjujem, če v kateri stvari
nisem uspešna.
Zmeraj je več načinov, da prideš do cilja, zato se moraš tudi za uspeh včasih bolj potruditi. Saj če imaš želje, jih lahko tudi dosežeš."
Amalija Urbanija, upokojenka, iz Kisovca: "Dosežki naj bi osrečevali, ampak dejansko se sreča le redko pripeti.
Pri dosežkih ne gre vedno za to, da s kom tekmuješ.
Dosežek je tudi, da znaš dobro poskrbeti za družinsko eksistenco. Dosežki vsakomur veliko pomenijo, saj osrečijo in razveselijo."
M.T.iTLfi;! s nflna
Marta Hrušovar
POMLAD, LJUBEZEN IN ŽELJA PO "ŠE"...
Je že res. da letos ni bilo nobene prave zime, vendar uradno seje pomlad začela
20.	marca. Red je red in dokler se pomlad uradno ne začne, jo uradno ni, zvončki in trobentice gor ali dol.
No, uradno s pomladjo pa so vzcvetele tudi vijolice (pa ne tiste mariborske) in na sprehodu v ranem sončnem pomladnem jutru se nisem mogla premagati. Zaželela sem si drobcenih modrih cvetic. Ker ni bilo nikjer v bližini nobenega kavalirja, še manj pa prodajalke vijolic, sem jih morala ročno sama natrgati. Majcen, čisto majcen šopek travniških vijolic sem držala v roki, ko sem se počasi vračala proti domu čez travnik.
Travniške vijolice ne dišijo, to je jasno, ampak jaz sem si srčno zaželela en sam dišeči cvetek. Vedela sem, da bo eden dovolj, da bo dišal cel šopek in vse naokrog.
Zares sem si ga želela...
...in našla sem ga. Že od daleč sem ga videla in vedela, da tisti drobceni cvetek diši. V trenutku, ko sem ga utrgala in poduhala, sem se zavedla, da se mi je izpolnila želja izpred nekaj trenutkov. V roki sem držala tako zelo zaželjcn sam samcat drobcen dišeči cvetek...Tu bi pravzaprav moral biti in bi lahko tudi bil konec te rahlo osladne zgodbe.Pa ni!
Glavno šele pride! Misli v moji glavi so dobile krila. Prehitevale so druga drugo, se prerivale in mi dopovedovale:"Želja se lije izpolnila. Imaš en cvetek, le zakaj si ne bi zaželela še enega, dva, tri...cel kupček dišečih cvetov!?"
"Saj res, le zakaj ne?"
Zapičila sem pogled v zelenečo travo in iskala, kot Sherlock Holmes, temno modre cvetove, ki malce potegnejo na vijoličasto. Tisti dišijo! Vse sem videla že zeleno, z vijoličastimi pikicami in za ničesar drugega nisem imela več oči. Hotela sem dišeče cvetove, še več njih...
Našla sem! Dobila sem! Usta so šemi raztegnila v nasmeh, zmagoslaven nasmeh, kajti uspela sem v svoji želji po "še". Zadovoljno sem si natrgala še nekaj bilk in zakopala nos v drobne modrc cvetke. Pričakovala sem opojni vonj. Pa ga ni bilo! Ne, niti slučajno ni dišalo tako, kot je dišal tisti prvi cvetek, ki sem ga našla. Tisti, ob katerem sem vedela, da se mi je izpolnila iskrena, velika majhna želja. Vse, kar seje po moji glavi podilo za tem, je bil le še pohlep po še večjem užitku, pa čeprav (tokrat) le po lepem vonju. Takrat sem se zavedla, da se tudi v mnogih drugih življenskih situacijah obnašam enako: pohlepno, nenasitno in v želji po še večjih užitkih, po še večji sreči in zadbvoljenosti mimo izpuščam tisto prvo, najlepšo, naj večjo, prvinsko radost. Hitim mimo nje, komaj jo opazim in niti slučajno se ne ustavim in je ne poskušam doživeti in izživeti, se naslajati ob njej in uživati v trenutku, ki ga imam. Drvim dalje, ker hočem več in večje in še...in, mar mislite, da se ob več in večje in še ustavim? Le zakaj, ko pa je moč želeti si še ih še in še...
In tako ni dovoj ne današnji dan, ne letošnja pomlad, ne mladostna leta, ne...dokler se ne zgodi. Kaj? Nekaj, kar na silo, prav nič nežno, pač pa kruto in ostro preseka in ustavi to strahovito drvenje. Ponavadi je šok terapija nujno potrebna, saj brez nje ne bi nehala. In zagotovo nas je mnogo, premnogo takih.
Potem se vse umiri, potem si zaželim en drobcen dišeči cvet. Zares samo enega in nič več. In hvaležno ga utrgam, poduham in dolgo, dolgo časa uživam v njegovem vonju, enkrat močnejšem, pa spet šibkejšem, izrazitem in zabrisanem, bližnjem in oddaljenem in uživam trenutek, kot da mi je edini ta še ostal.
Pomlad je. V zraku je ljubezen. Nežni cvet, katerega lepota je večna v tem trenutku in trenutna v večnosti.Brez želje po več in po še bom v tej pomladi. Naj zares zaužijem to, kar je.
Hrepeneti? Želeti? - Ne! Živeti!
Petra Lipec
"GRADNJA ODNOSA S SOČLOVEKOM JE KOT PROJEKT GRADBENEGA PODJETJA, ODVISNA OD TOLIKIH DEJAVNIKOV, PA VENDAR LE OD NAS SAMIH!"
Včasih se mi zdi, naj o čemerkoli govorim ali pišem, vedno se vračam na isti začetek. Vedno se vračam k odnosu do soljudi, sposobnosti razumevanja bližnjega ali tistega, kije v naši bližini, kot tudi o količini truda, ki jo vlagamo v odnos. Katerikoli odnos.
Nedavno tega sem govorila s starejšim gospodom, ki večkrat pove kakšen takšen stavek, ki si gaje vredno zapomniti. Ki ga je vredno napisati. Stavek, ki je vreden premisleka in vreden praktične izvedbe. Ne znam ga več citirati, vendar še vedno vem njegovo bistvo. Zdravnik se lahko nauči vse o človeškem telesu, o človeku. Ljudje smo lahko dobri v poznavanju sočloveka, vendar se v nobeni šoli ne moremo naučiti človečnosti.
Človek je popoln le s čutom do sočloveka. Ne vem, če je izraz za človečnost pravilen, je pa dovolj dober, da pove bistvo nekega individuuma. In tisti, ki jo nosi, to človečnost, najbrž prirojeno, mogoče od malega privzgojeno ali na nek primaren način naučeno, je človek v njegovi celostni in popolni podobi.
Je človek, ki ga ljubijo in je tisti, ki ga zaradi človečnosti nemalokrat izkoristijo. Vendar je vseeno tisti, ki zvečer brez slabe vesti zaspi in je tisti, ki se zbudi čist in stopi v dan takšen, kot je zvečer zaspal. Brez slabe vesti.
Najbrž poznate kakšno takšno osebo, mogoče ste celo tako srečni, da jo imate v neposredni bližini. In prepričana sem, da ste zato‘veliko bolj mirni, saj veste, da imate ob sebi nekoga, na katerega se lahko vedno in brezpogojno obrnete. Veste, da imate ob sebi nekoga takšnega, ki bo z nasmeškom prenesel vaše slabe dni, neprimerne očitke in neprestano iskanje napak. Pri sebi in še pogosteje pri drugih. Naši socialni odnosi so včasih povsem prežeti z očitki, z neprenehnimi spominjanji na napake iz preteklosti, na zveze preteklosti, na dogodke, za katere smo se že tisočkrat opravičili. Zato so potrebni ljudje s človečnostjo. Da preslišijo in si vzamejo čas in voljo, da naučijo tudi tiste, ki niti niso tako zelo človeški, da je odnos kot hiša. Ki se začne graditi pri temeljih in za katere uspešno gradnjo je sigurno potrebno lepo in toplo vreme. Kot je v odnosu potrebna toplina in prijazna beseda. Kvaliteten in primeren material za gradnjo nosilnih sten in opornih zidov - iskrenost in požrtvovalnost.
Res se je lažje postopka lotiti površno in spraviti hišo pod streho čim hitreje. Ne glede na posledice. O teh razmišljamo kasneje. In ko se kaj poruši, potem obtožimo tega in onega. Da niso storili tisto in raje kupili to. In tako dalje in tako dalje. Primerjava z odnosom, ki se ruši, najbrž ni potrebna. Če ste te sreče in se vam še prav noben socialni odnos (prijateljski, družinski, partnerski, poslovni,...) ni zrušil, uporabite domišljijo. Tistim pa, ki živimo realno življenje (ti smo najbrž v večini), pri tem ni potrebna nobena beseda več. Razen morda ta, da smo lahko vsaj malo človeški. Če že tega nimamo v srcu, se lahko vsaj potrudimo in poskušamo priti idealu najbližje. Idealu, ki potrpi, presliši in pozabi nepomembno, ki ne išče, kar je nepotrebno in gradi' tako, kot je najbolj pametno. Počasi, z dobro voljo, s toleranco in čutqm - s čutom za sočloveka. S človečnostjo.
^ e	> ■ P- S- PPP»
J. JI. U J \* ,| u
JANEZ JANŠA: »PODPIRAM DELAVCEM NAKLONJEN PREDLOG ZAKONA 0
DELOVNIH RAZMERJIH!«
Janez Janša, predsednik socialdemokratov, vodja opozicije, dvakratni obrambni minister, za nekatere tudi trmasti in nepopustljivi Grosupeljčan je pretekli teden našel nekaj časa tudi za naš časopis. Preden sem z njim opravil pogovor, v času, ko sem še pripravljal vprašanja zanj, sem se pogovarjal z mnogimi Zasavčani, kaj menijo o Janezu Janši. Mnenja so bila različna, meni pa sc je še posebej zanimivo zdelo tisto, da je Janša nekaj povsem drugega, ko se z njim srečaš iz oči v oči, ko si z njim podaš roko in z njim spregovoriš par besed. Tudi sam sem podobnega mnenja. Kajti, če bi verjel mnogim časopisnim zapisom, ki prepričujejo, da je vodja socialdemokratov nepristopen, vedno mrkega obraza, brez nasmeška, bi se hudo motil.
Izteklo se je 100 dni Drnovškove vlade. Verjetno je to kar dovolj, da kot predsednik največje opozicijske stranke podate kratko oceno. Kakšna je?
Drnovškova vladaje v teh stotih dneh popolnjevala položaje v upravi oziroma administraciji, kolikorjih že tako ali tako iz prejšnjih let ni bilo zasedenih z njihovimi kadri. Nadaljevala je tudi s projektom slovenskega približevanja Evropski zvezi, ki ga je Bajukova vlada pripeljala v višje obrate.
Pripravila pa je tudi proračun za leto 2001, vendar njegovi makroekonomski cilji močno odstopajo od napovedi v programu te vlade oziroma v koalicijski pogodbi. Največji razkorak je v napovedi 4,5% inflacije za leto 2001 v koalicijski pogodbi in projekciji 8% inflacije v predlogu proračuna. Takšni razkoraki jemljejo tudi drugim obljubam vlade veliko mero verodostojnosti.
Zdi se, da je bila Bajukova vlada, kjer ste bili podpredsednik in minister za obrambo, že pred ustoličenjem deležna kritičnega ocenjevanja, tako s strani medijev kot politikov, predvsem iz vrst LDS. Verjetno sc strinjate z domnevo? Čemu to pripisujete?
To pripisujem veliki koncentraciji medijske moči tako imenovane retencijske sile. S koncentriranim
medijskim učinkom, kar pomeni, da več medijev istočasno objavi neko mnenje ali informacijo, ne glede na njeno resničnost, diskreditirajo, včasih tudi vnaprej, vsakega, za katerega presodijo, da ni njihov.
Vaš poslanski in strankarski kolega dr.Miha Brejc se je v kratkem času, kolikor je bil na mestu ministra za delo, večkrat postavil na stran delavstva. Tudi, ko je šlo za pogajanja o novem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Kaj menite o zdajšnjem osnutku ZDR in o tistem, ki ga je socialnim partnerjem uspelo uskladiti za časa dr.Brejca?
Brejčev predlog ZDR je bil delavcem bistveno bolj naklonjen. Na tem stališču bo tudi celotna poslanska skupina SDS, ko bo sedanji predlog zakona, ki ga je aktualni minister Združene liste napisal preveč po meri delodajalcev, v razpravi v parlamentu.
Ker je pri nas, tako v industriji kot v storitvenih dejavnostih, toliko kršenj delovno-pravne zakonodaje, se včasih zdi, da poleg redkih sindikatov ni stranke, ki bi bila delavstvu v omenjenih panogah izrazito naklonjena. Ali SDS stori dovolj, kljub temu, da vemo, da ste opozicijska stranka, za odpravo teh nepravilnosti?
V opoziciji lahko nudimo moralno podporo, v času, ko smo bili nekaj mesecev v vladi, pa smo tudi
Smeh je pol zdravja (slika Dane Kostrič)
konkretno spreminjali položaj delavstva na bolje. Ob tem, da smo upoštevali tudi interes gospodarstva oziroma nacionalne ekonomije.
Po rezultatih volitev je opaziti, da SDS dokaj niha po odstotku podpore v posameznih regijah, zanemarljivo pa v končnem seštevku glasov. Mimogrede, v Zasavju socialdemokrati dosegajo mnogo slabši rezultat kot drugje. Zakaj?
Deloma zaradi specifične strukture volilnega telesa, deloma zaradi premajhne prodornosti stranke na lokalnem nivoju. Vendar pa bomo na prihodnjih volitvah rezultat izboljšali.
Čemu pripisujete, da sc Slovenci še vedno umetno delijo na »ta bele« in na »rdeče«?
Aktivni razdeljevalni politiki tako imenovanih zmagovalcev v državljanski vojni, ki so najprej zlorabili iskreno čustvo domoljubja vseh, ki so vstali v odpor proti okupatorjem, nato pa po drugi svetovni vojni na politiki razrednega sovraštva delili Slovence na prave in na neprave. To počno še vedno z lansiranjem raznih preživelih dilem v obliki Avnoja itd., kar Slovenijo vrača v predmodemi čas in načenja povezovalno tkivo, ki smo ga ustvarili v času nacionalne enotnosti ob slovenski osamosvojitvi.
Znan je vaš odnos do predsednika Slovenije Milana
Kučana in kot je opaziti, tudi on ne goji do vas kakšne pretirane »ljubezni«.
Moj odnos do Milana Kučana ni bil nobena ovira, da v usodnih letih slovenske osamosvojitve z njim ne bi povsem korektno sodeloval. Ne glede na njegovo vlogo prej, še posebej ob aretaciji četverice leta 1988. Mislim pa, da ni sprejemljivo njegovo vztrajanje na starih delitvah, kijih še posebej poudarja ob raznih obletnicah revolucionarnih dogodkov. Ko po letu 2002 Milan Kučan ne bo več predsednik RS, bo nepotrebnih delitev med Slovenci veliko manj kot danes.
Zanima me vaše mnenje o dr. Janezu Drnovšku, ki je v Zasavju zelo cenjen, ne glede na to, da je mnogo Zasavčanov ostalo brez dela v času, ko je bil on na mestu premiera?
Janez Drnovšek je sposoben politik, ki pa ga na oblasti že vrsto let v veliki meri vzdržuje tudi specifično razmerje tranzicijskih sil v Sloveniji.
Zakaj podpirate vključitev Slovenije v Nato in v Evropsko zvezo? Zdi se, da nekateri naši vodilni politiki, tudi Kučan, temu niso kdo ve kako naklonjeni.
Evropska zveza in NATO sta za Slovenijo v realnih razmerah sedanjosti in prihodnosti pozitivna alternativa. Ne nebesa ali pekel,
iTLh nn?,] u
Janša v svoji pisarni (slika Dane Kostrič)
temveč priložnost za več normalnosti.
Spregovoriva še nekaj o bližajočem kongresu SDS. Boste po njem, še njen predsednik?
O tem bodo odločali delegati kongresa, če bom na kongresu kandidiral.
Ivo Hvalica in tudi vi ste večkrat dejali, da sta prijatelja. Znane so nekatere njegove izjave po volitvah, tudi na račun vodstva vaše stranke. Sta kljub temu ostala prijatelja?
Te izjave nimajo nič opraviti z osebnim odnosom, v katerem se ni veliko spremenilo.
Znano je vaše mnenje o naših medijih, predvsem dnevnikih. Vladajoče stranke niso podprle ustanovitev medijskega sklada za pluralizacijo (tudi ne za nov, drugače usmerjen dnevnik). Kako naprej?
Nov dnevnik bomo imeli, ko ga
bodo tisti, ki so s sedanjim stanjem nezadovoljni, naročili vnaprej in tako omogočili njegovo izhajanje.
Zakaj za nekatere dnevnike le redko dajete intervju, podate izjavo, npr. za Delo ali Mladino? Slabe izkušnje? Mimogrede, v Zasavcu, kije lokalnega značaja, nismo imeli težav (mogoče le pri uskladitvi vašega in našega
prostega časa) pri dogovarjanju z vami za tale pogovor.
Osnovni vzrok je bil neprofesionalen odnos nekaterih urednikov. Kdo pameten bo dajal izjave za časopis, v katerem ti izjave praviloma potvorijo, nato pa niti ne objavijo popravkov?
Na katero goro, hrib ste sc letos že povzpeli?
Letos samo na Grmado in Tošč, ki sta malo večja hriba v okolici Ljubljane. Upam, da bo poleti, ko imamo (socialdemokrati in člani Gorniškega kluba, op.p.) tabor v Lepeni, kaj bolje.
Še berete znanstveno fantastiko?
Še, kolikor mi to čas dopušča. Sicer pa je danes to, kar je bila pred dvajsetimi leti še znanstvena fantastika, že resničnost.
Vam otroka, Nika in Žan, zamerita, ko vas tako malo vidita? Sta imela v šoli, v svoji okolici težave, zaradi vašega v medijih dostikrat zelo popljuvanega imena?
Včasih sta imela težave, čeprav je njuna okolica precej bolj razumevajoča kot pa naše medijsko okolje. Čas, ko ga čez leto ne preživimo skupaj, skušamo nadoknaditi poleti in med zimskimi počitnicami.
Besedilo Igor Goste, sliki Done Kostrii
TRBOVLJE
'II
http://www. rddio-trbovlje.si
5
3
Odločilna menjava
Če je vaš avto že utrujen, je zdaj pravi trenutek, da ga pri Renaultu zamenjate z novim", varnejšim in ekološko prijaznejšim. Star avto vam bodo ocenili po sistemu Eurotax in k odkupni vrednosti prišteli ŠC 1 50.000 SIT. Pri odkupu vozila, ■ ki ni v skladu z novo evropsko normativo, boste nagrajeni še s posebnim | d/faUBk eko bonom v vrednosti 50.000 SIT.
* ponudba velja za modele Clio, Tvvingo, Kangoo, Megane in Scenic

www.renault.si
■S£S2il!fi0	Revoz d.d., Dunajska 22, 1511 Ljubljana	wap.renault.si
IBHKIMJllVMALGAJ.. ,
Trbovlje
telefon prodaja (03) 56 33 110,56 33 111,56 33 112
servis (03) 56 33 120	E-mail: malgajC^dculer.rcnaiilt.si, www.avtohisamalyaj.si
RŠEFTI
o->/ s<5>
ELEKTROSERVIS&TRGOVINA
ELEKTROTOM
Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Salitn 7, 1412 Kisovec
FTEKTKOSERVIS VSF.H VRSi': -električnega ročnega orodja -malih gospodinjskih aparatov -generatorjev -bele tehnike
TRGOVINA:
-električnega ročnega orodja -pribora za električno orodje IZPOSOJA:
-električnega ročnega orodja
GSM: 041/507-321, TELEFON: 03/56-71-321
A
AVTOMEHANIKA IN AVTOKLEPARSTVO
aVtojolV
Jevšnikova 26a 1412 Kisovec
Bojan ROGLIČ s.p.
Tel.: 03/56 71 130 GSM: 041/ 690 163
Prodaja in montaža izpušnih sistemov za motoma vozila, 18 mesečna garancija,
Polnjenje in montaža avtomobilskih klima naprav,
Avtooptika, prodaja in montaža avtoplašcev.
DELOVNI ČAS: PON./PET.: 6“ -17", SOBOTA: 8" - 12"
1. naslov za zlate zadeve
%
</• \
/ J'
jr
^ ^v
^ idr ZLATO idr URE id~
del.fos: 9h-12h in 15h-18h, sob, 9h-12h
TEKSTIL
VEDNO V AKCIJI!
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
SIVIUA ANA
Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/ 395 301
hB
•5%
popust za vse pnevmatike pri plačilu z gotovino!!!
HI PRI NAKUPU 4 ALU PLATIŠČ IN 4 PNEVMATIK -lOVo POPUSTIH
Pestro izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji.
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE!
"Pa srečno volnjo"
DELAVNIK Si,buta: «.“.72."
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel, 03/56 26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKORf Obrtniško ulica 11, Trbovlje, tel, 03/56 21-108 odpiralni fos: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
VIDEO IN FOTO KO IM RA N J E
Tiskanje	Skeniranje
Kopiranje
od A4 do A0+ formata
digitalna obdelava risb in načrtov:
skeniranje in shranjevanje na: diskete
, , .	..	CD-je
vektorizacija	J
povečava oz. pomanjšava (A4 AO)
MOŽNOST UGODNEGA NAJEMA^ FOTOKOPIRNEGA STROJA
tel. 03/ 56 68 725, 56 61 457
kopirnica.tina@siol.net
r
INTEGRAL	JL. INTEGRAL
mmmoi
INTEGRAL
Avtobusni promet In turizem. Zagorja d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: intcgral.zagorjc@siol.nct Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si
Prvi spomladanski žarki nas že pozdravljajo, zima pa se od nas poslavlja. Za vse ki še želite ujeti zadnje snežne trenutke mu priporočamo :
YPN\ M-AJ too\
Prvomajski klub VAL THORENS, APP že od 47.990,00 Prvomajska smuka v PASSO TONALE, APP že od 41.700,00 v KAPRUN-u, APP že za 35.000,00; MOLLTAL-u, APP že za 59.840,00 Tisti, ki pa že nestrpno čakate na vonj po morski vodi in po borovcih pa vam priporočamo: Kompasovo srečanje v NOVIGRAD-u že za 26.200,00 Prvomajske počitnice v Umagu za samo 4.900,00, Crikvenica že od 11.400,00; Rabac že od 9.800,00; Rab že od 10.100,00; Opatija že od 13.300,00;
in pa super žur na Korčuli.
Prvomajski izleti: ŠPANIJA (39.900,00), CVETOČA HOLANDIJA (83.500,00), SICILIJA (87.500,00), ŠKOTSKA (118 268 00)
IRSKA (146.100,00), TURČIJA (89.380,00), KRETA (85 000 00) TUNIZIJA (63.000,00)
Katalogi Vas že čakajo: KOMPAS, DOBER DAN, TEN TOURS INTERELASH, BURIN KLUB, GENERALTUR1ST, VIA SLOVENICA ODISEJ, 1NTELEKTA
Pii št; nekiij: DIJAKI, ŠZUDLMI!!!
Če razmišljate o končnem izletu smo pravi naslov prav mi. Pripravimo vam obširno ponudbo maturantskih in absolventskih izletov primernih za vaš okus in žep. Oglasite se in skupaj bomo sestavili program izleta po ‘vaših željah.
fo potoVAHJA IN...	J/7 potoVANJA z iNTB^KAloh Q
Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobola: 9.00 do 12.00
- IHTEORAL	Ja. INTEGRAL	^ INTEGRAL	^ INTEGRAL
Tin ntvis.lvTi
©dfc/iita Ln nabftita cJUejfca ©mafien
V četrtek, 15. marca je literarni večer v zagorski knjižnici popestrila mladinska pisateljica, osemnajstletna Nejka Omahen iz Šmartna pri Litiji. Pred kratkim je pri Državni založbi Slovenija izdala že svojo tretjo knjigo: Dež. Pred dvema letoma je izšel njen mladinski roman Silvija, ki med najstniki velja za najbolj brano knjigo, lani pa je izšel roman: Življenje kot v filmu. Prve literarne vrstice je Nejka Omahen spisala sicer že v osnovni šoli in v zbirki Zvezda je v njenih osnovnošolskih letih izšlo več knjig, med njimi knjižice: Zvezda z odra, Modri zvezek in Drsalka v modrem. Druženje v zagorski knjižici je povezoval osmošolec Aleš Podlogar, knjižničarka Romana Bizjak pa je po uvodnem pozdravnem govoru izžrebala tri nagrajence iz bobna sreče ob lanskoletni akciji za izbor naj-knjige leta 2000, za katero so osnovnošolci izbrali Matildo pisatelja Ronalda Dalla. Knjižne nagrade pa so prejeli Špela Povšc,
"Tudi horoskop preberem, ker je zabaven," pravi Nejka Omahen.
Jasmina Drolc in Maja Grčar iz zagorske osnovne šole Toneta Okrogarja.
Nejka Omahen je sprva dejala, da se ji pisanje knjig ne zdi zahtevna zadeva, ker piše zelo rada, zelo rada pa tudi bere. In ker prebere veliko knjig, se ji
napiše v času poletnih počitnic, in ko je roman, ki navadno šteje prek dvesto strani, spisan, hoče mnenje o knjigi čimprej slišati od svojih prijateljev in prijateljic.
Hitri odgovori na zastavljena vprašanja
mnogokdaj utrne tudi želja po pisanju. Poleg slovenščine, ima v šoli rada tudi geografijo in trenutno je mnenja, da bi še najrajši študirala primerjalno književnost. K pisanju knjig jo je spodbudila domišljija, čeravno stremi tudi po tem, da zadeve napiše domiselno, zanimivo, slovnične napake pa ji popravlja kar mami. Pisanja knjig seje lotila v dnevniški obliki, ker se ji zdi, da je tovrstnega stila pisanja še najbolj vešča. "Rada pišem o zelo uspešnih puncah," je dejala Nejka Omahen, "ker me tudi nasplošno pritegne zagnanost in optimizem ljudi." V navadi ima, da knjige
Rada gleda tudi filme in hodi v kino, od knjig najrajši bere kriminalke, marsikatere stvari jo tudi razjezijo, vendar se nikdar dolgo ne jezi. "Tudi razveseli me marsikakšna stvar," pravi, "saj sem kar romantična. Poleg uspeha v šoli, mi veliko pomeni tudi razumevanje s prijatelji, zanimivi pogovori, dobra hrana in še kaj drugega." V prostem času najrajši igra košarko, navdušijo jo fantje, s katerimi se je zanimivo pogovarjati, in ker rada pleše, se tudi v discu ne dolgočasi. "Z romanom Dež sem zelo zadovoljna," je rekla, "ker je malo bolj resno napisana knjiga
in ker sem mogoče o kakšnih novih stvareh več in tudi bolj pozitivno razmišljala." Strinja se, da sleherni kdaj kakšno stvar zameri, zato ji odkritost in iskrenost veliko pomeni. Zato tudi
več posveča raznim čustvenim dogajanjem, drugič jo navduši zunanji blišč, potlej razglablja o prijateljstvu, vselej pa je v njenih knjigah veliko vedrine, smeha in duhovitosti, s čimer tudi sicer ne
Med publiko jih ni bilo malo, ki so komaj čakali, da bodo lahko prebrali pravkar natisnjeno knjigo Nejke Omahen: Dež. Čestitkam za prijeten klepet in predstavitev knjig se je pridružila tudi knjižničarka Romana Bizjak.
v svojih knjigah dogodivščine popiše z veščino prijetnega najstniškega klepeta in se včasih
skopari.
Besedilo in slike: Petra Radovič
Po 27 debatah sta se v finalu srečali Črt Podlogar, Alma Beharič, Žiga Sotler: Mirjam Prosenc, Ina Kure in Barbara Tori.
Sodniški zbor je sestavljalo pet članov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter štirje člani DK Logos. Zmagala je zagovorniška ekipa (Črt, Alma in Žiga) z rezultatom 8:1.
V petek odhaja 16 članov DK Logos v Portorož, kjer si bodo ogledali Evropsko študentsko prvenstvo z zaključkom v nedeljo ob 19.uri v Avditoriju.
Čez. 14 dni pa sc bodo najboljši debaterji udeležili mednarodnega srednješolskega srečanja na črnomaljski gimnaziji. Pričakujemo ekipe slovenskih srednjih šol ter predstavnike še nejmanj 3 dežel. Cilj DK Logos je tudi tokrat uvrstitev v finale.
Jakob Štravs
29. SUŠCA 2001
J fl j j £: J C- 7Z f: j~ f; ~V f:
Populus - topol
Pod imenom topol mnogi ljudje razumejo drevo, ki ga lahko najdemo na vsakem koraku, daje to rastlina, ki raste zelo hitro tisti, ki pa še dandanes kurijo na drva pa vedo, da topolov les ni primeren za kurjavo. Vendar pa ta rastlina skriva še veliko zanimivosti, ki jih je vredno predstaviti.
Topol je v Sloveniji avtohtona drevesna vrsta. Tako lahko pri nas najdemo črni in beli topol, ter trepetliko. Za vse topole je značilno, da ne slovijo po kakovosti svojega lesa, a vendar je les v splošni uporabnosti predvsem v lesni industriji. Tako ga uporabljajo za vezane plošče, zaboje in drugo embalažo, kot surovino za celulozo, gradbeni les itd. Sama rastlina raste izredno hitro, kar dvakrat hitreje kot ostala drevesa in morda je postal priljubljen v parkovnih nasadih prav zaradi hitre rasti, saj je v kratkem času nudil obilico sence in hladovine. V Zasavju lahko odkrijete obilico
predstavnikov teh dreves. V samih središčih mest se pojavlja predvsem črni topol. Črni topol ni težko prepoznati, imeje dobil počrni skorji, ki s starostjo postaja očitnejša. Skoraj nemogoče pa je spregledati topolovega raznašanja semena, ki ga opravlja s pomočjo vetra. Celi oblaki belega puha se valijo po asfaltnih cestah in ponekod so prav zaradi tega pojava topole odstranili iz mest, kar pa lahko preprečimo z enostavno rešitvijo. Topoli so dvodomne
rastline. Tako najdemo ženske in moške rastline. Če moško rastlino vegetativno razmnožimo, najpogosteje s lesnatimi potaknjenci, takrat rastlina obdrži celotno genetsko zasnovo tako, da rastlina ostane moška ter tako brez semenskega materiala. V okrasnem vrtnarstvu, pa je priljubljen še en topol, katerega vsi poznamo pod imenom laški topol. Stebrasto oblikovano drevo, katerega so v preteklosti našli in začeli vegetativno razmnoževati nekje v jugozahodni Aziji. Predvsem so ga uporabljali kot vetrobran ali kot strelovod ob kmetijah.
Topolu ustrezajo nekoliko bolj vlažna področja, kjer voda ne zastaja. Prijajo mu rastišča, ki so polno osvetljena s soncem, saj je predstavnik pionirskih rastlin. V začetku razvije močno srčasto korenino, pozneje pa se osredotoči na korenine, ki rastejo blizu površja, tako je lahko kolobar korenin okoli rastline kar 20 m. To je tudi ena izmed slabih lastnosti rastline v
mestih, saj je glavni krivec uničenja asfaltiranih površin. Zanimiveje tudi, da drevo po poseku kaj hitro odžene iz panja, kar pa mu to ni dovolj, saj se ob tem posegu aktivirajo tudi adventivni brsti v koreninah, kar privede do množičnega poganjanja koreninskih izrastkov, ki pa lahko služijo za nadaljnje razmnoževanje. Tako seje zgodilo, daje ena sama rastlina prekrila površino 10 arov.
Topol bo v prihodnosti težko našel prostor v urbanih središčih, saj ga izpodrivajo rastline, ki niso tako agresivne v svoji rasti, zato je vredno omeniti še eno zanimivo lastnost topola. Sama rastlina je zelo neobčutljiva na mestni zrak, saj velja za predstavnika rastlin, ki v precejšni meri odstrani ali pa sprejme precejšne količine prahu. Mnogi ga zagovarjajo tudi kot rastlino, ki blaži hrup, predstavnik trepetlika, pa je tako ali drugače zanimiva skozi vse leto s svojo igro listov, ki nima podobnega posnemovalca.
Besedilo in slika: Sašo Taškar
Urejanje vrtov in parkov,
ČAS JE ZA SPOMLADANSKA OPRAV
Orodje naj še nekaj časa počiva, vi pa in za vas bomo obrezali sadno drevje. okrasno rastlinje in strojno prekopali vrt.
Fskalnjakov in vodnih objektov, urejanje grb'
^^Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje 041 832 853 041 838 013
in svetovanje
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE
DROBNJAK
Meni nedeljska juhica ne tekne tako dobro, kadar vanjo ne natrosim vsaj nekaj drobcev drobnjaka. Kaj pa vam?
Drobnjak ali šnitlih, kot mu rečemo pri nas, je majhna, do 30 cm visoka večletna rastlinica, kije sordonica česna in čebule. Po okusu in vonju spominja na čebulo, le da deluje nekoliko bolj sveže. V zdravilstvu ga uporabljajo že od starega veka. Od takrat ga priporočajo za vzbujanje teka, pospešuje tudi prebavo, krepi želodec in odpravlja vetrove. Ker vsebuje veliko železa, krepi tudi kri. Drobnjakova čebulica, sok in listi pa preprečujejo razvoj bakterij. Listi vsebujejo veliko vitamina A in C ter nekaj vitamina B. Prevelika poraba drobnjaka pa škodi.
PRAVA LAKOTA
Raste po suhih travnikih, pašnikih, poteh, mejah in nasipih. Požene do 60 cm visoko. Cvete od junija do septembra. Rumeni drobni cvetovi dišijo po medu.
Pater Ašič je zapisal, da pomirja krče, žene na vodo in pospešuje potenje. Dobro se izkaže tudi pri živčnih boleznih, božjasti, nervozi.
Čaj iz lakote si skuhamo pri prebavnih motnjah, vnetju mehurja in ledvic, vodenici, ženskih boleznih. Če se nam zapira voda, poskusimo z lakoto.
Pripravil Igor Gošte
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju nagrad študentom
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ D.O.O.
RAZPISUJE NATEČAJ
za izdelavo seminarskih, projektnih, diplomskih in magistrskih nalog iz naslednjih področij:
PODJETNIŠTVO OKOLJE IN PROSTOR ČLOVEŠKI VIRI
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Pravilnika, so sestavno! del razpisa.
Vaše naloge pričakujemo do 30. junija 2001.
Dodatne informacije:
Regionalni center za razvoj, d.o.o.
Cesta zmage 35/b, 1410 ZAGORJE Telefon: 03/56 34 220
1000 novih idej. Nova Mazda 323

" 1
,y x
L/
Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela. Vernu popravila vašega vozila - nadomestno vozilo 2 DNI GRATIS
MMS	------------------
KREDIT
8
LEASING
odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure
mama
l;Mnk temen s p.
MlOZogaje Sdo 45 AVTOHISA KRŽIŠNIK
M (03)56 64-729.66-500, Fox (03)56 68-359
Polo Variant. Spomladanski popust: 275.000 SIT*!
Sedaj že od 1.997.969 SIT* dalje! (18.095 DEM)
Polo Variant
P/sne prijave pošljite na naslov:
Malgaj d.o.o., Gabrsko 30 1420 Trbovlje
^ fj " ri \r (j ,77 J7
ulebalgo 7
SLAVKO OBOLMAR
Če bi se komu predstavil, bi dejal, da ni zahteven človek, čeprav delo, ki ga opravlja, rad naredi čim boljše. Tudi zamerljiv ni, nasplošno pa je rad v družbi, kar mu tudi v službi pride prav. Saj ima kot vodja poslovne enote LISCA d.d. Zagorje v službi dosti opravka z ljudmi. Povedal je, da z nekaterimi zaposlenimi skupaj delajo že toliko časa, da mu je včasih všeč, če se mu zaupajo.
Pred šestindvajsetimi leti je začel svojo delovno pot v zagorski LISCI, kjer je bil tudi štipendist. Delal je kot izmenovodja, potlej pa so, namesto v dveh izmenah, v LISCI uvedli enoizmensko delo, ko je nekaj časa delal kot tehnolog. Vodja zagorske LISCE pa je dve leti in v glavnem poskrbi, da delo poteka po načrtih, da v dogovorjenem času pripravijo izdelke in da delajo kvalitetno. Tudi v LISCI sv se pred leti soočili z zmanjšanjem delovne sile in že nekaj let ne zaposlujejo novih sodelavcev. Na domačem trgu namreč prodajo le dvajset odstotkov svojih izdelkov. Izvažajo pa večinoma v države Zahodne Evrope, kjer uveljavljajo tudi svojo blagovno znamko. Nasplošno v LISCI d.d. izdelujejo žensko spodnje perilo, ženske in moške kopalke ter tudi ženske bluze. LISCA d.d. s svojo upravo posluje v Sevnici, v zagorski poslovni enoti pa izdelujejo zgolj žensko spodnje perilo. In četudi se tovrstno delo zdi monotono, pa gredo vse bolj v korak z modo in zato morajo biti tudi zaposlene zelo fleksibilne, da se prilagajajo izdelkom, ki so zmerom drugačni.
Pravi, da je prijetno delati v pretežno ženskem kolektivu, in da tudi s pohvalami ne skopari, kadar je kaj dobro narejeno. Pohvali pa tudi pridnost in vztrajnost, saj je delo dostikrat težko in naporno, kljub temu, da delajo s stroji vrhunske tehnologije. Zelo pa gaje razveselilo, ko je slišal pohvalne besede o LISCINI najnovejši reklami, saj pravi, da marsikdaj tudi dobra reklama povzroči povpraševanje po njihovih izdelkih. In želi' si, da bi tudi v prihodnje z uspehom stregli tržišču.
Čeprav mu služba odtegne večino časa, pa prosti čas namenja tudi hobijem, saj je član zagorskega kinološkega društva kot tudi aerokluba. Nemški ovčar Ron mu popestri marsikakšen trenutek, rad pa ima tudi glasbo in filme. Včasih je poslušal rock-glasbo, zdaj pa prisluhne tudi narodno-zabavni glasbi. Rad se zabava in planinari in tudi za kakšne kulturne prireditve bi si rad rezerviral več časg. Tudi televizijo rad gleda, sploh če so na sporedu grozljivke ali kriminalke. Med pregovori se najbolj strinja s tistim, ki pravi: Nikoli ne reci nikoli, strinja pa se tudi s horoskopom, ki za rojene v znamenju strelca menda pravi, da imajo radi potovanja in avanture. Šport ga ne zanima pretirano, v Kisovcu pa vse bolj opaža, da znajo ljudje poskrbeti tudi za prijetno okolje. Glede urejenosti pa daje poudarek nekakšnemu dobremu okusu oblačenja in čistoči. V medsebojnih stikih ga še najbolj navduši poštenost in dodaja, da pri vseh stvareh velja, da le vaja dela mojstra.	Besedilo in slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(6. del)
Polaganje rok
Polaganje rok je poleg govorjene besede najmočnejše izrazno sredstvo v Svetem pismu. Na splošno pomeni polaganje rok moč, ki jo položitelj posreduje na položenca. Polaganje rok pomeni predvsem podelitev duhovnih dobrin, čemur običajno rečemo blagoslov. Zato blagoslov (v celoti) izraža poleg izgovorjenih besed tudi kretnjo polaganja rok.
Polaganje rok spada med najstarejše bogoslužne kretnje. V starozaveznem bogoslužju so polagali roke pri obredih različnih daritev, posvečevanju levitov (duhovnikov) in blagoslovih. Tudi Kristus je pogosto polagal roke na ljudi. Polagal jih je na otroke in jih tako blagoslavljal. Polaganje rok je bilo znamenje rešenja. S to krctnjojc Kristus ozdravljal bolnike: "Žena, rešena si svoje bolezni, "je rekel Kristus sključeni ženi. "Položi! je nanjo roke in precej se je vzravnala in hvalila Boga." (Lk 13, 13)
Po vstajenju je Kristus obljubil apostolom, da bodo s polaganjem rok ozdravljali bolnike. V Apostolskih delih so opisani takšni primeri, ko so apostoli na krščence polagali roke, in prejeli so Svetega Duha (Apd 8, 16-17). S polaganjem rok so tudi posvečevali nove duhovnike. Tako je apostol Pavel posvetil škofa Timoteja s polaganjem rok, prav tako je tudi Timotej izbiral za svoje sodelavce v službi Cerkve. To seje ohranilo tudi v kasnejšem življenju Cerkve. Kretnja polaganja rok z različnimi blagoslovilnimi molitvami. Vedno je bilo polaganje rok znamenje podelitve Svetega Duha, to je posvečenja. Zaradi tega ima polaganje rok še poseben pomen pri zakramentu potrditve (birme) in zakramentu sv. reda (diakonsko, mašniško in škofovsko posvečenje).
Sčasoma je polaganje rok prišlo v obrede drugih zakramentov kot npr. bolniškem maziljenju ter zakramentu sprave (pri odvezi).
Umivanje rok
K osnovni človeški kulturi spada, da si človek, prodno gre kam na obisk, pa predjedjo in pojedi... umije roke. To velja tudi za sodelovanje pri obredih.
Grki in Rimljani so si umivali roke pred vsako daritvijo. Tudi Judje so si redno umivali roke posebno še zato, ker so bili prepričani, da umivanje telesa učinkovito deluje tudi na očiščenje duše. V prvi krščanski dobijo bilo umivanje rok obvezno ne samo za duhovnike, ampak tudi vernike pred molitvijo zlasti pred prejemom obhajila. Prav zato so bile na dvoriščih pred bazilikami postavljene fontane (vodnjaki). Cerkev je pri tem opozarjala, da kretnja umivanja rok nima nikaršne magične moči, da bi npr. očiščevala človekovo notranjost, ampak je zunanje znamenje potrebe po notranjem očiščenju.
Včasih so si duhovniki pri bogoslužju večkrat umivali roke. Umivanje so običajno spremljale razne molitve, ki so pojasnjevale pomen tega opravila. Liturgično umivanje rok v ožjem pomenu besede je danes samo še pri pripravi darov. To umivanje je nastalo iz praktične potrebe. Verniki so namreč prinašali najrazličnejše darove, ki jih je duhovnik sprejemal in si pri tem tudi umazal toke. Zato je bilo nujno, da si jih je umil, preden je nadaljeval z obredom. Sicer pa je Cerkev že v začetku poudarjala simbolni pomen tega dejanja. Umivanje rok je namreč simbol, da mora biti vernik čist vseh grehov in krivic. Roke pa so namreč simbol dejanj. Tako tudi danes opozarja na potrebo po notranjem očiščenju.
Branko Nlmat
: L Tl TL 31, n TO
MESEC MAREC PRINESEL POMLAD NA MLADINSKI ODDELEK ODDELEK KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE
Pomlad, ki je prišla z marcem, se je naselila tudi na mladinskem oddelku naše knjižnice. Po dolgi zimi, ki nam sicer ni prinesla veliko snega, smo se razveselili prebujanja narave. Zato smo se obdali s spomladanskimi rožicami, ki nas razveseljujejo s svojimi živahnimi barvami. Na kreativni delavnici smo se veselili prvih žabic, ki so
po dnevu začetka pomladi, po starem slovenskem imenu za mesec marec in značilnostih pomladi nasploh. Nagrajenec februarske uganke meseca pa je Marko Zaplotnik. Podarili smo mu knjigo Nepremagljiva enajsterica, katere avtor je Eduard Bass.
Simona Solina
GODBENI DOM DELAVSKE GODBE V NOVI BARVI
V marcu so potekala dela pri delni obnovi godbenega doma Delavske godbe Trbovlje na Trgu svobode, med Delavskim domom in tržnico.
zakvakale v mlakah sredi vej in korenin. Naravi smo se približali tudi s pravljico Drevi ima srce. To so poslušali in se o povezanosti med naravo in ljudmi pogovarjali otroci, stari od 5 do 10 let. najmlajši otroci so se zabavali ob pripovedovanju pravljice Filip in kraljček Palček.Hura za vse vas, dragi otroci, ki ste že tako veliki, da ne marate ne dude ne palca v ustih!
Pomladanska naravnana je bila tudi uganka meseca, saj je spraševala
V severnem delu zgradbe so najprej zamenjali okna, nato pa prepleskali celotno zgradbo v oker barvi. Barvo jim je podarila tovarna JUB iz Dola pri Ljubljani, dela pa je opravilo domače podjetje Marodi. Obnovitvena dela so veljala okoli 2 milijona tolarjev, stroške pa so pokrili v glavnem sponzorji. Zgradba je dobila brez dvoma prijeten videz.
IL
GOZDARSKO-KMEČKE IGRE NA SVIBNEM
Na Svibnem je v nedeljo, 11.3.2001 potekalo tekmovanje med lastniki gozdov v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije, OE Brežice, KE Radeče in DPM Laško Radeče ter sponzorstvu GG Brežice. Tekmovalo se je na poligonu, ki so ga pomagali zgraditi krajani Svibnega, v štirih disciplinah in sicer:
-	zaseku in podžagovanju
-	kleščenju
-	podiranju droga na balon -kombiniranemu podžagovanju hloda
Tekmovalo je pet skupin po štiri tekmovalci. Zmagali so Svibanci, drugo mesto je zasedla ekipa Šentjurja in tretje mesto Svibno-seniorji. Zbralo seje blizu sto obiskovalcev. Pred samim
tekmovanjem je potekala še delavnica o vzdrževanju motorne žage. Tekmovanje je bilo izbirno, kajti v Kranju se bo na Gozdarsko-kmetijskem sejmu v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije, pomerilo 14 ekip z vse Slovenije. Ta gozdarska tekmovanja tako v Kranju kot izbirna imajo za moto: varnost, srečanje - druženje, popularizacijo, izmenjavo izkušenj in še kaj.
Največji moto pa je seveda v varnosti. V naši državi je letni obseg nezgod v zasebnih gozdovih katastrofalen; 15 smrtnih primerov, skoraj 300 invalidov oziroma skoraj 2000 vseh nezgod. Ugotavlja se, da je varnost pri delu v zasebnih gozdovih nekajkrat slabša kot v primerjanih srednje evropskih državah in več kot 10-krat slabša v primerjavi s Švedsko. Samo osebni stroški vseh nezgod znašajo kar tretjino vrednosti proizvodnje iz zasebnih gozdov
oziroma 23 DEM/m3. Skratka tudi takšno tekmovanje, kjer gre za pravilno uporabo zaščitnih sredstev, seznanjanje z delovno tehniko, popularizacijo, konec koncev za izmenjavo izkušenj, sigurno lahko	doprinese
kamenček v mozaik varnega dela z motorno žago.
Besedilo In slika: Joie Prah
ŠIRITEV
VODOVODNEGA OMREŽJA TUDI LETOS
Občina Trbovlje bo zagotovila tudi letos določena sredstva iz proračuna za	razširitev
vodovodnega omrežja. Predvsem gre za napeljavo vodovodnih cevi na Planini oziroma Partizanskem vrhu in Planinski vasi. Tu je v načrtu tudi zgraditev rezervoarja. Sicer pa bodo zagotovili sredstva tudi za dokončanje vodovodnega omrežja na območju Dobovca in še nekaterih drugih naselij.
tL
PRAV
Jo fj.j. r; Tr fj.77.J]
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Nadaljujemo s štirideseto uganko. Sprašujemo vas po imenu pisatelja, ki seje rodil 1910 v Slapu ob Idrijci. V dolini, kije po prvi svetovni vojni pripadla Italiji. V Gorici je obiskoval nižjo trgovsko šolo, kasneje je privatno opravil maturo na mali gimnaziji. Zaradi nacionalnega delovanja so ga Italijani večkrat zaprli, dokler ni pobegnil čez mejo v Ljubljano. Kot štipendist francoske vlade je nekaj let preživel v Franciji, del 2.svetovne vojne v Londonu, v Bariju pa seje pridružil NOB. Kot svobodni umetnik je živel v Piranu. Umrl je 1980 v Ljubljani.
S svojimi novelami je vzbudil zanimanje že v 30-letih, ko je objavljal v Sodobnosti in Ljubljanskem zvonu. Te njegove novele so izšle šele leta 1946 v zbirki Sreča in kruh. Napisal je scenarij za prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji, po njegovi literaturi pa sta bila posneta še dva filma: Balada o trobenti in oblaku in Tistega lepega dne. V pomoč pri reševanju vam navajamo še en odlomek iz veselo-grenke povesti Tantadruj (zadnjič smo objavili odlomek, kjer je opazno Tantadrujevo hrepenenje po smrti);
Naposled so le prišli do cerkve in otročaji so jo hitro pobrisali skozi zakrstijo, zakaj slovesna maša se je pravkar začela. Tantadruj bi rad šel v cerkev, ker je bilo notri tako lepo, toda vedel je, da ne sme. Stopil je k debeli murvi pri cerkvenem obzidju in se zamaknil v tri svetlo sive golobe, ki so stopicali nedaleč od njega. Orgle so donele in lepo petje je plavalo od vsepovsod. Tantadruj je zavzeto poslušal...
Uganko sestavil Igor Goste
V
Avtor:
Mojc ime: Naslov:
Ko ugasne računalnik...
BEREMO Z MANCO KOŠIR
Zelo verjetno je, da bo ta naslov marsikoga zbodel v oči, ni pa njegov namen kakršno koli "zavajanje". Je že res, da bo "branje" potekalo v družbi z ljubitelji knjig in z nič manj zanimivo in družabno Ivano Laharnar.
Gre za to, da se ta oblika branja.
torej študijski krožki, in prenašanje "bralnega virusa", imenuje po Manci Košir, ker se je je ona domislila in jo s pomočjo Andragoškega centra Republike Slovenije razširila že v nekaj mest v državi.
To so srečanja odraslih, ki so namenjena učenju o življenju in za življenje. Ivana Laharnar pravi, da ne bo nič pretresljivega, še manj pa, da bi bilo kakorkoli podobno šoli. Počeli
oziroma brali ali pa modrovali boste tako in o tistem, kar boste sami hoteli in želeli. Učili naj bi se brati, izbirati literaturo, spoznavati in razvijati potrebe vse življenjskega učenja, doživljali prijetna druženja, spodbujali (predvsem) sebe k odprtosti, pridobivali določena znanja iz knjig, vzpostavljali bralno kulturo, iskali nove oblike komuniciranja in spodbujali in pripravljali nove akcije.
Mimogrede, po statističnih
podatkih in po nekaterih anketah, smo Slovenci dokaj slabi bralci, pa čeprav je knjig v knjižnicah dovolj in je izgovor, da ni denarja za knjige, iz trte izvit.
Nobenih posebnih pogojev, ki bi določali članstvo,jti. Imeti morete le željo po novem znanstvu in po razdajanju znanja v okolici, ker živite. Sami se boste odločili, kaj se boste učili in kako. Načrtovali boste način
dela in se učili toliko časa in tako poglobljeno, kakor si boste sami želeli.
Prirejali boste lahko tudi razstave, predavanja, si omislili potovanja, pisali o svojem delu ter počeli še marsikaj in vse znanje delili z drugimi.
Študijski krožki BEREMO Z MANCO KOŠIR imajo določen cilj, to je v našem prostoru zbuditi zanimanje za knjigo - branje -ŠIRJENJE BRALNEGA VIRUSA V OKOLJE.
Svoje "domovanje" ima študijski krožek v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah, pogostost druženja pa si bodo izbrali člani sami. Okvirno naj bi bila srečanja vsakih štirinajst dni po dve šolski uri s pričetkom ob 19.00 uri. Vse skupaj pa naj bi trajalo najmančj 20 ur ali približno pol leta. Oblika druženja je brezplačna.
"Če Vam ne bo všeč, boste odšli -ali z glasno kritiko ali molče.
Ali pa Vam bo lepo. In boste vztrajali, sodelovali, ustrarjali."
Tako piše na vabilu, oziroma prijavnici.
Prvo skupno branje, pogovarjanje, skratka druženje ljubiteljev pisane besede je bilo že v četrtek, 22. 3. 2001, zanimanje je veliko, zato bosta verjetno delovali dve skupini, kako pa je uspel prvi korak oziroma koraki, pa prihodnjič v pogovoru z Ivano Laharnar, dušo tega projekta za trboveljske knjižne molje.
Marta Hrušovar
KULTURNI KOLEDAR
18.3.1904 seje v Sežani rodil pesnik in pripovednik Srečko Kosovel. Dela. Ekstaza smrti, Integrali, Sonce ima krono.
22.3.1925 se je v Sisku rodil pisatelj Beno Zupančič. Dela: Veter in ceste, Mrtvo morje. Grmada.
24.3.1841 seje pri Sežani rodil dramatik in prevajalec France Rebec.
Pripravil Igor Gošte
PESNIŠKI TURNIR
Ob svetovnem dnevu knjige (23.april) Mariborski bralni krožek in Mladinski kulturni center razpisujeta natečaj za izvirno pesem. Na natečaju lahko zainteresirani pesniki (bolj ali manj priznani, stari ali mladi) sodelujejo le z eno pesmijo. Žirija bo prispele pesmi ocenila, izbrala dvanajst pesnikov, ki bodo svojo pesem prebrali v soboto
21.aprila na Pesniškem turnirju v Kavami Mala Gosposka, Jurčičeva 5 v Mariboru. Izbranih šest finalistov se bo potegovalo za viteza pesniškega turnirja. Zmagovalec bo prejel diplomo, knjigo in 20.000 tolarjev.Avtorji svojo pesem v kuverti, označeno s šifro, pošljite na naslov Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10-s pripisom Ko te napiše knjiga 2001. V posebni kuverti označeni z isto šifro kot pesem, naj bo zapisano vaše ime in naslov. (I.G.)
JANEZ KNEZ RAZSTAVLJA SVOJA DELA
Znani trboveljski akademski slikar Janez Knez ima hkrati kar dve likovni razstavi. Prvo so odprli 9.marca v avto salonu Avtohiše Malgaj v Gabrskem, kjer so predstavili novo renault laguno, drugo pa 15.marca v galeriji Ars v Ljubljani, na Čevljarski ulici 2. Tu si je moč ogledati razstavljena dela do 5.aprila. Obe razstavi sodita v okvir njeovega programa aktivnosti ob slikarjevi 70-letnici, ki jo slavi v letošnjem letu.
T.L
KULTURNE REVIJE, IZOBRAŽEVANJE
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Trbovljah, kamor je vključena tudi kulturnq dejavnost občine Hrastnik, je pred kratkim v posebni zloženki objavila letošnje aktivnosti s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti. Program je izredno pester, organizatorji pa upajo, da ga bodo tudi dejansko izpeljali.
IL

VcbCŽCVAlkA NAtAŠA obkrivA
Pa smo zakorakali tudi v koledarsko pomlad. Na to so nas opozarjale že prav prijetne spomladanske temperature in prebujena narava.
Če le imate čas in možnost se odpravite na kratek sprehod v naravo. Bolje se boste počutili in še opazili ne boste kakšne neprijetne in dobro znane spomladanske utrujenosti.
Veliko prijetnih dni vam želim.
Vedeževalka Nataša
Vedeževalka Nataša
ZDRAVJE
Pazite malo bolj nase. Preveč ste že imela težav z zdravjem v svojem življenju. Vas pa občasno tudi malenkosti opozorijo na to, da nekaj ni povsem dobro in uredu. Ponavadi se pravilno odzovete. Moram reči, da relativno dobro poznate sebe in svoje telo.
Tudi v prihodnje upoštevajte svoj notranji glas. Je koristno.
LJUBEZEN
Ljubezen je eno izmed področij v vašem življenju, ki vam nedvomno zelo veliko pomeni.
Če bi ocenila trenutno stanje, bi morala zaključiti, da ste srečna. Želim vam, da tako ostane tudi v prihodnje. In glede na položaj kart, ki so sc odprle tudi ni skrbi, da bi se karkoli spremenilo v tisto manj prijetno smer. Strah je torej odveč.
DENAR
Nič posebnega se ne bo dogajalo. Vse kar že vnaprej veste, da se bo zgodilo. Nobenega preveč stresnega
ŠIFRA:__________________________________
Datum rojstva:__________________________
Rad-a bi izvedel a:
v ___________________________________J
2. ŠIFRA: HRASTIČANKA
1. ŠIFRA: HRASNČAN
ZDRAVJE
Nič slabega vas ne čaka na tem področju. Občasno se vas loti kakšno prehladno obolenje. Toda brez strahu. Vse te male neprijetnosti bodo kot po pravilu minile v nekaj dneh.
Kdaj pa kdaj pa vendarle pomislite, daje potrebno narediti tudi kaj zase. In se po tem tudi ravnajte. Telo in duša vam bosta izjemno hvaležna.
DENAR
Nikoli ga ni dovolj. Pa če bi ga bilo še toliko. V naslednjem letu dni se vam obeta precej stabilna situacija, brez večjih in nepredvidenih stroškov ali izdatkov.
Malo bodite varčni, da vam kasneje ne bo žal.
LJUBEZEN
Trenutno imate svoje ljubezensko življenje urejeno. Tako bo tudi ostalo. Niste človek, ki bi si kar tako in naenkrat premislil. Ko se odločite, je to enkrat in skoraj za vedno.
trenutka trenutno ni videti.
Želela bi si boljši finančni položaj, pa zelo rada tudi poudarite, da denar nikakor ni vse. In prav imate. So stvari v življenju, kijih tudi z gorami denarja ne bi mogli kupiti, vi pa jih enostavno imate.
3. ŠIFRA: DVOMI OSTAJAJO .
POKLICNA PLAT
Ne poizkušajte delati na silo velikih preobratov. V tem trenutku se vam ne bi izplačalo. Trenutno se raje držite pregovora bolje vrabec v roki, kot golob na strehi. Nekaj mesecev kasneje je sicer videti boljše razmere za hud in odločen poseg. Toda sedaj res ne. Kasneje bi vam namreč utegnilo biti žal.
LJUBEZEN
Bliža se pomlad in s tem tudi praviloma čas za pravo ljubezen. Na področju ljubezni s strani moških bi prej redka, daje niste bila deležna preveč, pa čeprav bi si jo glede na to, koliko ste ljubezni dala, zaslužila. A v življenju je dostikrat tudi narobe svet. Vaši pravi časi za ljubezen še prihajajo. Še zdaleč jih ni konec kot nemalokrat sama pomislite. Ne obupajte prehitro!
PRIHODNOST OTROK
Matere so vedno zaskrbljene za svoje otroke. Vi niste prav nobena izjema. Šlo jima bo dobro. Nenehno pa jim boste stala ob strani kolikor bo le mogoče in kolikor jim boste sploh lahko.
Imajo pa tudi svoje življenje in to morate kot mati tudi spoštovati. Tudi kakšno oviro morajo preskočiti, a brez vaše pomoči. Tako kot ste jo morala vi. Pa če bi še tako rada, da bi bilo drugače.
Boste pa imela z otroci zelo urejene odnose in vaše medsebojno razumevanje bo zelo dobro. To pa vam je lahko tudi v ponos.
4. ŠIFRA: ŠKORPIJONKA
PODZNAK
Podznak je mogoče izračunati. Za izračun poznaka pa je potreben tudi kraj rojstva. Po predvidevanjih naj bi bila tudi v podznaku škorpijonka. Kar pa bi moralo po drugi strani pomeni, da ste kar tipična predstavnica tega astrološkega znamenja. Ne prikrivajte čustev. Skrivnosti so sicer vedno dobrodošle, toda včasih je potrebno pokazati tudi pravo sliko, obraz. Po drugi strani pa se mnogo bolj občutljivi, kot bi si človek mislil.
Ste trmasta in imate močno voljo. Vaši zastavljeni cilji se kot po pravilu uresničijo, če ne takoj pa kasneje. Za vasje življenje nenehen boj.
Želite biti popolno. Težka naloga. Polovičarstva ne marate. Ne presenečajo pa vaši čustveni izbruhi.
Se strinjate z napisanim?
ŠOLA
Brez skrbi! Vedno ste zmogla in tudi tokrat boste. Toda kot je zapisano po prvim vprašanjem. Morate biti zelo dobro, ali pa nič, kajne.
Vidim, da boste dosegla lep uspeh. Ocen ne morem napovedati. Tudi študirala boste. Izberite si le tisti študij, ki vas resnično veseli. Sicer boste zadevo končala pred koncem, ker ne boste videla nobenega smisla.
LJUBEZEN
Ni ovir. Rada bi vas le spomnila, da pokazati svoja lastna čustva osebi, ki vam je pri srcu ni nobena sramota. In na to ne glejte tako.
Boste še zelo srečno zaljubljena. Pravi moški - moški vaših sanj - pa bo še prišel.
Obeta se vam zelo romantično leto. Tega sicer ne bo opaziti navzven. Boste pa to čutila v vaši skrivnostni duši. Pa bi bilo iskreno deliti te trenutke s tistim, ki mu pripadajo. Se strinjate?
Zapisala: Vedeževalka Nataša
VEDEŽEVALKA NATAŠA
Karte, nihalo, razlaga sanj
090/44-89
p. Jr. c 1,7 p
PnitMjmo...
SIMONA FLERE, Frizerski salon Cveta, Zagorje
Simona Flere se je za poklic frizerke odločila že v sedmem razredu osnovne šole. Kljub nasprotovanjem okolice je sledila svojim željam in postala frizerka. Delovno prakso med šolanjem je opravljala pri Štefki
Zapotnik. Pripravništvo pa je začela pri frizerskem salonu Cveta v Trbovljah. Ko je Cveta odprla salon v Zagorju, pa je delo v njem prevzela Simona. Tudi dodatnih izobraževanj se rada udeležuje. Najraje obiskuje tovrstna izobraževanja v tujini, pa četudi samo enkrat letno. V tujini predstavljeni trendi se pri nas uveljavljajo precej kasneje. Obiskala je že izobraževanja na Dunaju, v Belgiji, Italiji, Nemčiji.
V vsakodnevnem delu ji daje elan prav delo s strankami. Kot dober govorec se pri svojem delu prelevi tudi v psihologa, saj si stranke rade razbremenijo ramena od vsakodnevnih skrbi in težav. Za hobije ji trenutno primanjkuje časa, svoje proste trenutke pa posveča otrokom.
, Da bi se izognili čakanju v vrsti, Simona priporoča, da se prej naročite po telefonu 56-61-615.
MOJCA KLINC, Frizerski salon Cveta, Zagorje
Mojco je poklic Irizerke pm I.k il že od malih nog. Že takrat je rada obiskovala frizerske salone in v njih pometala svoje odstrižene lase. Frizersko prakso med šolanjem je opravljala v frizerskem salonu Pri Dinki v Litiji. Nato je dve leti delala pri Rajki v Zagorju, od tam pa jo je Simona Flere vzela pod svoje okrilje in delo je nadaljevala v frizerskem salonu Cveta v Zagorju. Pri Cveti je najprej opravila pripravništvo in potem tam ostala še do danes. V dogovoru s svojimi nadrejenimi se tudi Mojca udeležuje raznih dodatnih izobraževanj, vendar ne v tujini, ampak v Ljubljani. S Simono se tako dopolnjujeta. Kar se Simona nauči v tujini prenese na Mojco, Mojca pa svoja pridobljena znanja iz Ljubljane posreduje Simoni. No, tudi
v tujini se je že izobraževala, v glavnem v Italiji, pripravlja pa se na izobraževanje na Dunaju.
Mojca zelo rada eksperimentira tako v življenju kot tudi v svojem poklicu. Rada ima, da seji stranke prepustijo in lahko izživi svojo domišljijo. Po njenih besedah rada oblikuje bolj "odbite" frizure in ima rada stranke, ki se s takimi frizurami poistovetijo. Pri strankah ceni zaupanje. Zelo rada se ukvarja s športi, pri katerih se lahko dobro razmigaš in zdivjaš.
IRH, zlikal PRAV
! - ro								
1 ■” T?	c							
/ CU	O							
1	to 1	ro	K3							
i	N	OD				tu			
1 <D	0)							
N	2				s			
c	O N £				ro >			
1	ro	C				1			
Ig s W n	ro T <u				05 > O			
'25 1Z	N ‘S				t/) ro c			
! ^ Oj :o c	O							
	E CL				tu E			
'(*>								
!«*	c				o.			
j mi	<u				O			
;0	E				E			
Naj MzMfui, Naj frizM
Trenutni vrstni red:
1 .Simona Flere, Salon Cveta Zagorje -226
2.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 94
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 80
4.	Mateja Flribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 78
5.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše
-	70
6.	Renata Lakner, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 69
7.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 52
8.	Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 44 Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje -44
I O.Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje
-	43
11.	Nina Kajič, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 33
12.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 32
13.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 31
14.	Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 30
15.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 25
16.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 24
17.Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 23
Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 23
19.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 21
20.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 19
21.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 17
22.Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 16
FOTOKOPIJ NE UPOŠTEVAMO!
	
	
	
	
	
www.nhk.si	
Vnaprej znana cena je bistvena prednost naših paketov. V ceno je vključena menjava in vrednost materiala, strokovno opravljena storitev brez naročanja in čakanja ter brezplačna kontrola 26-ih točk na vozilu, za katero prejmete tudi zapisnik z nasveti in pripombami. DDV je vključen v ceno. Menjavo olja in pnevmatik opravljamo na vseh znamkah avtomobilov. Avtohlša Kisovec si pridržuje pravico do spremembe cen. Cena paketa pnevmatike vključuje eno pnevmatiko. Cena paketa zavorne ploščice vključuje ploščice na prednjem paru koles. Cena paketa izpušni lonec vključuje zadnji izpušni lonec. PEUGEOT SERVIS. TUKAJ VESTE, PRI ČEM STE! Avtohlša Kisovec s.p.	PEUGEOT
Borovniško naselje 7,1412 Kisovec, tel.: 03 567 23 01	
/^STIČNO	^
( MLINŠE }
Turistično društvo Mlinše prireja v sodelovanju s pridelovalci okrasnega cvetja in našimi krajani v soboto 7. in nedeljo S.aprila od 8.00 do 20.00 ure
na ŠPORTNEM IGRIŠČU MLINŠE SEJEM OKENSKEGA CVETJA
Na voljo vam bo velika izbira sadik okenskega cvetja ter ostalih potrebščin (suha roba, cvetlični lončki in korita ter potrebno orodje).
Naše kmetice vam bodo po ugodni ceni prodajale domač kruh, potice in peciva. Izdelovanje in prodaja košev in košar. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo.
Pridite in prepričani smo, da se boste zadovoljni vračali domov.
Vabi vas Turistično društvo Mlinše
Polo limuzina. Spomladanski popust: 275.000 SIT*!
Sedaj že od 1.981.773 SIT* dalje! (17.949 DEM)
Polo limuzina
* ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij
(M Malgaj
tikibovi. j e	1
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
Pisne prijave pošljite na naslov:
Malgaj d.o.o., Gabrsko 30 1420 Trbovlje
29. SUŠCA 2001
f. Jr. c, j j f?
NAJ GOSTILNA - AKCIJA V POLNEM TEKU!
Na dolgu imamo vsaj še štiri gostilne, ki jih še nismo obiskali in predstavili. Zgodilo se bo v nekaj naslednjih številkah.
Tokrat smo izpustili predstavitev gostilne, objavljamo pa vrstni red. Objavljamo kuponček, kjer še lahko glasujete za gostilne, ki smo jih kadarkoli v akciji "Naj gostilna po izboru bralcev" objavili na lestvici. Torej glasujte za svojo najljubšo gostilno, akcija še teče in lestvica tudi še ni dokončna!
Naj gostilna Zasav.j;
3000 aorti
O
Glasuje
Glasoval se:
TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 387
2.	Point 21, Hrastnik - 225
3.	Gostišče Kum, Zagorje - 154
4.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 143
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 86 č.Gostilna Ašič, Zagorje - 44
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 33
8.	Naš hram, Kisovec - 28
9.	Gostišče Brin, Trbovlje - 18
10.	Gostilna Zaloka, Jesenovo - 17
11.	Gostilna Senica, Hrastnik - 15 Gostišče Jež, Radeče - 15
13.	Restavracija L, Trbovlje - 12
14.	Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga - 11
ZASAVČEVA SALAMIJADA PRED VRATI PRVI APRIL - DAN ZASAVČEVE SALAMIJADE!
NI ŠALA! Pridružite se nam v nedeljo ob 17.uri na Vidrgi, ko bomo razglasili rezultate 2.Zasavčeve salamijade.
Izdelovalcem salam pa še vedno velja povabilo k sodelovanju. Primerek salame lahko oddate še v nedeljo, l.aprila med 8. in lO.uro na sedežu Zasavca, kjer bo dežural sam direktor!
Salamijad je v Sloveniji precej. Mestnih, vaških, področnih, pokrajinskih... Počasi bomo morali narediti nekakšen vrstni red, bolje, rečeno rangiranje. Pokrajinske ali področne naj bi bile izhodiščne za državno. Vpeljati bo potrebno omejitev števila salam, ki lahko "gredo" naprej. Namreč, misliti moramo, da državna komisija fizično ne more preizkusiti in oceniti stotinjo
salam. Do štirideset se zdi še razumna meja in je obvladljiva, da ocena kakovosti ne trpi.
Prepričan sem, da bomo čez kako leto, dve lahko razglasili najboljšo salamo v državi, bo pa do takrat potrebnega še usklajevanja	med	salamarji.
Predpostavljamo, da bo tako tudi kakovost rasla, kajti za to gre! Salamarji si na takih srečanjih izmenjajo izkušnje in tako se iz leta v leto rojevajo boljše salame.
Te so kot vino, tudi njih je potrebno "šolati" in pustiti, da dozorijo.
Se spomnite, kako malo kakovostnega in vrhunskega vina smo spili?
Podobno ugotavljamo za salame...
Z nekoliko zdrave pameti na državnem nivoju bi pri vsej noriji
evropskih krav in epidemiji slinavke in parkljevke postali nekakšen ekzot, oaza brez teh bolezni in kot taki ponovno zani-
mivi z različnih vidikov: kulinaričnih, predelovalno izvoznih, mesnoturističnih...
MM
Prijavljam se na 2. Zasavčevo salamijado
Ime in priimek:
Naslov:
. Telefon:	|
1----------------------
iaavrii/vvivs
3A39AVSVZ NVa - HUdV lAtid HVtiA
a3Ud vavrii/uvivs vaboavsvz
V7 ■-*- r-V #-1 ei -
j u. j j r. n f' ^ r>
» KRI SEM DALA 236-KRAT,
OD TEGA215-KRAT ZA KRVNO PLAZMO.<
MARIJA SMRKOLJ
Marija Smrkolj je doma iz Ribč, vasi izpod sv. Miklavža, ob reki Savi. Danes 74-letna Marija je mati, babica in kmetica je kri darovala 236-krat. Je ena od rekorderjev ne samo v litijski občini, tudi v slovenskem prostoru. Za svoje plemenito delo je prejela priznanje za 215-krat darovano kri na Zavodu
za transfuzijo krvi v Ljubljani, občinsko priznanje Rdečega križa, posebno priznanje on 40-letnici krvodajalstva, priznanje Občine Litija za leto 1993, zlati znak Rdečega križa Slovenije in naziv častna članica OZ RK Litija.
Marija se je rodila v kmečki družini med šestimi otroci (štirje bratje in dve sestri). Svoja naj lepša leta je preživela v vojnem času. Leta 1944 sojo kot 17-letno dekle Nemci izselili v delovno taborišče v Nemčijo in se okoli 1. maja 1945 vrnila v domovino in konec 2. svetovne vojne pričakala v Litiji. Družina je bila v tem času popolnoma razdrobljena, a se je kmalu začela zbirati skupaj (trije bratje iz partizanov, oče, mati in brat iz Nemčije, s sestro pa sta bili že prej doma) vsi živi in zdravi v svojo rodno vas.
Povrnitvi in osvoboditvi leta 1945
je bil dom popolnoma požgan, uničen in kar nekaj časa je morala Marija preživeti pri sosedih v svoji rodni vasi. V tem času je veliko premišljevala o svojem bodočem poklicu »babici«, ki pa seji nikoli uresničil. Še ne 20-letna se je poročila.
»Z možem sva se odločila, da kljub velikemu pomanjkanju gradbenega materiala takoj po vojni, pričneva z gradnjo gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše na mestu, kjer so pred vojno živ.eli moževi starši,« se gospa Marija z veseljem spominja prvih let po poroki in nadaljuje, »leta 1948 sva zgradila »štalo« in eno sobo, da sva lahko v njej živela. Potem sva pričela z gradnjo hiše. Od stare sta ostala samo dva stebra. Dokončana je bila leta 1955 in se še istega leta v njo tudi vselili.«
Gospa Marija Smrkolj je pričela
kri dajati ob rednih krvodajalskih akcijah v litijskem zdravstvenem domu. Darovalajoje trikrat. Potem pa so prišli k njej na dom ljudje iz Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana, da ji kri vzamejo. Ker ima to srečo, da je njena kri ena redkih krvnih skupin, sojo povabili na razgovor v Ljubljano, da se odloči, če je kri pripravljena dajati še naprej. In res, leta 1966 jo je prvič dala za krvno plazmo.
Najprej je hodila dajati kri v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi šest tednov vsako jutro. Na zavodu je bila po štiri ure, da je aparat ločil krvno plazmo od krvi in jo vrnil. Pozneje, ko so dobili nov aparat, kije celotni postopek skrajšal na 20 minut, je bila gospa Marija prvi	i
poskusni zajček. »Kri sem dajala vse do svojega 65-tega leta. Zadnja leta sem jo dala celo po 22-krat na leto.«
Danes so »babici« Mariji poleg kmečkih del, kolikor jih še lahko opravlja pri svojih letih, v največje veselje vnuki njenih treh hčera Sonje, Jelke in Marice.
Besedilo In slika: Marjan Š uileršlč
OBČNI ZBOR TD IZLAKE
V Medijskih Toplicah smo se te dni zbrali člani Turističnega društva Izlake in pa tudi člani drugih TD (Mlinše, Trbovlje) ter gostje. Udeležba na občnem zboru je presegla pričakovanja. V uvodu so učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake, člani literarno-turističnega krožka, predstavili svojo raziskovalno nalogo in uprizorili krajšo igrico. Za svoje delo so na republiškem tekmovanju dosegli srebrno priznanje. Zaslužili so si tudi priznanje TD za prizadevno delo, ki prispeva k razvoju turizma v kraju.
Predsednik TD Izlake Alojz Kreča je prisotnim posredoval poročilo o delu TD v letu 2000. TD je skozi to obdobje delovalo na raznih društvenih, kulturnih in drugih prireditvah na Izlakah in tudi izven njih.
Člani TD smo bili organizatorji in pobudniki akcije "Očistimo naš kraj" v mesecu marcu in aprilu. Aprila smo s pomočjo kmetijske zadruge in drugih organizirali cvetlično-vrtnarski sejem. V aprilu so v društvu nastale tudi
kadrovske spremembe. V sodelovanju s športnim društvom smo organizirali	prvomajsko
kresovanje pri KS Izlake in pod gradom. Vzpodbudno smo sodelovali v akciji "Boj proti drogi". V mesecu maju smo sodelovali pri organizaciji krajevnega praznika. Organizirali smo razna predavanja (Mehika, diapozitivi, vzgajanje in sajenje rož). Omeniti velja tudi prene-katere likovne razstave v domu društvenih dejavnosti na Izlakah, v Medijskih Toplicah, na Medijskem gradu, v OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. V avgustu je zopet oživela prireditev Valvazorjev dan, ki je .bila dobro obiskana. V juliju, avgustu in septembru so bili organizirani Valvazorjevi večeri v sodelovanju z občino agorje ob Savi. V letu 2000 so bile ocene občinske in mednarodne komisije v ocenjevanju lepote in urejenosti kraja precej visoke in pohvalne. TD Izlake že več let sodeluje s TD Slovenije v projektu "Od izvira do morja". Z raznimi akcijami osveščanja prebivalcev pri
pridobivanju zdrave pitne vode.
Tudi v OŠ Izlake si zaslužijo pohvalo na tem področju. Šola sodeluje v projektu EKO šola - kot način življenja, in s tem še najmlajšim privzgaja ekološko osveščenost. Ob tej priliki smo jim podelili tudu priznanje TD Izlake.
Tudi v tem letu imajo veliko načrtov in idej. Še naprej bodo skrbeli in spodbujali zavest med krajani za splošno ureditev in čistočo kraja. V načrtu imajo številne prireditve in sodelovanja z drugimi društvi.
Za zabavo na občnem zboru je poskrbel trio mladih deklet Najlepši cvet. Kmečke žene in dekleta pa so ponudile svoje domače dobrote.
IRH
POMLADANSKO ZBIRANJE KOSOVNIH IN DRUGIH ODPADKOV
JP Komunala Trbovlje organizira v času od 26.marca do 2.aprila akcijo zbiranja kosovnih odpadkov - neuporabnega
pohištva, žimnic, bele tehnike, starega železa ipd. Zbirajo pa tudi uporabne odpadke - odpadni papir, steklo, oblačila, obutev, otroške igrače ipd. Ustrezno pripravljene odpadke stanovalci odložijo na odjemnih mestih poleg posod za odpadke. Vse letošnje akcije zbiranja tako spomladi, kakor tudi jeseni, so vsebovane v zloženki, ki so jo pred tedni prejela vsa gospodinjstva s potrebno obrazložitvijo. Za primestna naselja pa poteka akcija zbiranja odpadkov po posebej določenih dneh in urah ter lokacijah. Omenjena akcija čiščenja okolja poteka v sodelovanju z Turistično zvezo Slovenije in sodelovanjem Ministrstva za okolje in prostor in je uvod v projekt "Moja dežela -lepa in gostoljubna", sovpada pa tudi z Dnevom Zemlje, 22.aprilom.
tL
r^ji n
r
ZAKLJUČNI PLES MATURANTOV ZAGORSKE
SREDNJE ŠOLE
V hratstniški športni dvorani je v soboto, 24. marca, potekal zaključni ples Srednje šole Zagorje.
Na sobotnem zaključnem plesu Srednje šole Zagorje smo poleg običajnega programa lahko videli še modno revijo učenk te šole. Kreacije so ob pomoči mentoric oblikovale in sešile same dijakinje.
Ker je bil zaključni ples "kot se šika", objavljamo nekaj fotografij Branka Klančarja.
Uvodne besede dijakinje.
Plesna skupina Zasavske plesne šole Trbovlje.
Modna revija manekenskega krožka šole.

Ples s starši
IZREDNA SEJA SKUPŠČINE OO RK LITIJA
VOLITVE IN PODELITEV PRIZNANJA
Območna organizacija Rdečega križa Litija je sklicala izredno sejo skupščine predvsem z namenom razrešitve treh članov območnega odbora Območnega združenja (sekretarke zaradi redne upokojitve in dveh članov zaradi preobremenitve) in izvolitev nadomestnih.
Predsednik OZ RK Karlo Lemut je v poročilu o delu OZ RK Litija za lansko leto je med ostalim poudaril, da so imeli konec lanskega leta 5.382 odraslih in 2.103 mladih članov. Dveh rednih krvodajalskih akcij sc je udeležilo 992 krvodajalcev. Materialno pomoč pa je prejelo 297 družin.
Na območju občine Litija je bilo lani organiziranih 23 ekip prve pomoči civilne zaščite, pri Območnem združenju pa dve, ki sta nudili prvo pomoč v lanskem letu na treh velikih prireditvah v občini.
Veliko pozornost so posvetili tudi delu z mladimi: organizirane s bile številne aktivnosti po osnovnih šolah (12 tečajev prve pomoči in 24
predavanj na temo preprečevanje kajenja in preprečevanja drugih vrst zasvojenosti) in 1. občinsko tekmovanje iz znanja prve pomoči za učence 8. razredov (sodelovalo je 7 ekip, vsaka pa je štela po 3 člane).
V program za letošnje leto pa si je OZ RK Litija za letošnje leto med ostalimi že utečenimi nalogami, zadal izvedbo projekta »Univerza za tretje življenjsko obdobje«. V sklopu tega projekta bodo za starejše ljudi organizirani številni krožki pri katerih bodo sodelovali številni strokovni sodelavci.
Pred začetkom seje je predsednik OZ RK Litija opravil prijetno dolžnost. Litijski občanki Mariji Smrkolj, ki je od leta 1966 do 1992 236-krat darovala kri za krvno plazmo in z njo rešila marsikatero človeško življenje, izročil zlato značko Rdečega križa Slovenije in listino častne članice OZ RK Litija.
Besedilo: Marjan Šušteršič
IZVAJALI SO DOBRODELNI KONCERT
Na dobrodelnem koncertu, ki je potekal v soboto, 24. marca v KC DD Zagorje in ki so ga tudi letos priredili v počastitev 25. marca -dneva materinstva, so letos z vstopnino zbirali sredstva za izgradnjo dvigala na POŠ dr. Slavko Grum Zagorje. Organizacijski odbor v sestavi: Martine Bokal, Valentina Kralja, Branka Nimca, Tadeje Nimac in Francija Stebana se je enotno odločil, da program prireditve, na kateri so nastopali: MPZ Juventus GŠ Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom, ansambel ORLEK, Rudarski pevski zbor Loški glas z zborovodkinjo Alenko Flere Pavlič, Duet harmonik GŠ Zagorje ob Savi, MePZ Odmev Kamnik z
zborovodkinjo Ano Stele, Skupina MAR1NERO, Vokalna skupina CANTATE z zborovodkinjo Tadejo Nimac in MePZ sv. Nikolaj Litija z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič, namenijo za zbiranje sredstev za nabavo in vgradnjo dvigala na POŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju ob Savi. Program sta povezovala Valentin Kralj in Marija Ščukanec, z vstopnino pa so zbrali 139.200,00 tolarjev, s čemer so na omenjeni šoli sicer zadovoljni, vsekakor pa bodo skupno potrebovali približno 10 mio tolarjev, pri čemer pač računajo še na pomoč zagorske občine in drugih sponzorjev.
P.R.
LIKOVNA RAZSTAVA V AVLI OBČINE LITIJA
V avli Občine Litija si te dni lahko ogledamo likovno razstavo slikarjev - ljubiteljev iz Litije in okolice pod vodstvom akademskega slikarja Jožeta Megliča. Razstavljajo: Jože Meglič, Pavel in Marija Smolej, Tone Svršina, Marija Bregar,
Marjeta Mlakar-Agrež, Matjan Sonc, Aleksander Jovanovič, Polona Baš, Gabriela Hauptman, Marjana Šuštaršič, Dani Kunc, Marko Boltin,
Berta Juvan itd. Razstava je odprta 14 dni.
Besedilo In slika: Mar|an Šušteršič
J ■— •— m- r-	J .	r— r-
J . 11 J J rr 11	4 f>
IP^l
Baletne nastope jemljejo resno
Tradicionalna zasavska plesna revija, ki se bliža dvem desetletjem častitljivega predstavljanja plesne dejavnosti v Zasavju, in ki poteka vsako leto v eni od zasavskih občin, se bo letos zgodila 6. aprila v
KC DD Zagorje ob Savi.
Obeta se pester plesni in baletni repertoar, ki bo s plesnimi koraki poplesal vse od Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije. Tudi baletke Glasbene šole Zagorje, katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek, že dobro šolsko leto dni pripravljajo presenečenje, saj so za nastop izbrale poznano baletno predstavo in opero RI.Čajkovskega: Labodje jezero. Premierno bodo z omenjeno baletno predstavo nastopale še novembra ali decembra letos,
vendar so se naučile že toliko, da z zagotovostjo lahko trdijo, da jim je baletna predstava ne le všeč, ampak jo znajo že kar dobro odplesati. Približno petdeset baletk bo nastopilo v baletni predstavi, ki je zelo lirična in v kateri Beli in Črni labod poosebljata dobro in zlo, princ in princesa pa sta v pravljični ljubezni ujeta v svojevrstne spletke, katere lahko srečno razpleteta le z iskreno in zvesto ljubeznijo.
Ustvarjalna plesna dejavnost, ki zmeraj vzbuja popularnost kakšne od plesnih zvrsti, bo na zasavski plesni reviji v petek, 6. aprila zažarela v soju klasičnega
baleta, jazz-baleta, standardnih plesov in no, čisto mogoče, da bo še marsikaj zanimivega tudi za tiste, ki magari le včasih radi zaplešejo.	Besedilo In sliko ER.
V LITIJI KRIVICA BOLI
ZIK - Kulturni center Litija, je v četrtek, 22.marca organiziralo 5.gledališko predstavo abonmaja in izven v dvorani KC na Stavbah. Gostovalo je Moje Gledališče - Kulturni dom Španski borci iz Ljubljane s komedijo Toneta Partljiča Krivica boli v režiji Vinka Moedemdorferja.
Jože Sevljok
KONCERT V LITIJSKEM VRTCU
Verjetno ima vsak praznik svoj čar, ob 25. marcu - materinskem dnevu, pa so za tovrsten čar poskrbeli otroci vrteške enote Najdihojca v Litiji.
Zapel je cici-zborček litijskega vrtca
V petek, 23. marca, so namreč risali rožice za mamice. In ker so včasih namesto mamic tudi sami doma pospravili igrače za seboj, jih je ena od mamic, ki je sicer solopevka in glasbena pedagoginja, presenetila ali bolje: nagradila s čisto pravim koncertom. In namesto v glasbeni dvorani, gaje priredila kar v Najdihojci. Otroci so Heleni Fojkar-Zupančič z zanimanjem prisluhnili, saj je povedala veliko zanimivega o zabavni kot tudi o klasični glasbi, skupaj so se naučili zapeti pesmico, v kateri nastopajo raznorazni inštrumenti, nadalje pa jim je zapela odlomek
iz Bizetove opere Carmen. Ravnatelj Vrtca Litija Franci Končar pa je dejal, da se otroci skozi vse šolsko leto udejstvujejo v raznih dejavnostih, da je bilo zlasti prijetno pustovanje, namesto tedenskega zimovanja pa so se letos odločili za tri dneve na Blokah, kjer upajo, da bo prav tako zabavno.
Ker na obeh osnovnih šolah v Litiji že poteka devetletka, je v Vrtcu Litija nastala potreba, da skozi celotno predšolsko obdobje poteka priprava na šolo oziroma socializacijski proces otrok, da prehod iz vrtca v osnovno šolo poteka na prijeten način. "Skozi šolsko leto imajo predšolski otroci na razpolago veliko različnih dejavnosti, lutkovnih predstav in kulturnih prireditev za otroke," je dejal Franci Končar, "tudi dejavnosti, kjer otroci ustvarjajo skupno s starši, je kar nekaj. Seveda pa je v vrtcu najpomembnejše, da se otroci učijo skoz igro in da vzgojiteljice s primerno motivacijo dosežejo, da so otroci radi v vrtcu in da so zainteresirani za sodelovanje." Ker vse bolj upoštevajo individualnost otrok, so se odločili, da bo vsak vrtec enkrat letno, na DAN VRTCA, nastopil s prireditvijo, na kateri bodo predstavljene najboljše igrice in dejavnosti, ki so jih otroci radi počeli. "Trudimo pa se," je še dejal Franci Končar, "otroka navaditi tudi komunicirati, da zna povedati in se dogovarjati ali biti v
Helena Fojkar-Zupančič je pela, jih zabavala in spodbudila, da so še sami zapeli kakšno pesmico.
komuniciranju ne le trmast, temveč tudi potrpežljiv."
Otroci, stari od 5 do 6 let, pa so še povedali, da je treba biti vedno pozoren do mamic in ne le takrat, kadar je materinski dan. "Svoje mamice imamo radi, ker imajo tudi mamice rade nas, ker nam skuhajo, in ker nam tudi kaj kupijo. Mamice pa se razjezijo, kadar smo poredni in če nagajamo," so povedali, "saj naše mamice sploh ne zahtevajo, da se ne umažemo, ko se igramo. Za materinski dan jim lahko podariš rožo, razveseliš pa mamice tudi s tem, če si priden ali če jih objameš s poljubčkom." V ustvarjalnosti predšolskih otrok litijskega vrtca pa skoz igro rastejo ob zanimivih kot tudi ob zabavnih trenutkih.
Besedilo in sliki: PR.
i fl r a 17 fliiln.
Sulerjeva prva zgoščenka
V organizaciji Društva klavirskih pedagogov Slovenije EPTA in slovenskih glasbenih šol se s samostojnimi recitali letos predstavljajo štirje mladi umetniki, ki so bili izbrani, da se s koncerti publiki predstavijo na začetku njihove poustvarjalne poti k umetniški uveljavitvi in pridobivanju koncertantnih izkušenj. EPTA je organizirala tudi sodelovanju z glasbenimi šolami, kjer bi njihovi koncerti lahko brezplačno potekali, saj so pripravljeni v začetku nastopati brez honorarja. In eden teh mladih umetnikov se je predstavil v sredo, 21. marca ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje. Erik Šuler je petindvajsetletni pianist, ki je pred dvema letoma diplomiral na Moskovskem konservatoriju, zdaj pa poučuje na dveh glasbenih šolah: v Kočevju ter na Viču-Rudniku v Ljubljani.
Istega dne, torej 21. marca je izšel tudi prvi CD, na katerem pianist Erik Šuler predstavlja nekatera dela ruskih skladateljev: Skrjabina, Rahmaninova in Šoštakoviča. Naslov zgoščenke je TU IN TAM, saj gre za "tukajšnje poustvarjanje tamkajšnje glasbe," kot je povedal Šuler. Dodal je, da mu je ruska glasba všeč, nasplošno pa mu ugaja tudi romantika. Koncertni
repertoar je bil navdahnjen z romantično klavirsko literaturo kot tudi z rusko glasbo. "Že z dvanajstimi leti sem se vpisal na Centralno specialno glasbeno šolo pri konservatoriju Čajkovski v Moskvi," je povedal Erik Šuler, ki je v Moskvi, kjer je tudi diplomiral, skupno študiral enajst let in kot pravi, si je nabral veliko izvajalskih'kot tudi glasbenih izkušenj. Doslej je imel že
petdeset solističnih recitalov doma in v tujini ter se dobro izkazal tudi na nekaterih pianističnih tekmovanjih. "Blizu
izrazit čustveni naboj." Erik Šuler je v trboveljski glasbeni šoli nastopal spretno, vešč podajanja klavirske glasbe in z željo.
mi je čustvena izraznost," je povedal, "čeprav rad igram tudi dunajsko klasično glasbo. Vendar mi je zlasti všeč glasba, ki ima
seveda, da bi poslušanje izbrane glasbene tematike navdušilo tudi publiko.
Besedilo In sliko: ER.

VRTNARSTVO
HODAK
Orehovica, IZLAKE
tel.:041/525-656
S prodaja pričnemo v nedeljo 1. aprila I
Odprto imamo vsak dan od 8. do 18. ure!
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
VVINDOVVS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ugodnosti:
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64
E-pošta: cHp@clip-domzate.si
-	10% popust za skupine
-	20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom
-	delavcem, ki so zaposleni pri s.p., Stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
KŠEFTl
MARTIN VESEL
SERVIS
PRODAJA
Češnjice 16b 1251 Moravče, Slovenija Tel. & fax: 01/72 31 032
AKCIJA
4x4 s klimo POPUST
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/5621-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/5629-041
*	Velika Izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih In tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna In sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
28
29. SUŠCA 2001
n ~77.£ u-rr^n.
OBČNI ZBOR IN PLES PD DOL
Dolski planinci so bili v marcu zelo aktivni. Najprej so izdali glasilo Naš planinec, ki ga je uredil Drago Kozole, tiskali pa so ga v Sredažu - Pagat d.o.o. v 150 izvodih. V Našem planincu najdemo vsa poročila oziroma celoletno dejavnost društva, o čemer so razpravljali tudi na volilnem občnem zboru, ki je bil v nedeljo, 4.marca v Gorah.
Marica Hudina je poročala o statistiki društva, ki kaže, da je bilo v letu 2000 444 članov, kar je za 88 članov manj kot v letu 1999. Izletniški program je bil realiziran; izvedli so 49 izletov in pohodov, ki se ga je udeležilo 1369 planincev. Posebej so poročali o izletih iz vrtca Lučka, kjer je 35 otrok, na šoli pa je 124 mladih planincev. Vestno sta
opravila svoje delo tudi Jožica in Jože Dovjak, markacista. Posebno obsežno je bilo poročilo gospodarskega odbora, ki je govorilo o težavah zaradi veljavne zakonodaje in o varčnem gospodarjenju. Zanimiva pa je odločitev, da so s 1.marcem dom v Gorah dokončno dali v najem dosedanjemu oskrbniku Tomotu Hercogu. V preteklem letu spada med večje uspehe izdaja Zbornika PD Dol, ki zajema življenje društva od leta 1953 - 2000 avtorja Draga Kozoleta. Omeniti velja	tudi	srečanje
sedemdesetletnikov, ki se ga je v klubu na Dolu udeležilo preko trideset članov. Na letnem občnem .zboru so potrdili dosedanje vodstvo PD in sprejeli okvirni program izletov in prireditev ter finančni plan za leto
2001.
Prijeten družabni dogodek dolskih planincev je bil tudi tradicionalni planinski ples, ki so ga organizirali v kinodvorani na Dolu v soboto, 17.marca. Izkupiček bodo namenili mladim planincem za organizacijo planinskega tabora, ki bo po nekaj letih premora spet zaživel.
Fanti Moljk
PLANINSKI DOM VRHE BODO ODPRLI
Po nekaj letih obnove bodo v nedeljo, 1.aprila znova odprli planinski dom na Vrheh nad Trbovljami. Dom je še pred leti nosil naslov Dom revirskih in savinjskih borcev na Vrheh. Zgradila ga je trboveljska borčevska organizacija ob pomoči domačih podjetij pa tudi
Savinjčanov ter prostovoljnih delavcev, dela pa je organiziral in vodil pseben gradbeni odbor pod vodstvom Franca Slapnika, takratnega direktorja STT. Projekt za dom je izdelal Zdenko Zupan. Prvotni dom je bil zidan do kletne plošče, v gornjem delu pa je bil lesen - brunarica. Dom so odprli 27.8.1961. Letos praznuje torej svoj 40-letni jubilej. Dom so dogradili - dozidali leta 1968 v surovem stanju. Dom stoji na višini 886 metrov. Potem, ko je borčevska organizacija opustila iz raznih razlogov oskrbovanje in lastništvo doma, ga je prevzela občina Trbovlje. Ta pa ga je pred leti prodala kupcu iz Medvod. Ta ga je obnovil, dogradil ter opremil. Sedaj je opremljenih' poleg kuhinje in dnevnega prostora ter sanitarij še osem dvo
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAŠ MIS MAS MIŠ MAS
mladim Zasavcem
Iz osnovne šole Litija smo dobili prikupno glasilo Naša beseda, ki so mi "skupaj niti držale" Jana Štojs, Petra Pavlica in Rezi Brilej. "Za malanje je skrbela" Marija Bregar - Hostnik in tako dalje v hudomušnem slogu. Čeprav je mesec kulture že minil, pa Urška in povodni mož vznemirjata bralce skozi vse leto, še posebej spomladi. Tudi kakšne druge tekste, večinoma namenjene Prešernu, bomo še objavili.
Tudi branje o tem, kaj so napisali o sebi trboveljski osmošolci, bo zanimivo. Njihova občutja se raztezajo od najbolj temačnih do najsrečnejših. Kam sodite vi? Najbrž enkrat sem, drugič tja. Vendar si le velja zapomniti, da pozitivno mišljenje premaguje hude težave...
AL'LEPŠE OD URŠKE BILO NI NOBENE
Na bregu Ljubljanice se trikrat zavila, plesaje v valove šumeče planila.
Urška je zaprla oči in zajela sapo. Kmalu je ugotovila, da lahko v vodi diha. Čez nekaj sekund je odprla oči in spoznala, da je v podvodnem gradu. Grad je bil naravnost fantastičen, a nekaj jo je motilo. Nikjer ni videla svojega plesalca, zato se je odločila, da se sprehodi. Še vedno ni videla žive duše, le tu in tam je srečala kakšno drobceno ribico.
kar se ji je zdelo čudno in nerazumljivo.
Po nekaj minutnem sprehodu po prečudovitem gradu je zaslišala enakomeren ropot človeških čevljev. Pred njo se je znašel sam povodni mož. Grozljiv. Hotela mu je zbežati, a je bil hitrejši. Ujel jo je s svojimi dolgimi rokami, ki so se začele spreminjati v lovke. Srce ji je Otripalo strahovito hitro. Za sekundo je pomislila na svoje življenje v Ljubljani. V silnem strahu je podzavestno udarila moža, ki jo je hotel ugrabiti.
Zavedela se je, da bo težko uiti iz podvodnega kraljestva. Bežno se je spominjala vhodnih vrat, ki vodijo navzgor na kopno. Stekla je k vratom, zajela sapo in odplavala na površje. Od vseh naporov in strahu se ji je v glavi kar vrtelo.
Videla je čudne reči, ki so se prevažale po betonskih cestah. Ljudje so bili čudno oblečeni, hiše visoke in trdne. Kaj to pomeni? Vsa premočena je stopila iz vode. Ljudje so jo debelo gledali. Mimoidočega je vprašala za datum. Začudeno jo je, vso mokro, pogledal in jo vprašal, če se ji blede. V glavi ji je odmevalo 2001 ...2001. Stemnilo se ji je pred očmi. Čez nekaj ur se je prebudila v sobi, polni ljudi v belih in modrih haljah. Vsi so jo začudeno gledali. Spoznala je, toliko je že bila pri sebi, daje bila
odsotna dve stoletji. Ugotovila je, da ne spada v ta svet, zato je odšla iz bolnice. Ker se ni znašla v sodobnem svetu, jo je že na prvem križišču povozil avto. Za pogrebom ni šel nihče, na nagrobnik pa so napisali: TUKAJ POČIVA LF.PA
NEZNANKA, KI JE SVOJO SKRIVNOST ODNESLA S SEBOJ.
Lina Hauptman, 7.b. OŠ Utl|a
NAJSREČNEJŠI DOGODEK
Živeli smo na Čebinah. Nekega dne sta mi mami in ati povedala, da bom dobila bratca ali sestrico. Bila sem vsa navdušena in imela sem kopico vprašanj. "Kdaj? Kje je?" Skupaj smo izbrali ime. In končno! Mami je morala v bolnico. Zvečer sem spala pri ateku in dolgo v noč sva se pogovarjala. Zjutraj pa me je ati
fl Tliš n im Tl o
in tro posteljnih sob. Sedanji najemnik doma Martin Močnik obljublja, da bo dom odprt vse leto, vsak dan do poznih večemh ur in da bo na voljo tudi domača hrana. Dom na Vrheh bo odslej posloval pod imenom Planinski dom Vrhe.
IL
PROGRAM SKUPINSKIH IZLETOV UPOKOJENCEV
Pred kratkim je izšel natisnjen načrt planinske skupine PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje za leto 2001. Iz tega načrta je razvidno, da bo skupina izpeljala 26 skupinskih izletov ter nekaj družabnih prireditev. Poleg izletov na zasavske planinske vrhove, vsebuje načrt tudi pristope na Šmarno goro,
Vremščico, Krvavec in Zvoh, Zelenico, Kanin, Mangrtska jezera, Okrešelj, Nanos in še kam. Predviden pa imajo tudi izlet z jahto ob slovenski obali. Svoj letni načrt bodo končali s tradicionalnim silvestrovanjem. Doslej so letošnji načrt za zimsko spomladansko obdobje izpeljali. Kot ponavadi je izletnike vodil njihov vodja Vinko Pfeifer.
LL
ALPINISTIČNE NOVICE
V soboto, 17.marca se je član alpinističnega	odseka
Planinskega društva Trbovlje, Sebastjan Jančič, znova mudil v Julijskih Alpah Pred kratkim se je vrnil s pettedenskega gorskega udejstvovanja v južnoameriških Andih. Tokrat se je Sebastjan sam
lotil plezanja v Lipnici (2418 m). V oblačnem in deževnem vremenu pomešanem tudi s snežinkami se je lotil plezanja grape v jugozahodnem pobočju te gore. V smeri so bile razmeroma ugodne snežne razmere, kar mu je v spodnji polovici omogočilo hitrejše napredovanje. V srednjem in izstopnem delu pa mu je visok sneg otežil hitrejše napredovanje, saj ga je gazil do kolen in še čez. Težave je zmogel, ker ima sedaj zelo dobro kondicijo. Celotna smer je dolga 1.300 metrov in ima naklon do 55 stopinj, na posameznih delih smeri pa tudi več. Po petih urah dejanskega plezanja je premočen, vendarle dobre volje stopil na vrh gore
Lipnice.
IL
DRŽAVNA ŠPORTNA TEKMOVANJA UPOKOJENCEV
Društva upokojencev v Sloveniji bodo tudi letos organizirala državna športna tekmovanja v raznih disciplinah. Septembra 2001 bodo izpeljana tekmovanja v DU v kegljanju, balinanju, streljanju z zračno puško, športnem ribolovu in šahu. Društva upokojencev, ki so pripravljena organizirati državna tekmovanja v posameznih športnih disciplinah, se prijavijo do 31.maja letos na ZDUS, da bi lahko pravočasno izbrali organizatorje posameznih državnih tekmovanj.
IL
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
zbudil, dvignil v naročje in rekel: "Anja, Jureta imamo."
Takoj sem bila budna. "Kje je?" sem kričala, zlezla iz naročja in hitela k posteljici, ki je bila vsa bela in lepa, a prazna. Ati je rekel: "V bolnici, zato se hitro obleci in greva k njima."
In že sva bila v Trbovljah. Po hodniku je prihajala mami. Stekla sem k njej. "Kje je Jure?" sem radovedno in malce preplašeno vprašala. "Glej, tista ženska v modrem ga nese," je rekla mami. Jureta sem želela vzeti v naročje, ga pobožati, a nisem smela. Nepremično sem ga gledala. Mami me je stisnila k sebi in rekla:
"Na, to je zate dal Jure." Bila je papirnata vrečka, v njej pa avtomobilček in čokolada. Je pa res priden, tale Jurček, sem si mislila.
Najraje bi videla, če bi šla mami in Jure z nama domov. A nista smela. Vsem sorodnikom in prijateljem sem z veseljem odgovarjala na vprašanja o našem novorojenčku. To je bil najsrečnejši dan v mojem življenju in z veseljem se ga spominjam.
Anja, 7.b. OŠ Trbovlje
ZAMORJEN DAN
Sem zaspan. Ne da se mi biti v šoli. Že prvo uro me v šoli morijo z eno muzko, ki je za en kline. Dan mam že zamorjen. Če bo še dolga ta muzka, bom kr zadremu, pa bo vse OK! Tku ne bom nč slišu, pa še spučil se bom, a ne? Čezdali mej se mi da hudit v šulo. Par mescu, par let bom še potrpu, po pa bom dau mužgane na pff, pa mi bo blu za cel svet vsejen. V n bom šel ku bom hotu, ustou bom, ko bom hotu, jedu in pil, ku bom hotu, se prav, kar bom hotu, bom naredu takrat, ko mi bo pasal. Učitle pa bom prve pozabu, tuk jih mam že dost. Sploh pa nekatere.
Iz glasila OŠ I.Cankar
OSMOŠOLCI O SEBI
Mi mladi se največkrat pogovarjamo o nas samih in o fantih, ki so nam všeč. To je najpogosteje naša tema. Cenimo, če nas kdo pohvali, zanima pa nas tisto, kar vse mladostnike: ljubezen, glasba ter običajne stvari, ki se dogajajo v mladosti. Moti pa nas, da moramo priti domov, ko želijo starši. Mi bi bili radi zunaj vsaj do devetih, oni pa dovolijo do osmih. Ne vem, v čem je vic, da moramo tako kmalu domov. Včasih vprašam, pa mami reče, da se dogajajo čudne stvari in da jo skrbi zame.
Če imaš prijatelja, je zelo lepo. najbolj me zanima, kako se počutijo tisti mladi, ki uživajo razne droge in sploh ne vedo, kaj delajo. Motijo me tisti, ki kadijo in se delajo, kot da so največji frajerji. Moja mladost se mi zdi zelo pestra in zanimiva. Zelo si želim, da bi bil še dolgo mlad.
Mislim, da je v naši generaciji vse preveč drog in nasilja med mladimi. Vse preveč mladih se zapleta z drogami in alkoholom. A so tudi izjeme. Zelo cenim, da moji prijatelji znajo držati obljube ali pa da mi v stiski priskočijo na pomoč. Zelo pa me moti, ker so se nekateri moji prijatelji zapletli z alkoholom in cigareti, ki so jih zelo pokvarile.
Mladi, še posebej naša generacija, smo zelo divji. Zanimajo nas novejše stvari, to pomeni, da namesto, da bi zbirali stare kovance, zbiramo stvari, kot kartice telekoma, prtičke in celo vizitke. Motijo nas predvsem takšne stvari kot šola, starši in podobni problemi. Cenimo pa večinoma denar in prijaznost, če nam jo kdo nakloni. Moja mladost je lepa, ker imam stvari, ki mi zmanjšajo dolgčas; na primer TV in računalnik. Še posebej v redu
pa se mi zdi, da smo malo odmaknjeni od središča mesta in imamo svojo hišo.
Mi mladi smo včasih otroci, včasih pa se počutimo odrasli, moja generacija je zelo v redu. Se zelo razumemo, včasih se najde kdo, ki se dela malo preveč pametnega. Pri moji generaciji me najbolj zanima to, kaj počnejo fantje in dekleta v prostem času, s kom se družijo, sovražim pa to, da lažejo ali pa kradejo, niso pošteni do drugih in so sami svoji.
Ii glasila OŠ I.Cankar|a
Metka gre nabirat zvonike, pomagajte ji!
29. SUŠCA 2001
T7.jjGjr.G,f an člr.č
NEKAJ PODATKOV O UPOKOJENCIH
Iz dneva v dan se srečujemo z najrazličnejšimi podatki na raznih ravneh. Zato je prav, da se bralci seznanijo tudi z nekaterimi podatki, ki se nanašajo na upokojence in društva upokojencev.	^ Število
upokojencev narašča iz leta v leto in morda se bo to naraščanje umirilo s pričetkom veljavnosti novega pokojninskega zakona.
V letu 2000 je v Sloveniji delovalo skupno 449 društev upokojencev, poleg tega pa delujejo še klubi in aktivi upokojencev. V letu 2000 je bilo v Sloveniji okoli 480.000 upokojencev, letos pa jih bo predvidoma še nekoliko več. Od vseh upokojencev je včlanjenih v društva upokojencev 232.584 članov, od tega je moških 89.863, žensk pa 142.721. V petih klubih in aktivih upokojencev pa deluje še 5.234 upokojencev tako, da je včlanjenih vseh upokojencev 237.818, torej nekaj manj kot polovica vseh upokojencev. Lani je bilo v upokojensko organizacijo sprejetih skupno 11.665, umrlo pa je 7.333 članov. V društvih upokojencev je lani domovalo 13.200 športnikov, predstavniki društev so obiskali na domovih 24.265 upokojencev, v domovih upokojencev pa še 5.273, kar znaša skupno 29.538 obiskanih upokojencev. Za darila bolnim in ostarelim upokojencem so društva namenila lani preko 31 milijonov tolarjev. Lani je bilo
organiziranih 100 tednov in 231 dnevov upokojencev. V društvih deluje 141 pevskih zborov, ki so imeli skupno 1.335 nastopov. V zbore je vključenih 2.582 pevcev in pevk. V društvih delujejo pa še razne druge skupine - likovne, literarne, dramske, plesne, folklorne, instrumentalne, ročno-delskc in druge. Preko 1200 članov je vključenih v programe unoverze za lll.živlensko obdobje. Za informiranje članstva so imela društva 64 lastnih glasil, sodelujejo pa z raznimi drugimi mediji - časopisi, radijem, TV,... Društva delujejo po svojih članih v raznih športnih, kulturnih, socialno varstvenih in podobnih društvih npr. v Rdečem križu, Karitasu ipd. Dejavnost društev upokojencev ter njihovih članov je zelo velika in omembe vredna, zato zaslužijo tudi vso podporo občin, krajevnih skupnosti, pa tudi državnih inštitucij.
tL
POHOD OD TROJAN DO MORAVČ
Pomlad seje počasi in neslišno prikazala v naše kraje, zato smo se moravški upokojenci -pokodniki v četrtek, 15.marca odpravili na izlet oziroma pohod v naravo, katerega smo pričeli na Trojanah. Med drugim smo se ustavili tudi v Dolini nad Trojanami, na kmetiji Baloh, kjer . imajo vpisno knjigo in potrdijo z žigom tudi v Vodnik po poti spominov NOB občine Domžale.
Naslednja postaja je bila vas Borje v zagorski občini, kjer smo obiskali družino Ivana Hočevarja
Še pred časom so se starši, ki imajo majhne otroke, spraševali, kam z nadobudneži ob sobotah, ko je dela prost dan; čas, ko se jim lahko docela posvetijo. Kako preživeti kakšno urico z njimi v prijetnem ambientu, ko jim lahko ponudijo poučno in zabavno pravljico, pokažejo lutkovno igrico, ki buri domišljijo, jih seznanijo s klovni in čarovniki, pa še z vso tisto množico ljudi, ki pripomorejo k neki predstavi ali prireditvi. Že nekaj časa so takih skrbi rešeni, saj se na odru Kulturnega centra Litija dogajajo imenitne reči.
Gledajo se filmske risanke, občudujejo se čarodeji, v goste pa pride tudi čisto prava gledališka igra. Če je na programu Mojca Pokraculja, pa je seveda sploh odveč izgubljati
besede. Mali gledalci se tako vživijo v dogajanje na odru, da še po predstavi kukajo za kulise in iščejo osebe, ki so malo preje nastopale. Posebno doživetje pa je bilo lO.marca, ko je nastopilo Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Sapramiška. Še posebej, ko se je v vlogi miške pojavila tudi sama pisateljica.
Dvorana je bila nabito polna, da je - kot pravimo v žargonu - kar pokala po šivih. Mladi obiskovalci so na moč uživali v predstavi, organizatorji pa so bili zadovoljni, saj so takim zvedavim glavicam omogočili nekaj res lepega! Naj bo takih dogodkov čim več.
Jože Sevljok
Moravški upokojenti pohodniki na
pri podružnični cerkvi v Borjah. Pot smo počasi nadaljevali in prišli na Lukovško, k znani romarski cerkvi sv.Neža na vrh Golčaja. Nato smo po krajši poti po gozdu prišli do kmetijr Vidic v Hrastniku nad Moravčami in nato prišli do končnega cilja -Moravč. Vse to v dobrih osmih urah.
Besedilo In slika: Jože Novak
PRIZNANJE DRUŠTVU UPOKOJENCEV TRBOVLJE
Likus - Literarni klub upokojencev Slovenije je na svojem zboru članov tega kluba na predlog organizacijskega sveta izrekel Društvu upokojencev Trbovlje posebno pisno priznanje. Priznanje se nanaša na izredne zasluge pri razvoju literarne dejavnosti pri Društvu upokojencev Trbovlje, že pet let odkar je bil ustanovljen, zelo dejaven. V tem času je predstavil domači javnosti
obisku pri družini Hočevar v Borjah
domače literarne ustvarjalce, ki bi sicer še nadalje morda ustvarjali v anonimnosti in nepoznavnosti in tiste literate iz vrst upokojencev, ki so ustvarjali na tem področju svoja dela v raznih literarnih zvrsteh v preteklih letih in jih danes ni več med nami.
tL
POMOČ PRI PRIJAVLJANJU DOHODNINE
Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos tako kot že vsa leta doslej, priskočilo na pomoč svojim članom - upokojencem pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo dohodnine. To velja za upokojence, ki so iz teh ali onih razlogov dolžni prijaviti dohodnino za preteklo leto in sami tega niso vešči opraviti. V pisarni tega društva nudijo tovrstno pomoč ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do I l.ure na Ulici 1.junija 16.
IL
FUNŠTEKC FUNŠTERC FUNŠTEKC FUNŠTEKC FUNŠTERC FUNŠTEKC FUNŠTERC FUNŠTEKC
ZIK-KULTURNI CENTER VSE BOLJ DEJAVEN
r i'4
i 'f

29. SUŠCA 2001
n n .1X r, tl n
Glasbene novičfee !!!
Koncert v športni dvorani Polaj: V soboto 10.marca seje v športni dvorani Polaj v Trbovljah odvijal koncert, katerega je priredila pizzerija Tic-Tac iz Zagorja. Na koncertu seje zbralo kar okoli 1200 ljubiteljev glasbe. In kaj so za vse bralke in bralce Zasavca povedali člani skupine Kingston: »Vzemite vse, kar vam življenje ponuja, vendar ne z veliko »žlico«. Zoran Predin - Pridi k meni. Še ena skladba z novega albuma Lovec na sanje. Po dvakrat razprodanem Cankarjevem domu se Zoran Predin sedaj odpravlja k sosedom. Koncertiral bo v Zagrebu, na Reki in drugod na Hrvaškem. Victory - A ti ! Fantje iz skupine Victory že pripravljajo novi album, ker pa njihov zadnji album Hočeš me... še vedno aktualen bi radi predstavili še eno skladbo. Gre za balado A ti !, ki je pri poslušalcih naletela na izredno dober odziv. Colonia - Sexy body:
Colonia še vedno kraljuje na hrvaški glasbeni sceni pa tudi pri nas. Po uspešnih singlih z albuma Jača nego ikad, še eden. Omenjeni album je v Sloveniji že dosegel platinasto naklado. Jasmin Stavros - Otkad tebe nema\ Jasmin Stavros še vedno osvaja in polni dvorane. Ob albumu Jutrima je odšel na turnejo in med drugim razprodal tudi dvorano Tabor v Mariboru. Petar Grašo, seje na Dori predstavil s skladbo Ni mrtvu sriče. Omenjena pesem bo zagotovo veliki hit tako doma kot pri nas in hkrati dober uvod v novi album, ki ga lahko pričakujemo poleti. Danijela - Da je siade zaspati. Ne gre za napako, želim vas le opozoriti na album Najbolje godine, kije izšel pred kratkim. Na omenjenem albumu so Danijeline največje uspešnice. Mišo Kovač: Napovedujemo novi album z naslovom Dalmatina!.
Pripravil: Luka Groboljšek ml.
NAGRAJENCI ZLATIH ZVOKOV
V prejšnji številki srno vas spraševali pod katerim naslovom je potekal koncert v zagorski športni dvorani pod organizacijo Zlatih zvokov iz Kisovca. Pravilni odgovor se glasi Pesmi iz srca. Nagrajenci so: Janja Baš, Šentlambert 10, Zagorje, ki bo prejela CD Mladinskega pihalnega orkestra Viva Zagorje, Ana Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje, ki bo prejela kaseto Natalije Vcrboten Sonce iz srca ter Marija Knez, Marnova 34, Zagorje, ki bo prejela kartico in plakat Natalije Verboten.
Veseli smo, da sta se pred 50 leti našla, draga starša zlatoporočenca
MARIJA IN STEtt
JUHART
želimo vama še veliko zdravja in skupne sreče do naslednjega jubileja
hčerka Fani z družino
pravnukinja Eva pa vama pošilja koš poljubčkov
Utrnil z vMčžOOf
Zmagovalka Eme 2001, Nuša Derenda
Tinkara Kovač, tudi letos brez zmage na Emi in brez Viktorja 2000.
Vlado Garantini
INTERNET
Anton je velik svetnik a brevir ga ne gane le redko v roke ga vzame vrta luknje v znanje možgane in še drugačne navrta on jame Dolgo dolgo posvečeni skelet poseda pred računalnik in deska po internet Družica pa tam pred televizorjem sama
šiva štika in štrika preklinja njegov sklet ki tako vztrajno brska po internet.
Ne poje več ne seksa ni več vesel komaj za pišče poje internet ga je čisto pocuzal in obnorel
Še za rojstni dan komaj si čas je vzel sedel med goste kakšno izustil a nobene zapel ker vse je pozabil ubogi ta svet
Pognal se je kvišku znenada kot bi ugriznil ga pes vrgel za računalnik ubogi skelet in deskal zamaknjeno po internet.
Vlado Garantini
INTERVJU
Trije sinovi, pet hčera.
A, imena?
Jevanka, Francka, Pepca, Rjeska, pa Ana.
Prečute noči, neštete, o, ja, kuker mam las na glav!
Tud lakota, pa dvost gurja.
Tri mi je vzel vojskin cajt, kak fejst pubi so bli!
Zverine švabske so jih, pa izdajalska svojat, pred pragom, dumačim.
Kuk sm jukala, ježešmarija, kuk!
Prasci pa so pu nih scal.
Hčire so se pomužile, drgam, z Juhanam pa sva ustala.
Sama.
In sva garala garala garala, kuker ana črna žvav.
Jutr bo let in dan, k mi ga je k seb uzel lubi buh. Zadne cajte sm nekam švoh.
On ne, u dom pa na grem, tuk mi pa še na gre slab.
Tud u cirku na murm, nvoge peršvoh.
Ja, mlada sm pa plesala plesala.
zlo rada plesala.
Molm, učas, sej me tud duma sliš buh,
kukr so rjekl gusput Šuštar, naš preblagi nadškof.
Pa s kuram, mačkam, pešam se puguvarjam.
Napište sam ta dvober, spuste ta slab,
da me na bu prd Idmi sram.
Ne, ne slikat se pa na dam, buh var,
gdo bu pa glidu to staro, zmršeno babo,
dejte no mir guspa, no ja
guspudična,
pa na zamirte.
Lohk vam pa ano sliko dam, če vučte,
ku sva s Juhanam še fejst, pa mlada.
Sveta nebesa, nč vam nisem ponudla
mal šnopčka mam, k ste tku uruč. A, ja, zarad auta na smete, že vete,
de nam jest kej kriva, nej vas buh ahta.
Guspudična nuvinarka, pa se še kej uglaste,
ste tku luštn, pa grup, jest ne morm nkamer,
nimam nbenga ta pravga gvanta.
IZJAVA ZA JAVNOST
Z ogorčenjem in velikim razočaranjem v predsedstvu sindikata Neodvisnost KNSS sprejemao "hitri postopek" gospe ministrice Petrinove pri sprejemu Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o obratovalnem času prodajaln, ki je bil objavljen v Ur.l. RS 19/01, z dne 16.03.2001 in njen nastop oziroma zagovor na TV dne 19.03.2001, da se na obtožbe in argumente sindikatov nima smisla ozirati, ker so ti neutemeljeni in to tezo ji ob istem času in na istem mediju potrdi največji kapitalist v Sloveniji g.Jankovič. Ali je temu res tako in kaj se dogaja s socialno in pravno državo in komu služi čedalje večje omejevanje pravic delavcev iz delovnega
razmerja??? Ali je to samo naključje???
Na navedena vprašanja si moramo odgovoriti, ko obravnavamo vvlogo in položaj sindikatov v naši družbi (posebno ob izjavah g.Drnovška in sedaj njegove ministrice ga.Petrinove) in na čudna naključja in postopke ob obravnavi nove variante predloga Zakona o delovnih razmerjih Vlade RS, druge obravnave Zakona o kolektivnih pogodbah in ob zaviranju ter neuspešnih pogajanjih sindikatov dejavnosti z delodajalci (beri: GZS in izjave in stališča g.Hribarja) po panožnih kolektivnih pogodbah.
Ali je res samo naključje ko gre za omejevanje pravic iz delovnega razmerja po predlogu novega
zakona, ko postaja vsakdanja praksa zaposlovanje za določen čas, ko se delavkam omejuje oziroma pogojuje pravica rojevanja in nege ter varstva otrok s pravicami iz delovnega razmerja, ko postaja delo preko polnega delovnega časa vsakdanja praksa delodajalcev in poplačilo za delo po tej zahtevi svobodna odločitev delodajalca v smislu rekla "če ti ni prav, lahko greš, saj zunaj podjetja lahko izbiram med 120.000 brezposelnimi, pa še svojih pravic in zahtev ne bodo postavljali"!?
Če je to nova lepa bodočnost pravne in socialne države pod Alpami, ki se imenuje Slovenija in če je to nova Drnovškova Vlada RS v svojih prvih 100-ih dneh nakazala s svojim dosedanjim	delovanjem
dokončno podobo razvoja RS, zastavljamo na izkazana vprašanja javni poziv varuhu človekovih pravic v RS in predsedniku države g.Kučanu, ki sta prvoodgovorna po Ustavi RS, da branita človekove pravice, dostojanstvo državljanov in pravice državljanov po mednarodnih konvencijah, da nam na zastavljena vprašanja javno odgovorita!!! Demokracija pomeni tudi družbeno odgovornost, zato predhodno imenovanima predlagamo, da na Vlado RS naslovita predloga zakona o družbeni odgovornosti, saj vse kaže, da si sedanja vlada RS te obveznosti ne bo naložila še v naslednjih štirih letih mandata.
Za Neodvisnost KNSS Predsednik Drago Lombar
29. SUŠCA 2001
37)01?
1.
h
Še o izboru Naj športnikov Zasavja 2000
Za tokratno številko Zasavca sma se s sodelavcem Igorjem Goštetom ter fotografom Tomom Brezovarjem potrudili in poiskali vse tri prvouvrščene v posameznih kategorijah ter jih povprašali, kaj jim to priznanje pomeni. Uspeli nismo le pri Katji Kurent, za katero pa vam obljubljamo, da bomo čimprej skušali vzpostaviti stik z njo ali njenimi domačimi. In kaj so dejali?
NAJ ŠPORTNIK
Igor Kolšek, 1. mesto
KBV Pon-do-kwan Zagorje: »Priznanje, ki sem ga vesel, naj bi bilo kot neka dodatna spodbuda za nadaljnje delo.«
SKROMNI, HVALEŽNI, IN PREDVSEM-VESELI
R
Tel.: (0)3 566 46 15 Fax.:(0)3 566 43 42 www.tevcvarnost-clektronika.si
ELEKTRCH1KR
ZAGORJE OB SAVI, SLOVENIJA
CANARV
DETEKTOR PLINA
24 ur na dan v pripravljenosti,
na morebitno uhajanje plina v vaši hiši-stanovanju, bivalni prikolici, reagira takoj.
Vaš spanec bo mirnejši in varnejši.
Senudin Džofič
Senudin Džafič, KMN Gip Beton MTO, drugo uvrščeni: »Priznanje mi zagotovo nekaj pomeni. Da nekdo nate gleda, da nekomu nekaj pomeniš in ob tem sploh ni važno če si prvi, dragi, tretji ali slabši. Lepo je, da se organizirajo takšni izbori. Sam prihajam iz Domžal, kjer pa ni veliko zanimanja za mali nogomet, zato mi to priznanje pomeni še več.«
Klemen
Buzina
Klemen Buzina (KBV Pon-do-kwan Zagorje, tretje uvrščeni med športniki: »Vsem, ki so glasovali zame, za Igorja, trenerja in klub sc najlepše zahvaljujem. Priznanje jemljem kot spodbudo za nadaljnje delo.«
AVTOHISA KRŽIŠNIK
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65
Tel.: (03)56 64-729, 56 66-500 Fax: (03)56 68-359
Občina Trbovlje
fihnnn Hrastnik

NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2000
Heda Kotar,
1 .mesto:
"Najprej bi se rada iskreno in iz srca zahvalila vsem, ki so glasovali zame in ki me spremljajo na moji športni poti. Vesela sem, da sc ljudje spomnijo name in da zaupajo vame."
Brigita Plemenitaš KK Pon-do-kwan Izlake, 2. mesto"
"Priznanje mi veliko pomeni, posebej zato, ker ne prihajam iz Zasavja (Brigita je iz Vač op.l.G.), pa so kljub temu mnogi Zasavčani glasovali zame."
GOS T IŠČE
KUM
Prešernova 1, Zagorje, tel.:03/ 56 69 177
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje
Cesta 20. julija 2(, 1410 Zagorje Tel.: 03/56 64 611, Fax: 03/56 64 660 E-mail: info@tref.si, Internet: http://www.tref.si
NAJ TRENER ZASAVJA 2000
Alojz Miklavčič, KBV Pon-do-kwan Zagorje, 1. mesto"
"Priznanje, ki sem ga prejel, mi pomeni resnično veliko. Pričakujem še nadaljnji dvig kvalitete, z upanjem, da bo v naš klub prišlo še več mladih."
Darko Križman,
KMN Gip Beton MTO,2.mesto:
"Če po pravici povem... V štajersko metropolo sem kot trener in igralec prinesel štiri ali pet naslovov državnih prvakov, pa se me nikdar v podobnih izborih niso spomnili. Tu v Zagorju pa delam dobrega pol leta in kot kaže ljudje znajo ceniti moje delo in tudi zato mi ta priznanje veliko pomeni."
ZAGORJE OB SAVI, d.o.o.
=	Cesta zmage 57, Zagorje
Spletna agencija @ Team G
~	imjdah m n rl/ ot! nn nnanr\i
web marketing agency www.grafex.sl
Internet storitve @ Team G
Registracija domene
Dostop do omrežja Internet - www - S5.net
Spletna agencija @ team G
Linhartova 40, tooo Ljubljana Tel.: 01438 56 50 E-mail: lnfo@grafex.si
Zakup prostora na naših strežnikih
v svetovni splet vezani z najhitrejšimi povezavami v Sloveniji
Instalacija poslovanja z elektronsko pošto
Izdelava vaših reklamnih spletnih strani
Izdelava vaše spletne trgovine za elektronsko trgovanje
Izdelava interaktivnih reklamnih spotov na CD zgoščenkah
Zahtevajte obisk pooblaščenega zastopnika in si oglejte našo
Elektronsko Izložbo www.grafex.sl ter našo Spletno papirno galanterijo G-shop
29. SUSCA 2001
^T) d.t
Srečko Rozman, KK Pon-do-kwan Izlake, tretji med trenerji:
»V dosedanji karieri je to prvo priznanje, ki sem ga dobil od strokovne in ostale javnosti. Zato sem ga še toliko bolj vesel.«
NAJ EKIPA ZASAVJA 2000 Anton Beja, predsednik Pon do Kwan Zagorje,
1 .mesto
» Velika zahvala vam v Zasavcu, da ste se potrudili, se spomnili na športnike, društva, ki jih v Zasavju ni malo. Veseli smo, da so bralci vašega časopisa opazili dobre rezultate, ki jih dosegajo naši tekmovalci s pomočjo kakovostnega trenerskega kadra. Meni osebno priznanje pomeni zadovoljstvo, da delam z ekipo ljudi, ki dela zelo profesionalno z velikim poudarkom na delu z mladimi.«
YTQNG
Bogdan Dokraanovie s.p.
Trgovina z mešanim blagom Trgovina za šport Obrtniška cesta 4 1420 Trbovlje
Tel.: 03/56 27 205
BOGO ŠPORT
Branko Praznik-Kosa, športni direktor KMN Gip Beton MTO Zagorje, 2.mesto:
»Mislim, da drugo mesto ni le priznanje za našo ekipo, ampak nasplošno za mali nogomet v Zasavju, ki že leto ali dve počasi stagnira. Mislim, da bi se ob tem morala zganiti zasavska podjetja, kot tudi za sodelovanje v sami akciji izbora Naj športnikov Zasavja 2000, saj je ravno letošnji izbor pokazal, da tudi Zasavčani znajo izbrati športnika, športnico, trenerja iivekipo Zasavja. Ob tej priložnosti bi rad čestital gospodu Miklavčiču, gospodu Kalšku, ekipi Pon do kwan Zagorje, ki ima vendarle tudi evropski rejting, in nenazadnje tudi Hedi Kotar. Mi smo z drugim mestom povsem zadovoljni.«
Zvone Pograjc, trener dečkov do 12 let iz SK Zagorje-SZS Kisovec, tretje uvrščene ekipe:
»Priznanje nam pomeni zelo veliko, kajti do sedaj Sekcija za skoke Kisovec ni prejela še nobenega priznanja. Ne od novinarjev in ne od bralcev. Vsem, ki so za nas glasovali, se zahvaljujem za zaupanje.«
Besedilo: Igor Gošle in Peter Motnikot slike: Tomo Brezovar In Peter Motnikar
«lll®TI6\ II«
Prešernova 37, Zagorje, 'Tel.: 03/56 69 990
INTEGRAL
Avtotvimem garomoat 1*» taurftaBom, Zagorja d.a.o.
TIZHISniČMA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 F.-muil: integral.zagorje@sio1.net Internet: http://www.integra1-zagorje.si
29. SUŠCA 2001
-
r:j!c>rr,r> f. rajinr
i rt s* <
GPPČAM NA AMNMUV ZOOt - t.Pčt
V našem časopisu smo poročali o pripravah Sebastjana Jančiča in Zdravka Zajca na vzpon na 6962 metrov visoko goro Aconcaguo. Prav tako smo pisali o njunem uspešnem vzponu na vrh te gore in srečni vrnitvi domov. Ker intervju z obema morebiti ne bi povedal toliko, kot pomeni zapis alpinistov samih, je pred vami zanimiv zapis Sebastjana Jančiča, ki opisuje vse težave ter tegobe in radosti, ki sta jih doživela na poti do vrha gore. Zaradi obsežnosti zapisov in slikovnega materiala jih bomo predvidoma objavili v štirih delih. Tokrat je pred vami prvi del. Uživajte v zanimivem branju.
PRIPRAVE
Leta in leta priprav in hrepenenja so me pripeljala do tega, da se bom lahko vsaj enkrat v življenju povzpel v bližino magične meje 7000 metrov. To naj bi dosegel na naj višji ameriški gori, 6962 metrov visoki Aconcagui. Glede na to, da
sem bil še v izvrstni kondiciji iz prejšnje odprave na Kilimanjaro, je bilo to le vzdrževanje le-te in pa treningi na moči. Tekom vsega lanskega leta sem treniral tudi bivakiranje - kar pomeni spati na prostem ali v šotoru, če je to bilo mogoče in tako počasi svoje telo pripravljati na bolj trdo ležišče. Vse to se mi je kasneje na odpravi še kako obrestovalo, saj sem spal kot polh na različnih višinah. Seveda seje postavljalo še drugo vprašanje - kje dobiti denar? S kolegom, Zdravkom Zajcem, ki je šel z menoj, sva dala v prodajo razglednice, našlo seje nekaj sponzorjev, velik del sredstev pa sva prispevala sama. Z veliko mero optimizma sva doma pregledovala tudi opremo s katero naj bi šla preplezat Poljsko smer v Vzhodni steni Aconcague. Kasneje se je izkazalo, da bi s takšno opremo lahko šla taborit kvečjemu na kakšen hribček nad Trbovljami. Pa vendarle. Leto 2000 je šlo h koncu in z velikim pričakovanjem sem čakal dan odhoda.
ODHOD
Petek 16. januar 2001. Pust, turoben dan je. Zunaj rahlo naletava sneg, sam pa, čeprav imam že vso prtljago pripravljeno, še vedno nekaj brskam po stvareh, čeprav vem, da imam vse, kar naj bi potreboval, že pripravljeno. Po kosilu skupaj z ženo Heleno in mojimi starši, kot je pri
Športno uredništvo
nas navada, skupaj pijemo kavo. Nič kaj nismo zgovorni in kar naprej pogledujem na uro, kdaj se bo pripeljal prijatelj Tom Frobc, ki mi je obljubil, da naju bo peljal na brniško letališče. Dobro uro pred odhodom se poslovim od njega in že odideva urejat carinske obveznosti. Ob 18. uri in 35 minut že sediva v letalu Adrie Airways za Pariz, od tam pa že ob 23. uri in 15 minut letiva proti SantiaguvČile.
PRIHOD
Po dokaj mirnem 15-urnem letu prvič doživiva šok. Kakšno nasprotje proti v meglo zavitemu brniškemu letališču in temperaturi minus 5 stopinj Celzija. Tukaj je prava tropska vročina, saj je plus 35 stopinj Celzija, midva pa oblečena v velurje in dolge hlače. Kakor hitro sva dobila svojo prtljago, kije k sreči uspešno potovala z nama in je niso izgubili, sva najela taksi, ki naju je odpeljal v Santiago na naslov, ki mi gaje dal prijatelj Bojan Turšič iz Ljubljane. Po kakšni pol ure trajajoči vožnji je šofer ustavil pred starejšo hišo in poln nezaupanja sem vendarle ugotovil, daje naslov pravi. To je bil nekakšen residencial, kjer so oddajali sobe in kjer si lahko pustil odvečno robo, če je nisi potreboval. Po nastanitvi in počitku sva imela dovolj časa za ogled mesta. Videla sva, da je v samem središču mesta veliko parkov, ki so prav lepo urejeni. Vsak od njih ima travnato površino, ki jo redno zalivajo, drevesa, vodomet in pa kakšen kip. Res lepo urejeno. Kljub velikemu številu čistilcev pa sem na samih ulicah videl precej smeti, in kot kaže, to nikogar pretirano ne moti. V pravem poletnem večeru sva oba, še utrujena od poleta in od ogleda mesta, odšla na večerjo v bližnji lokal. Večerjami je teknila kot že
dolgo ne. Po večerji sva se vrnila v residencial, kjer sva si pripravila opremo za v gore in utrujena zaspala.
Naslednji dan naju je že zgodaj prebudil mestni vrvež Santiaga in vse je kazalo, da še za kakšno uro spanca ne bo več. Počasi sva sc pripravila in po zajtrku z vso opremo odšla proti glavnemu avtobusnemu postajališču. Pot, ki naju je čakala, je bila pot v 340 kilometrov oddaljeno Mendozo v Argentini, kjer naj bi dobila potrebno dovoljenje za vzpon na Aconcaguo. Peljala sva se skozi Portillo, svetovno znano smučarsko središče. Širna, pusta, rjavkasto siva pobočja, katera so prepredena s številnimi žičnicami, so samevala. Pozimi, ko zapade po več metrov snega j e seveda veliko bolj živahno. Kot biser se je sredi te puščavske pokrajine v sončni svetlobi lesketalo sinje modro jezerce Laguna Inča. Malo nad Portillom je argentinska meja in dokaj hitro sva uredila vse carinske formalnosti. Po kakšnih štirih urah vožnje sva končno prispela v Mendozo. Prijatelj Bojan mi je dal naslov tukajšnjega Slovenskega doma in tako sva najela taksi, da naju je odpeljal tja. Ko sva prispela, sva ugotovila, daje dom zaprt. Jasno, tu so v tem času počitnice in nič čudnega, da ni bilo nikogar. Taksist naju je potem zapeljal do nekega hotela, kjer sva se nastanila. Tuš, WC, topla voda, čisto in skratka povsem v redu. Zdrave pobrska po svoji beležki in najde naslov tukaj živečega Slovenca in ga pokliče na zapisano številko. Oglasi se gospa, ki je povedala, da dela v tej in tej ulici. Brez obotavljanja sc odpraviva v mesto z namenom, da ga poiščeva. Med tem časom pa naju je prijazna gospa že najavila, rekoč, da prideta dva iz Slovenije. In končno najdeva gospoda Jureta Stumbergerja. Seznanimo se, in Jure brez obotavljanja ponudi pomoč pri urejanju dovoljenj vzpona na Aconcaguo. Kasneje nama pokaže še številne predele mendoške province. Povabil naju je k sebi domov na večerjo in tako sva z Zdravcem imela priložnost spoznati tudi njegovo družino. Po prijetnem klepetu ob večerji sem kar padel v posteljo, utrujen od poti in ogleda mesta. Naslednji dan dopoldan sva se že oglasila pri Juretu in skupaj smo odšli na turistični urad, kjer sva dobila potrebna dovoljenja za vzpon na Aconcaguo in kup koristnih informacij. Končno je bilo tudi to urejeno. Čez opoldansko vročino sva z Zdravcem počivala v hotelski sobi, proti večeru pa sva odšla nakupovat hrano za na pot v gore. (se nadaljuje)
Sebastjan Jančič
Sponzorji odprave:
-Zlatarstvo Mešiček,
-TET Trbovlje,
-Zasebna zobozdravstvena ambulanta Bratkovič Celje,
-PB Maribor ter
-Vsi dobri ljudje, ki so verjeli vame in kupili pozdravne razglednice.
Hvala vsem!
ŠT) rrv ti
19. SUŠCA 2001
ODPRTO PRVENSTVO AVSTRIJE V KICKBOJOJ
Slovenski predstavniki so na odprtem prvenstvu Avstrije v Welsu v šemi contaktu osvojili kar nekaj odličnih rezultatov. V konkurenci mladincev in članov je v šemi kontaktu tekmovalo več kot 150 tekmovalcev iz Avstrije; Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Grčije, Nemčije in Lichcnstaina. Veliko dobrih rezultatov so dosegli tudi »pondokvanovci« iz Zagotja in Izlak. Po besedah zagorskega trenerja Miklavčiča je Igor Kalšek ponovno pokazal odlično pripravljenost in z rezultatom 13:6 prepričljivo ugnal Mateja Šibila v finalu. Zadovoljenje
tudi s petnajstletno Sabino Miklavčič, ki je med članicami v borbenih katah osvojila dmgo mesto. Nekoliko smoleje imel po njegovem Primož Bračič, kije v finalu doživel poraz s svetovnim prvakom Konoijem iz Nemčije. Zadovoljen pa je lahko tudi trener Izlačanov Srečko Rozman, saj njegovi varovanci odlično nastopajo tudi v mednarodni konkurenci. Povedal je še, daje bil po njegovem zaradi slabega (pristranskega) sojenja ob prvo mesto vse boljši Marko Razpotnik. Na turnirju sta dobro sodila tudi dva Zagorjana, Alojz in Sašo Milavčič.
Sašo Plemenitaš in Saša Stojanovič sta bila izvrstna (slika arhiv KB V)
REZULTATI NAŠIH PREDSTAVNIKOV:
MLADINCI
do 50 kg; 3.Nejc Hribar, Izlake, do 55 kg; 3.Blaž Plevnik, Izlake,
do 60 kg; 1 .Sašo Plemenitaš, Izlake, 2.Saša Stojanovič, Zagorje,
mladinke
do 50 kg; 1 .Barbara Mrva, Izlake,
ČLANI
do 70 kg; 2.Marko Razpotnik, Izlake, 3.Klemen Juvan, Zagorje, do 85 kg; 2.Primož Bračič, Zagorje, do 90 kg; 1 .Igor Kalšek, Zagorje, nad 90 kg; 3.Matjaž Vindiš, Ptuj,
ČLANICE
do 60 kg; 2.Brigita Plemenitaš, Izlake V glasbenih katah sta predstavnici zagorskega kluba Sabina Miklavčič in Jarussi Vozelj dosegli drugo oziroma tretje mesto.
Igor Goste
IZ TABORA NK RUDAR TRBOVLJE
V soboto, 17.marca seje začel pomladni del prvenstva v 3.ligi Center, kjer nastopajo tudi varovanci Hajrudina Ibrakiča. V taboru Rudarja med prekinitvijo prvenstva ni prišlo do večjih sprememb v
igralskem kadru. Prišla sta Nermin Bajramovič in Adin Mujčinovič, klub pa sta zapustila Gregor Plevel in Darko Lukenda. Po koncu jesenskega dela je trener članov sicer upal, da mu bo uspelo v klub
pripeljati več kakovostnih igralcev, vendar je za kaj takega potreben denar. Tega pa v Trbovljah, tudi zaradi slabega gospodarskega stanja, ni. Nekaj časa je bilo vprašljivo celo nadaljnje tekmovanje v 3.ligi, a je prizadevna uprava kluba (trener se jim najlepše zahvaljuje) le nekako uspela pridobiti denar. Sicer pa so bili Trboveljčani od 1. do 6. marca na pripravah na otoku Rabu, kjer pa so imeli veliko smole z vremenom. Zaradi nenehnega deževanja so uspeli realizirati le tri treninge in odigrati dve tekmi z domačim klubom (ki je član 4.hrvaške lige). Na prvi tekmi je bil rezultat 3:3, v drugi tekmi pa je Rudar zmagal z 1:0. Na poti domov so odigrali še eno tekmo v Ilirski Bistrici in zmagali s 3:1.
Na veselje domačih navijačev so »knapi« zmagali tudi v 14. kolu proti ekipi iz Vrhnike. Edini gol za domače je dal že v 1 .polčasu Lakič, potem, ko je Holeškov strel iz kazenskega strela ubranil gostujoči vratar. Trener domačega moštva je po tekmi dejal, daje kljub nekoliko slabši igri, predvsem v 2.polčasu, zadovoljen z zmago in tremi
točkami. Rudar ima po tej zmagi 19 točk in je na dobri poti, da se počasi prebije do želenega 5.mesta.
Igor Golte
IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC
Zadnji teden februarja so s pripravami pod vodstvom Miloša Rogliča pričeli tudi združeni kadeti zagorskega in kisovškega NK. Fantje so odšli na prve prave priprave in sicer na Zasavsko Sveto goro. Priprave so trajale tri dni. Opravili so pet treningov v trajanju po tri ure, nekaj časa pa so posvetili tudi teoretskemu pouku. Priprave so jim omogočili naslednji sponzorji: MTO Zagorje, KOP Zagorje, Evrovartrade Moljka Zdravko, KZI poslovalnica Ajda, Trgovina Grošelj Izlake in Rabuzin Karl iz Švice, ki ekipi pomaga pri opremi za vadbo. Kadeti so odigrali že tudi tekmo v Domžalah. Rezultat srečanja je bil 3:3. Po besedah trenerja je bila igra glede na to, da so bile opravljene le kondicijske priprave zadovoljiva.
Več o pripravah članov in starejših ter mlajših dečkov pa naslednjič.
Igor Goste
PORTRET SKAKALEC DEJAN JUDEŽ
Dejan Judež stanuje na Podkumu. Star je deset let. Skače od leta 1999. Za skakanje seje navdušil kar sam, verjetno pa ima nekaj »besede« pri tem tudi njegov vzornik Avstrijec Vichelzen. Svojega trenerja Zvoneta Pograjca je doslej razveselil z rekordnim skokom 36 metrov in nekaj vidnejšimi uvrstitvami na nekaterih tekmah.
V Žireh je bil na DP deveti, deveti pa je bil tudi na ekipnem DP. Kot skorajda vsi kisovški orliči si tudi Dejan želi skakati v Planici.
Verjetno na velikanki. Poleg skakanja pa zelo rad igra še nogomet.
Besedilo Igor Golte, sliko DJ.
PNCEVA SAt^
<v
\
V NEDELJO, 1. APRILA 2001 OB 17h V GOSTIŠČU VIDRGAR NA VIDRGI.
PREDSTAVILI SE VAM BODO ZASAVSKI IZDELOVALCI SALAM. PRIDITE NA PRIJETNO DRUŽENJE
IN POKUŠINO!
mesnica
delikatesa
POD URO
ferdi
te Ferdi, Trbovlje, liihko sodelujete v jim igri.
roet Kum Zagorje, n laliko sodelujete v ikjtm igri.
sponzor^ S tem 1(8
Milan Dolanc s.p. MESNICA DELIKATESA FERDI Trg revolucije 26, 1420 TRBOVLJE
KUM
Slavko Lazar s.p. 041/712-046
Ime in priimek: Naslov:
Ime in priimek: Naslov:
VIDIMO SE 1. APRILA V GOSTIŠČU VIDRGA
VLJUDNO VABLJENI!

OTVORITEV TRIBUN 14.APRILA!
Na nogometnem igrišču v Zagorju zaključujejo z gradnjo tribun na stadionu. Slovesna otvoritev objekta bo 14.aprila pred prvenstveno tekmo Zagorje - Esotech Šmartno. Dotlej bodo zagorski nogometaši eno domačo tekmo odigrali še v Kisovcu. V teh dneh pa so končali z montažo 1080 sedežev, ki v barvnih kombinacijah predstavljajo grb zagorske občine. Kmalu bodo zaključena tudi zaključna dela na objektu. Najbolj verjetno bo objekt tribun v upravljanje vzel
Športni zavod Zagorje, vzdrževanje igrišča pa naj bi še naprej opravljali člani Nogometnega kluba Zagorje. (Vir: Bilten)
1 .B.državna rokometna liga za ženske
ZA KONEC PORAZ ZAGORJANK
V preloženem srečanju 10.kroga l.B DRL je oslabljena ekipa ŽRK Zagorje kljub odlični
igri v obrambi ob slabi realizaciji napada izgubila srečanje proti ekipi ŽRK Ptuj z rezultatom 16:22 (6:12). Zagorjanke so tako prvenstvo v 1 .B DRL končale na
5.mestu. Zadetke so dosegle: Urška Šikovec 6, Jasna Medvešek 5, Anja Poglajen 2 ter Petra Ritter, Ina Poglajen in Tjaša Klukej po enega.
Ivan Ramšak
Smučanje
BARCAFFE SKI OPEN
Rezultati	zasavskih
smučarjev s 4.tekme Barcaffe ski open v Cerknem - cicibanke letnik 91 in mlajše: 6. Nina Žnidar, 16.Sara Juvančič, 27.Katja Murne, 29.Hana Brvar, 32.Špela Lipovšek, moški nad 50 let: 1.Srečko Forte, moški nad 40 let:
6.Jože Ogrinc, moški nad 30 let: 5.Igor Špajzer, 14.Oto Juvan, ženske do 30 let: 3.Nataša Žnidar, 4.Beti Špajzer Klopčič, ženske nad 30 let: 2.Irena Murne, ženske nad 50 let: 1 .Hedvika Kotar.
Rezultati	zasavskih
smučarjev s S.tekme na Kaninu: cicibanke letnik 91 in mlajše: 4.Nina Žnidar, 14.Katja Murne,
moški nad 30 let: 5.Oto Juvan, moški nad 50 let: 1.Srečko Forte (tudi absolutni zmagovalec tekme), ženske do 30 let: 1.Nataša Žnidar, ženske nad 30 let: 1 Irena Murne, 3.Alenka Kuhar, ženske nad 50 let: 1.Hedvika Kotar (2.mesto v absolutni konkurenci).
Finale je predvideno 1.aprila, zaradi pomanjkanja snega doma pa naj bi bila tekma nekje v Avstriji.
TURNIR ROKOMETNE ŠOLE DOL TKI HRASTNIK
V soboto dopoldne, 24. marca, je potekal v dvorani Dolanka rokometni turnir vse ekip dolske rokometne šole: Sedraž, Hrastnik, Rimske Toplice, Dol 91, Dol 90 in prvič tudi iz Zidanega Mosta, kjer so tudi začeli s treningi mladih rokometašev, končna razvrstitev turnirja: 1 .Dol 91, 2.Dol 90, 3.Hrastnik. Naj še dodamo, da so tekme odili člani starejših rokometnih skupin, zapisnike pa so vestno vodile članice navijaške skupine Dolske
mačke-	Fanti Mol|k
ŠAHOVSKA NOVICA
DRUGO IN ČETRTO MESTO ZA IZLAŠKE OSNOVNOŠOLCE
Na moštvenem šahovskem državnem prvenstvu osnovnošolcev v Novem mestu so učenke in učenci OŠ Ivana Kavčiča dosegli odlične uvrstitve. Ekipa fantov v sestavi: Žiga Iglič, Martin Ocepek, Boštjan Baloh in Simon Zupančič je osvojila drugo mest. Ekipa deklic, ki sojo sestavljale: Mateja Florinda, Maja Drobne, Nina Florinda, Špela Flis in Tjaša Roglič pa je osvojila tudi dobro četrto mesto. Za nameček je Mateja Florinda na prvi deski osvojila drugo mesto. Očitno je, da so sc tako fantje kot deklice za prvenstvo, pod mentorstvom Marka Juriča, Janeza Pevca in Franca Kotnika, dobro pripravili. Udeležbo na tekmovanju je omogočila OŠ Ivana Kavčiča in Šahovska sekcija Izlake.
Igor Gošte
KEGLJAŠKE NOVICE
RUDAR TUDI DRUGO LETP PRVOLIGAŠ
Nekaj dvomov je pred Predzadnjim krogom sicer še bilo, a
je Rudar z neodločenim rezultatom 4:4 dokončno potrdil svoj prvoligaški status. Naslov prvaka pa je že nekaj krogov v rokah ekipe Uroša Stoklasa kranjske Iskraemece. Ob tem povejmo, daje Stoklas v vse boljši formi, saj je v 16.krogu z odličnim rezultatom (preko 1000 podrtih kegljev) ugnal Pintariča, v naslednjem krogu z 974 podrtimi keglji pa še Fiderška.
Kegljači Rudarja so v že omenjenem predzadnjem krogu podrli: Hribar 930, Izgoršek 968, Laznik 960 in Blaha 978 kegljev (vsi so zmagali), poražena Golič in Prelogar pa 853 in 918. Z velikim veseljem pa lahko še zapišemo, da se bo med prvoligaši Rudarju skorajda zagotovo priključila ekipa Litije, za kar ji v uredništvu iskreno čestitamo.
Igor Gošte
KEGLJAŠKA TRIM LIGA ZAGORJE
Krog pred koncem kegljaške trim lige, ki se igra v topliškem kegljišču je že znan zmagovalec. To je ekipa Varnost Elektronike, ki se bo v zadnjem krogu pomerila le še z zadnjcuvrščeno ekipo Siporex Vtonga.
Lestvica krog pred koncem: 1.Varnost Elektronika 26, 2.ETI I. 22,	3.Cvetličarna Lenarčič
Kumplast 20, 4.Društvo invalidov
18, 5.Alnex 14, 6.ŠD Mlinše 14,
7.ETI 11. 8, 8.IGM 4, 9.Siporex Ytong2.
(1.6.)
RUDNIK ZMAGOVALEC ZIMSKE LIGE
Napako ekipe Juvcntusa, ki je v zadnjih dveh minutah srečanja z Rudnikom zastrcljal dva prekrška in administrativne napake ekipe Mcxica je Rudnik znal izkoristiti. Osvojil je prvo mesto v zimski ligi malega nogometa, ki seje igrala v Dolanki
Končna lestvica:
1.	RUDNIK	14
2.	MENICO	14
3.	JUVENTUS	14
4.STEKLARNA	14
5.	ŠD PRAPREČE	14
6.	G.SVOBODA	14
7.OPAL	14
8.ŠENTLAMBERT	14
9 4	1	43:21	+22	31
9 2	3	69:26	+43	29
9 2	3	54:25	+29	29
6 5	3	41:30	+11	23
6 2	6	35:50	-15	20
6 0	8	49:41	+8	18
1 3	10	26:72	-46	6
1 0	13	22:74	-52	3
Naj strelec lige je bil Fejzič s 24 zadetki, drugi Zukanovič z 19. Za naj igralca je bil izbran Sotenšek, naj vratar pa je bil Mertinčič.
Igor Gošte
29. SUŠCA 2001
Aih
f?JI G"
J.
H
letenje g jad/ialnimi padak
Jadralno padalstvo je šport, ki spada med najpreprostejše oblike letenja, saj za vzlet potrebujemo le nekaj metrov pobočja, da padalo dvignemo v zrak, ko pa je hitrost zadostna se pričnejo tvoriti sile vzgona, zaradi katerih padalo leti. Ko smo enkrat v zraku sedimo v sedežu, ki je pripet na nosilne trakove, iz katerih se delijo vrvice na več linij in so na koncu pripete na kupolo jadralnega padala. V rokah držimo krmilne vrvice (komande), s katerimi usmerjamo
padalo. Ko letimo, izkoriščamo termična dviganja zraka, le-ti nastanejo zaradi segrevanja tal in okolice. Toplotni stebri lahko segajo v zrak tudi več kilometrov in dober pilot jih izkoristi in si s tem nabere zelo visoko višino, saj je cilj vsakega jadralnega padalca ostati v zraku čim dlje, preleteti čim več kilometrov in leteti čim višje. Seveda pa je vse to odvisni od izkušenosti pilota in vremenskih pogojev.
Razvo j jadralnega padalstva v Sloveniji.
Razvoj jadralnega padalstva seje v Sloveniji razvil v letih 1986 in 1987. Prva , ki sta ta šport začela širiti po Sloveniji sta bila Sandi Marinčič in Vlasta Kunaver. V prvih začetkih je v Sloveniji letelo le okoli 150 pilotov jadralnih padal, nato pa seje ta šport začel množično širiti in leta 1991 je v Sloveniji letelo že okoli 900 jadralnih padalcev. Razvijati so se začele šole jadralnega padalstva, izboljšala seje kakovost opreme za letenje in tako je postajalo tudi letenje samo bolj udobno in varno. Razvoj padalske opreme je najbolj napredoval od leta 1990 dalje in to je jadralnemu padalstvu prineslo velike spremembe. V pionirskih časih je bil namen tega športa le priti na pobočje in potem čim hitreje priti v dolino. Sedaj pa je namen vsakega jadralnega padalca preleteti čim večje razdalje in v zraku ostati čim dalj časa. Zaradi tega pa obstajajo tudi padalska tekmovanja, kot so preleti (kraljevska disciplina tega športa). Pri tem tekmovanju morajo piloti preleteti določenorazdaljo, ki jo določi organizator tekme. Dolžine disciplin so lahko dolge tudi prek 100 km., zato se včasih leti tudi pa 5 ur in več. Za dokaz, daje pilot preletel določeno dolžino mora imeti pri sebi foto aparat, s katerim poslika že prej določene točke (planinske koče, razna pobočja itd.). Za uspešno preleten cilj pilot potrebuje veliko izkušenj, veliko mero psihične pripravljenosti in seveda vrhunsko
opremo.
Kako začeti z letenjem.
Skoraj vsak ima željo leteti z jadralnim padalom (tu izključujemo vse, ki imajo višinsko bolezen) in najpreprostejša in najbolj varnaje ta pot, da se vpišete v šolo jadralnega padalstva Cumulunimbus ( v latinščini- nevihtni oblaki). Šola Cumulunimbus deluje že kar nekaj let, sedež šole je v Domžalah, trenutno pa se širijo tudi v Zasavje, kjer so že imeli prvi delovni sestanek in sc po končanem uradnem delu podprli z večerjo, katero je sponzoriralo podjetje EDDUPS d.o.o in bar Štolm. Osebno pa sc
zahvaljujejo Bojanu Ivšku za vso pomoč za sponzoriranje. V šoli trenutno učijo trije inštruktorji jadralnega padalstva, ki že imajo bogate izkušnje v tem športu, med drugimi tudi državni prvak leta 1999 Miha Repovž, ki nam je zaupal vse te izčrpne podatke in naš znani zasavski ekstremist Ludvik Groboljšek. V šoli Cumulunimbus vam nudijo začetni tečaj (L),
nadaljevalni tečaj, vožnje s tandemom in še mnogo drugih nasvetov (svetovanje pri nakupu opreme, 20% popusti za dijake in študente...).
Za dodatne informacije lahko pokličete naslednjo št.:041807-334 (Ludvik Groboljšek). Za konec pa še nagradno vprašanje. Kakšen je slovenski prevod imena Cumulunimbus? Vse odgovore napišite na dopisnico, zraven prilepite znak Cumulunimbus-a in jo pošljite na uredništvo revije Zasavc, kjer bomo do izdaje naslednje številke izžrebali dva srečneža, ki bosta prejela za nagrado poizkusno
informativni tečaj jadralnega padalstva.
Besedilo In sliko: Luko Groboljšek ml.
CumulunimbuS
Badminton
TRIM LIGA AVTO ŠVER
Rezultati 7.turnirja - l.skupina: 1 .Igor Trampuž (Spin), 2.Tilen Omahne .(Spin), 3.Miro Bonšek (Ljubljana), 4.Matevž Gulič (Med), 5.Iztok Ostrožnik (Spin). Z.skupina: 1.Tomaž Sekulič (Vel), 2.Bojana Klavs (Spin), 3.Ivan Mitrovič (Jes), 4.Marko Zaletel (Spin), 5.Simon Špan (Ce). Mešane dvojice: I.Klavs -Ostrožnik (Spin), 2.Fresl -
Omahne (Spin), 3.Hiti - Mitrovič (jes).
Skupni vrstni red po 7.turnirjih: 1 .Igor Trampuž (Spin) 640 točk, 2.Tilen Omahne (Spin) 565, 3.Miro Bonšek (LJ) 540, 4.Iztok Ostrožnik (Spin) 405, 5.Gregor Cerjak (Spin) 395.
Košarka
REKREATIVNA LIGA ZAGORJE 2001
Old boys Hrastnik - Rudar mladi Trbovlje 20:0 b.b., Rorčki Trbovlje - Hidroinžiniring Zagorje 44:50 (po podaljšku).
Trenutni vrstni red: 1.Kelti 18 točk, 2.Old boys 17, S.Hustlers/ Hidroinžiniring 15, 4.Fortuna, Rorčki in Rudar mladi 14, 7.Bikci in Sokol po 11.
Naj strelci: I.Vidas 13.00, 2.0topal 12.60, 3.Praznik 11.67, 4.Kalšek 11.60.
Matjaž Manfreda
ŠT) n? t;
29. SUŠCA 2001
V HRASTNIKU SO PODELILI ŠPORTNA PRIZNANJA
V petek, 23.marca je v hrastniški športni dvorani potekal 24.večer športa, kjer je Športna zveza Hrastnik podelila posameznikom in društvom športna priznanja za dosežke v letu 2000.
kegljanju Dol TKI Hrastnik, v plavanju Brodarsko društvo Steklarna, v namiznem tenisu Opal in v rokometu Shake's bar. Za Trim igre so dobili priznanja še posamezniki - za štirinajst
V Trim igrah 2000 so se najbolje izkazale naslednje ekipe: upokojenci v streljanju z zračno puško, v pikadu NK Hrastnik, v
različnih panog.
Priznanja za prispevek k razvoju	šport nore kreativne
dejavnosti podeljuje ŠZ Hrastnik
na osnovi posebnih kriterijev. Letos sojih namenili devetnajstim posameznikom	oziroma
organizacijam.
Ob večerih športa podeljujejo tudi občinska Bloudkova priznanja, ki so jih bili letos deležni naslednji posamezniki: zlato značko je prejel Zoran Klemen, član PD Hrastnik, srebrno Alojz Šterbucl, RKO Dol TKI Hrastnik, bronasto značko pa so prejeli trije: Vinko Učakar,
1.mesto na mladinskem državnem prvenstvu v slalomu, 4.mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v isti panogi, bil je član ekipe 3x K-l slalom, ki je dosegla na svetovnem prvenstvu za mladince v Bratislavi 1.mesto, je član mladinske državne reprezentance v slalomu in spusti itd.
Najboljša ekipa je rafting ekipa Forstek L, ki jim pripada 1.mesto v skupni razvrstitvi državnega
KK Gel Hrastnik, Rado Venko, RK Dol TKI Hrastnik in Marjan Leskovar, KK G D Hrastnik.
Vrhunec večera je predstavljal vsekakor izbor najboljšega športnika in ekipe Hrastnika 2000. Najbolši športnik je Gregor Laznik, član BD Steklarna Hrastnik, ki je dosegel lani
prvenstva v slalomu in spustu, 1.mesto v slalomu, 2.mesto v spustu, na svetovnem prvenstvu v slalomu in spustu pa so bili peti.
24.večer športa so omogočili Občina Hrastnik, KRC, Sinet, Pivovarna Laško, Asist računalništvo, Elektronika in Mesni diskont Vidmar.
Fnnčl Moljk Slike: Branko Klančar
NAGRAJENCI AKCIJE NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA 2000
Vožnja z raftom za 6 oseb: Branko Praznik, Polje 8, Zagorje, nogometna žoga: Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje, po 2 karti za kopanje v bazenu hotela Medijske Toplice: Helena Trošt, Novi doni 6a, Trbovlje, Maks Hriberšek, Narof 32, Izlake, Stane Kokalj, Partizanska pot 54, Litija, Majda Bizjak, Golovec 40, Trbovlje in Stane Tomc, Opekarna 12, Trbovlje, majica Badminton Spin: Zdenka Gomboc, Jesenovo 24b, Čemšenik, žogice za badminton: Janko Gošte, Izlake 23, Izlake, enomesečni karti za Tae bo Pon do kwan Zagorje: Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje in Julijana Jesenšek, Polje 27, Zagorje, majica + mini kimono Karate kluba Tika Trbovlje: Sašo Milosavljevič, Semič 48b, Semič, Vilko Greben, Trg F.Kozarja *4a, Hrastnik, Sašo Janec, Izlake 60, Izlake in Ivan Buzina, Grajska Zagorje, po ena ura tenisa Tenis parka AS Litija: Alojz Smrkolj, Mlinše 30a, Izlake, Marija Arh, Zabreznik 5, Izlake, Mateja Buzina,
C.2().julija 2, Zagorje, Žan Klinc, Polje 22, Zagorje. Mateja Buzina, C.20.julija 2, Zagorje, Marko Mal, Spodnje Izlake, Izlake, Majda Bizjak, Golovec 40, 'Trbovlje, Irena Hriberšek, Narof 32, Izlake, majice Sokolskega društva Zagorje: Stojan Hrup, Keršičeva 21 a, Trbovlje, Edvard Tekavčič, Cesta 9.avgusta 63, Zagorje, Srečko Rozman, Izlake 19, Izlake, Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje, Srečko Rozman, Izlake 19, Zagorje, kapa Košarkarskega kluba Zagorje Banka Zasavje: Mateja Buzina, Cesta 20,julija 2, Zagorje, Nejc Hudomalj, Trg svobode 34, Trbovlje, šal Košarkarskega kluba Zagorje Banka Zasavje: Bojana Krautberger, Farčnikova 8, Zagorje.
Vsem nagrajencem čestitamo in jih obveščamo, da lahko nagrade oziroma potrdila dvignejo od 3. do 6.aprila 2001 na uredništvu časopisa Zasavc med 9. in 10.uro.
29. SUŠCA 2001
Jr. rr; n. j.
GjT.G
Zasavski frker
ZA 300.000 SIT ŠKODE
Hrastnik, 13.3. ob 08.45 uri je bil PO Hastnik obveščen o prometni nesreči pri Steklarni. R.R. iz Hrastnika je vozil suzuki po Cesti 1 .maja, kjer je dohitel voznico hyudaija Š.T.S. z Dola, ki se je ustimla zaradi zavijanja na levo. Zaradi prekratke varnostne razdalje R.Rjtrčil v zadnji del stoječega vozila. Voznica Š.T.S. in sopotnica ;Š.D. sta bili lahko telesno poškodovani. Na vozilih je nastalo-za cca. 300.000 SIT škode, povzročitelju pa je bil izdan plačilni nalog.
OČIVIDCI, JAVITE SEI i||H
Trbovlje, 13.3. ob 17.50 uri so hili^iKistT^Veščehi, da je tega dne okrog 13.45 ure na Ulici 1.junija V Trbovljah v neposredni bližini prehoda pri trgovini Dežman neznani voznik z vozilom zadel v nogo peško-otroka in po nesreči nadaljeval z vožnjo. PP Trbovlje naproša vse morebitne očividce, da zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pokličejo na PP Trbovlje (56-21-102) ali na številko 113.
IZSILIL PREDNOST
Trbovlje, 16.3. ob 12.05 uri seje na Kolodvorski ulici blizu križišča Sušnik zgodila prometne nesreča, kjer je voznik tovornega vozila D.U. izsilil prednost vozniku avta M.S.-ju. Pri tem je voznik avtomobila dobil hude telesne poškodbe, potnika v avtu L.P. in N.L. pa sta dobila lahke telesne poškodbe. Zoper voznika tovornega vozila sledi kazenska ovadba.
TRČIL V TRI VOZILA
Trbovlje, 19.3. ob 14.52 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na glavni cesti II.reda pri Termoelektrarni, kjer je voznik K.S. zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v tri vozila. Sledi predlog SP-ju.
NIČ KRIV, A HUDO POŠKODOVAN
Dne 25.3. ob 3.15 uri so policisti v Slačniku pri Mesečini obravnavali prometno nesrečo. C.J. je vozil po levi strani vozišča in povzročil prometno nesrečo. Voznik drugega vozila M.R. je pri tem dobil hude telesne poškodbe. Sledi kazenska ovadba zoper C.J.
NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA
Zagorje, 20.3. ob 10.54 uri je prišlo do prometne nesreče pri OŠ Tone Okrogar v Zagorju. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznica I.O. vozila iz smeri Okrogarjeve kolonije. V trenutku, ko je zapeljala v križišče z lokalnocesto Zagorje-Čolnišče, ji je iz smeri trgovine Podjed pripeljal voznik kombiniranega vozila B.G., ki ni upošteval prometnega znaka in zato povzročil prometno nesrečo. Nastala je le materialna škoda, vozniku pa je bil izdan plačilni nalog.
TRČIL IN POBEGNIL
Zagorje 21.3. ob 22.15 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom. Patrulja je na kraju ugotovila, da je voznik zastave yugo delnih registrskih tablic vozil iz smeri Naselja na Šahtu proti regionalni cesti. Pri cvetličarni v Kisovcu je zaradi vožnje po levi trčil v voznico drugega osebnega vozila in nato pobegnil s kraja nesreče. Po dobri uri je bil voznik I.M. izsleden. Policisti so ugotovili tudi, daje vozil brez vozniškega dovoljena in pod vplivom alkohola. Sledi predlog SP-ju._____________________________________________________
BEŽAL PRED POLICISTI - EPILOG: T0TALKA
Kandrše, 23.3. ob 10.55 uri je patrulja PO Zagoje opravljala nadzor prometa v bližini naselja Kandrše. Do njih je pripeljal voznik I.D., kateri na znak policistov ni ustavil in je z vožnjo nadaljeval. Patrulja je zapeljala za njim in kljub uporabi zvočnih in svetlobnih znakov I.D. ni ustavil, pač pa je s še večjo hitrostjo nadaljeval z vožnjo, pri tem pa v desnem ovinku zapeljal z vozišča in vozilo se je prevrnilo na streho. Pri tem je bilo vozilo popolnoma uničeno, I.D. pa ni bil poškodovan. Zoper njega sledi predlog SP-ju zaradi poteka veljavnosti registracije, prav tako pa mu je bil izdan plačilni nalog zaradi neupoštevanja odredbe policistov.
Ravbajo kot srake
Med 11.3. in 16.3. je neznani storilec vlomil v leseno uto na Brnici in iz nje odnesel škropilnico in grablje. Pri pospravljanju je B.Š. našel še grozilno pismo. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo obvestila.
Dne 13.3. ob 9.40 uri so policiste obvestili o tatvini reflektorja pred poslovno zgradbo Svee Zagorje. Policisti so ugotovili, da je neznanec odtujil reflektor z obarvano žarnico v vrednosti 150.000 SIT. Za storilcem še poizvedujejo.
Dne 21.3. ob 14.30 uri je prišlo do tatvine potnih listov in vozniškega dovoljenja iz vozila, ki je bilo parkirano na Cesti 15.aprila v Kisovcu. Za neznancem še poizvedujejo.
V dneh 24. in 25.3. je bilo na avtobusnem postajališču v Zagorju več vlomov v avtobuse Integrala Zagorje. Neznani storilec je s poškodovanjem ključavnice ali s silo telesa odpiral vrata avtobusov in iskal razne predmete ter denar. Za neznanim storilcem policisti še poizvedujejo.
Neznani storilec je 24.3. med 20. in 20.50 uro odpeljal nezaklenjeno kolo z motorjem tomos APN 6, modre barve in črno čelado, ki ju je lastnik Z.D. iz Čeč pustil pred lokalom Point 21.
RDEČI PETELIN
Dne 16.3. ob 7.20 uri so bili policisti obveščeni o požaru v stanovanjskem bloku Polje lOa. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje neznanec zažgal oblačila na hodniku, kjer so se sušila. S posredovanjem gasilcev GD Zagorje mesto je bila preprečena materialna škoda. Nastalo je le nekaj več dima, kar je povzročilo nekaj preplaha med stanovalci.
Dne 23.3. ob 10.10 uri je zagorelo v stanovanju G.A. na Logu. Ker je odšla k sosedi, se ji je prismodil krompir, nato pa seje vžgal. Začetni požar so pogasili gasilci PGD Hrastnik mesto. V kuhinji je nastalo za cca. 400.000 SIT škode, policisti pa so napisali poročilo tožilcu.
NAD POLICISTE Z REVOLVERJEM
Hrastnik, 15.3. ob 22.35 uri je bila patrulja PO Hrastnik obveščena, da proti Marnemu nezanesljivo vozi traktorist. Patrulja je traktorista

CE SE NAJDETE NA TEH STRANEH, VERJETNO NISTE CAR, AMPAK AUFBIKSAR!!!
m
'jšm
29. SUŠCA 2001
! v t n tl i r, tl n
dohitela v marnskem klancu, vendar se voznik ni odzval na zvočne in svetlobne signale. Policista sta znanega nasilneža poskušala ustaviti na vrhu klanca, vendar je traktorist pred tem zapeljal desno na rob vozišča in se prevrnil na travnik. Policista sta traktorista L.S. iz Uničnega izvlekla iz prevrnjenega traktorja, takrat pa je ta vanju uperil revolver Rohm cal. 9 mm. Policist je L.S. s silo iztrgal revolver iz rok, čeprav se je ta upiral, nato pa sta poskrbela za prevoz v bolnišnico. Zaradi očitne pijanosti je bil odrejen strokovni pregled, zoper njega pa bo podan predlog sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti policistov z revolverjem pa bo zanj podana še kazenska ovadba.
NAŠLI INJEKCIJE Z UPORABLJENIMI IGLAMI
Dne 19.3. so se policisti odzvali obvestilu o najdenih iglah pri Jutranki. Na kraju so našli vrečko z uporabljenimi iglami in injekcijami, nekaj pa je bilo še zapakiranih. Najdene predmete so zavarovali in jih odnesli v ZD Hrastnik, kjer so poskrbeli za uničenje.
FIZIČNO SO GA NAPADLI
Dne 13.3. ob 11.50 uri so bili policisti s strani mladoletnika obveščeni, da so ga v parku pri občini Trbovlje pričakali trije mladoletniki in so ga fizično napadli. Mladoletnika že dalj časa izsiljujejo, da bi iz trgovine, kjer dela prakso, kradel za njih in jim izročal ukradeno blago. Zoper tri mladoletnike sledi kazenska ovadba.
KAR S KOVINSKO PALICO NAD DOMNEVNEGA DOLŽNIKA
19.3.	ob 22.uri so policisti na zaprosilo Š.U.-ja intervenirali, saj ga je M .Z. obtožil, da mu je dolžan 2.000 DEM, zatem pa ga je s kovinsko palico, ki jo je prinesel s seboj, udaril in tudi razbil vrtno ograjo. Zoper M.Z.-ja sledi kazenska ovadba.
STRMOGLAVIL JADRALNI PADALEC
Dne 24.3. ob 06.45 uri so bili policisti obveščeni, daje na gozdu v Planini na drevesu najverjetneje pristal padalec. Patrulja je na kraju ugotovila, da je P.A. strmoglavil z jadralnim padalom z višine cca. 100 metrov, vendar je potegnil zasilno padalo ter pri pristanku obtičal na vejah drevesa. Pri tem se ni ranil.
POŠKODOVANIH VEČ AVTOMOBILOV
Dne 25.3. ob 8.23 uri so bili policisti obveščeni, daje na Sallauminesu v Trbovljah prišlo do več poškodovanj avtomobilov. Policisti so ugotovili, da je neznanec preko noči poškodoval več osebnih avtomobilov tako, da je z ostrim predmetom poškodoval lak.
Aufbiks
j 13.3. ob 21.52 uri je prišlo do kršenja javnega reda in miru v stanovanju na Cesti zmage v Zagorju. Tam je namreč F.R. zaradi nesoglasij v družini pretepel očeta. Zoper njega bo podan predlog SP-ju.
£ 13.3. ob 11.55 uri je policijo K.F. obvestil, da ga je z nožem napadla soseda Z.M. Policista sta na kraju ugotovila, da sta se na Novem Logu v Hrastniku sprla upkojenca K.F. in Z.M. Slednja je med prepirom stopila v stanovanje in z večjimi škarjami ogrozila soseda. Policista sta škarje zasegla, zoper Z.M, pa bosta podala kazensko ovadbo.
j 16.3. ob 22.uri so policisti pohiteli na Cesto zmage 45 v Zagorju, kjer je prišlo do spora med zakoncema. Policisti so na kraju ugotovili, da je mož večkrat udaril ženo in da sta se pri tem prerekala. Zoper moža F.M. sledi predlog SP-ju.
£ 16.3. ob 23.uri so bili policisti obveščeni o osebi, ki je napol gola obležala na avtobusnem postajališču pri Nina baru v Zagorju. Policisti so obvestili ZD Zagorje zaradi bojazni o podhladitvi. Zaradi kršenja javne morale bo predlagan sodniku za prekrške.
j 23.3. ob 21.30 uri je očitno pijani Š.G. iz Hrastnika v lokalu Point 21 nadlegoval M.D. in ga udaril. Drugemu udarcu se je M.D. izmaknil, zato je Š.G. padel in se poškodoval. Š.G. je policiste počakal pred lokalom, vendar se z njimi ni hotel pogovarjati in pokazati dokumentov. Priveden je bil na policijski oddelek, kjer je začel razgrajati in groziti, zato je bil pridržan na PP Trbovlje do iztreznitve. Zoper njega je bil podan predlog SP-ju.
£ 24.3. ob 18.uri so bili policisti obveščeni o nedostojnem vedenju v gostinskem lokalu Taxi bar. Patrulja je ugotovila, daje M.P. pijan prišel v lokal in pričel zmerjati ostale goste. Na zahtevo strežnega osebja se ni odstranil, zato so ga od tam odstranili policisti.
M
29. SUŠCA 2001
| in Rli nflln r^i
prevoženih 105.000 km, temno modre barve, nikoli karamboliran, prva lastnica, cena 530.000 SIT, tel.: 041/847-828
Razno
PRODAM kuhinjsko napo, malo rabljeno, cena 5.000 SIT, tel.: 041/279-642
fiziko, angleščino, za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje
IŠČEM delo v kuhinji, tel.: 040/527-563 ali 56-61-958
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142
Stanovanja, parcele
PRODAM 4 sobno stanovanje v centru Zagorja, tel.: 56-61-828 (po 19.uri)
PRODAM, oddam, zamenjam poslovni prostor - trgovina z dejavnostjo ali brez, 80 m2, v Trbovljah, tel.: 041/908-041
c$c
ncpRemicnine
VlICII I. lUflllfl 7 ■ TRBOVUE Tčl.r(lX:03/5i'2i-242,54-S$-140
MODAM, AAIIUP, (TAAOVAAJ, lili,
poiiovaiii MonoROv.
VIKičDOV IA PfIRCil .
PRODAM parcelo v centru Zagorja z gradbenim dovoljenjem za poslovno zgradbo - trgovina, servis, tel.: 050/615-421
NUJNO iščem enosobno stanovanje v Zasavju, tel.: 040/ 527-563, 56-61-958 PRODAM trosobno stanovanje v centru Trbovelj, 71 m2, ločena WC in kopalnica, KTV, CK, telefon, 2 balkona, tel.: 56-22-724 ali 031/863-679 PRODAM stanovanjsko hišo v Hrastniku, tel.: 56-44-199 PRODAM parcelo 11.000 m2 z obstoječo staro hišo in gospodarskim poslopjem,
elektrika, voda, v bližini Pisec, cena 5.500.000 SIT, tel.: 01/25-18-874 ali 041/210-184
V	TRBOVLJAH kupimo ali najamemo lokal (trgovska dejavnost) cca 30 m2, tel.: 56-26-899 ali 031/795-519
V	ČATEŽU oddajam prikolico z lesenim predprostorom, v njej je vsa oprema, tudi TV in WC, tel.: 041/873-236
PRODAM dvostanovanjsko .hišo v Trbovljah, tel.: 56-35-464
Avtomobilizem, deli
PRODAM lado samaro 1300, letnik 90, prevoženih 82.000 km, prva bela barva, nikoli karamboliran, vlečna euro kljuka, nove zimske gume, cena po dogovoru, tel.: 56-22-762
PRODAM yugo koral 45, 82.000 km, letnik 90, zelo lepo ohranjen, tel.: 041/279-642
UGODNO PRODAM yugo 55 koral, letnik 88, registriran do 26.10.2001, cena 60.000 SIT, tel.: 031/873-101
PRODAM yugo GVX, letnik 89, lepo ohranjen, neregistriran, remus izpuh, lita platišča, spojlerji, športen videz, srebrno kovinske barve, cena po dogovoru, tel.: 041/279-642
PRODAM golf diesel II, bele barve, letnik 1986, ohranjen, tel.: 031/547-857
PRODAM VW jetta, letnik 87, rumene barve, tel.: 56-81-092 ali 041/567-325
PRODAM renault clio, letnik 91, 1.4 RN, reg. do 3/2002,
PRODAM Samotno opeko, novo, za zidavo krušnih peči za Wilb, 400 kom., te!.: 041/279-642
PRODAM stiskalnico za sadje in avtomobilsko prikolico, tel.: 041/431-702
PRODAM kotno sedežno (2+3) in šivalni stroj bagal-vi.šnja, tel.: 56-48-243
PRODAM mobilni telefon Siemens C25, lepo ohranjen, tel.: 041/458-831 ali 56-20-079.
PRODAMO pohištvo za otroško oziroma mladinsko sobo, skoraj novo, tel.: 040/269-610
PRODAM avtosedež, rabljen leto dni, ohranjen, do 28 k, cena samo 5.000 SIT, tel.: 041/679-176
KUPIM obračalnik za traktor Tomo Vinkovič 420, priklop na štiri vijake na kardanu, tel.: 56-41-498
PRODAM opremo za skladišče - police kovinske dimenzije 200 x 90 x 40, 35 m, tel.: 041/716-486
PRODAM subtvoofer znamke magnat X-force, 25 cm, 400-800 W, kot nov, vreden ogleda, cena po dogovoru, tel.: 041/457-711
Delo in inštrukcije
ČISTIM, likam, pomivam in pospravljam na vašem domu, tel.: 040/517-095
MOŽNOST dodatnega mesečnega zaslužka, tel.: 041/ 257-143
INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in sredno šolo, uspešno in poceni, tel.: 031/249-488
INŠTRUIRAM matematiko.
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735
mm
GUAm
?v
mmm
(vsak delovnik med 7. in 10. uro)
Na telefon:
OS/tt-M-M,



tiMmmmmsEmmmmmmmtoL
za brezplačni mali oglas
Tekst:	...................................
Moj naslov:
so
o
o
£
U
CZ')
N
l&ZSSKfl
awviiin

olj-rfič-MJ.s
29. SUŠCA 2001
Knjižnica Zagorje ob Savi VABI
otroke od 4 do 9 let na uro pravljic, ki bo v četrtek, 29. marca ob 17. uri in na literarno srečanje s pesnico Marijo Cvetko Murovec, ki bo v četrtek, 29. marca ob 18.30 uri. VABLJENI!
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik VABI
na ustvarjalno delavnico, ki bo v četrtek, 29.marca ob 17.30 uri v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku.
Za naše ustvarjanje bomo uporabili papir, odpadni material, lepilo, škarje in kot ponavadi veliko izrezovali in sestavljali. Pridružite se nam, zabavajmo se skupaj!
Knjižnica Toneta Seliškarja VABI
na prireditve v knjižnici v mesecu aprilu:
- oddelek za odrasle:
2.4. - 14.4. razstava del Ivanke Uršič, članica Relika,
17.4.	- 5.5. Razstava likovnih del učencev OŠ Trbovlje,
19.4.	literarni večer z dr.Dragom Smiljaničem in predstavitev
knjige Naravno zdravljenje,
- oddelek za mladine (pravljične ure):
4.4.	za otroke od 3 do 5 let - Čira Čara muc ob 17.uri,
11.4.	za otroke od 6 do 10 let - Pujsa imamo za soseda ob 17.uri,
25.4.	za otroke od 6 do 10 let - Tilly witch-Čarovnica Tili ob
17.uri,
18.4.	Slikarji in vrtnarji, kreativna delavnica za otroke, stare od 5 do 10 let ob 17.uri.
Vljudno vabljeni!
ZIK - Kulturni center Litija VABI
na predstavitev pesniške zbirke Sama zase sem svoj del, lani umrle pesnice Rebeke Železnik - Meserko, ki bo v četrtek, 29.marca 2001 ob IS.uri v dvorani KC, Trg na Stavbah 8a. V kulturnem programu bodo sodelovali recitatorji in učenci ZIK -Glasbene šole Litija.
Vstop prost!
P'
■ ■ 11
a Hi
sm

»ORJE
VABI
na finalni turnir Pokala Slovenije v košarki,
a z
te .
ki bo potekal 7. in S.aprila v Športni dvorani Zagorje.

Razpored:
sobota, T.aprila 2001 ob 16.uri (prenos na TVS 2):
»U.. 1
n
ZAGORJE BANKA ZASAVJE - KRKA TELEKOM
III *	sobota, T.aprila 2001 ob 19.uri:
-O. jfiH
-	nedelja, S.aprila 2001 ob 16.uri (prenos na TVS 2):
- GEOPLIN SLOVAN f
» iivvi.S.
,v, k	-t, 

TEKMA ZA 1.MESTO
nedelja, S.aprila ob 19.uri:
TEKMA ZA 3.MESTO J ^

A
s.

Obilo košarkarskih užitkov vam želi Košarkarski klub Zagorje Banka Zasavje!
Tortuna
Nasipi 45,1420 Trbovlje
tel.: 0601/29-018,30-980 fax: 0601/29-018
fflMODB
httn://www rnAin-trhn\?liP c/
2>;. SUŠCA 2001
t) n ilo n ti o 37,
Naredili boste pomemben korak naprej. Potrebovali bo-ste mir in
22.3.	-20.4.	družbo
najbližjih,
zato je prav, da ne dovolite nikomur, da bi vas pri tem motil. Novi znanci vam bodo razširili obzorje, pazite pa, da boste ohranili lastno osebnost. Št.: 7.
Po eni strani ste zelo plašni in nesamozavestni, po drugi pa znate biti tudi vsiljivi s svojimi idejami kot tudi s
21.4.	-21.5.	svojo priso-
'	tnostjo. Čeprav
so vaši nameni dobri in ste vedno pripravljeni pomagati, se vam dogaja, da ste odklonjeni. Skušajte se bolj vživeti v ljudi. Št.: 1.
Na partnejra se največkrat spomnite le takrat, ko ste v težavah ali ko ste ljubosumni. Razmislite o
22.5.	-21.6.	svojih čustvih in
svojem odnosu do njega, ki ni ravno najbolj pošten. Naučite se ceniti to, kar imate. Št.: 15.
V življenju se pogosto dogaja, da se nam stvari, za >er-	y , katere se najbolj
'//\Tr	lij krčevito priz-
^ ,JIadcvamo, izma-22.6.-23.7. knejo. Izbrali boste morali drugo strategijo, saj z glavo ne morete skozi zid tam, kjer je najtrši. Št.: 11.
Uredite zmedo in se lotite stvari po vrsti. Za začetek si pridite na jasno, kaj pravzaprav želite. Nikar ne dokazujte sebi in drugim, da nekaj pomenite. Naj bo to stranski rezultat vaše učinkovitosti in sposobnosti. Št.: 5 v--h	Delo	vam ne bo
šlo ravno najbolj od rok, ker boste precej raztreseni. Poskrbite, da v tem času ne boste sprejemali nase večje odgovornosti. Ko boste razrešili nekatere stvari v sebi, boste sposobni tudi navzven bolj učinkovito delovati.
Št: 20.
JI ifcJ-
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/Vača bodočnost
"... napne, toč in ostn-etispuščico narao-nost v- srce, Do sreče aiido hotečine."
(iz pesmi Amor, Joža Ocepek)
Tudi osemnajst malih bitij, deset deklic in osem dečkov, rojenih v dneh od 13.3. do 25.3.2001, bo iz.kusilo te odtenke življenja.
13.3.2001
Simona Košir, Trg revolucije 9, Trbovlje - sin Domen Zidar;
14.3.2001
Sabina Ramič, Novi log 18, Hrastnik - sin Hanin;
16.3.2001
Maridi Šuštar Pavlič, Vidrga 16, Zagorje - sin Klemen;
17.3.2001
Zemira Vclič, Kolonija I. maja 22, Trbovlje - hči Lejla;
18.3.2001
Breda Pavlič, Farčnikova kolonija 60, Zagorje - hči Ines;
Katja Hauptman, Gimnazijska 15a, Trbovlje - sin Maj;
19.3.2001
Tanja Kek, Ul. Kozjanskega odreda 5, Rogaška Slatina - sina Aleks Kek Kazič;
20.3.2001
Irena Lamovšek, Kolonija 1. maja 31, Trbovlje - Jan in Petra Macele;
23.3.2001
Vesna Božiček, Gimnazijska c.8, Trbovlje - hči Ina;
Marjana Cirar, Jarše 9, Zagorje - hči Nika;
Božena Holešck, Sallaumines 5a, Trbovlje - hči Manja Obreza;
24.3.2001
Jasmina Kunstič, Čeče 91, Hrastnik - hči Neža Blaznik;
Pavla Sitar, Kačji dol 28a, Podplat, Rogaška Slatina - sin Florjan Volf,
25.3.2001
Elvira Ščurek, Gimnazijska c. 2a, Trbovlje - hči Hana;
Teja Oprešnik. Novi dom 32, Trbovlje - hči Maja;
Sonja Kos, Novi log 19c, Hrastnik - sin ....Kukovič;
Gordana Popotnik, Dom in vrt 27, Trbovlje - hči Eva;
egan
trgovina
Saša Pegan s.p
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka	16-18
sobota 9-12 nedelja 10-12
24.9.-23.10.
Na ljudi boste imeli močan vtis, ki bo v glavnem pozitiven. Posvetite se tistim, ki imajo težave, in jim skušajte pomagati pri
iskanju poti naprej. To. da jih razvedrite in spravite v dobro volje, je le začasna rešitev. Št.: 10.
Vaš partner bo trenutno zadovoljen, pozneje pa ga utegne vaša pretirana angažiranost motiti. Vzemite si čas in dovolite tudi drugim, da ga imajo. Duša vsakogar ima prostor, v katerega vstopa le sama. Št.: 29.
Uspelo vam
*
23.11.-22.12.
bo, da se boste ukvarjali s stvarmi, ki so vam prijetne, na drago pa za nekaj časa pozabili. Na ta način si boste nabrali potrebnih moči za čas, ko boste morali hitro ukrepati. Zaenkrat skrbite za to, da se dobro počutilte. Št.: 27.
Predvsem se morate naučiti odkritosti in zdaj bo ugoden čas za ^	to. Nujno se
morale pogovorili k . jrjT' s partnerjem, sicer lahko pričakujete, 23.12.-20.1.	da se bo odnos
začel krhati. Ker boste dovolj samozavestni in odločni, lahko pričakujete ugoden rezultat. Št.: 22.
Vsi bežimo od ljudi, ob katerih se počutimo nesproščeno, in tudi vaš partner ni izjema. Če ga boste nenehno ocenjevali in kritizirali, se bo začel spraševati, kaj pravzaprav počnete ob njem. Neprijaznost in slaba volja nista znak ljubezni. Št.: 19.
Čeprav boste trenutno imeli občutek, da je vse v najlepšem redu, boste morali marsikaj urediti. V prvi vrsti je to zmeda v vaši glavi. Postavite stvari na pravo mesto in ravnajte odgovorno. Imeli boste veliko volje in energije. Št.: 23.
//TUT
1
21.1.-19.2.
X
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVENSKA MLADINSKA PISATELJICA [KRISTINA; POVEST ■Deklica delfina in LISICA ZVITOREPKA")		PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA. OTKA	IME RUSJA- NOVIH LETAL	AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA GARRISON • JACKSON	NAMENOMA SE PONAV-UAJOČI MOTIV V UMETNOSTI	ERNA MUSER	^plSjenT DEL RAST-LINE ZA RAZMNOŽEVANJE	ŠVICARSKO MESTO OB THUNSKEM JEZERU		KRAUEVIČ IZ EPA MAHAB-HARATA	NASELJE KOČEVJU	REŠETO	NEKDANJI ČEŠKI KOLESAR (ANTON)
NEPRIZA- DEVNOST. MALO- MARNOST													
MEHANIK ZA POPRAV-UANJE RADUSKIH APARATOV													
VOLOVSKA ANTILOPA						BLAGO ZA DRAŽENJE BIKA PRI							
NIKO KURET			AMERIŠKI MATEMATIK (THEODOR)							IZ VEJ NAREJENO SKRIVALIŠČE ZA LtfVžfti m			
NAČIN ŠONJSKEGA TEKA				LADO OMLAČENE SLAME			KONRAD ADENAUER						
									■	Jsi	IB		
SESTAVIL ROBIN HUD	GRENKA BREZALKOHOLNA PUAČA										j		
	SUNEK VETRA	AVSTRIJSKI SMUČAR (HERMANN)							■		8		
NEZAVEDNOST Z OBČUTKOM TELESNE SLABOSTI											e,		
DELHIŠE ZAŽENE PRI MUSLIMANIH						USEDANJE LEBDEČE SNOVI NA DNO	PRIPRAVA ZA OMETANJE		■F		H		
1600 km DOLGA REKA V JUŽNI AFRIKI													
													
IUA ERENBURG			AM IGRALEC HANKS										
			SUHODOL- ČANOV LITERARNI JUNAK	KRAŠKA PLANOTA NAD JESENICAMI •									
OOTISOČEK										-—	37		
f	5L-'	MANJŠI ČEVELJ		-				4			TSaSkS1 POLITIČNA ZVEZA JUGOVZHODNE AZUE		
5 ZA SEVERI ZNAČILNA	7	AVGUST ZIGQN TRETJA GRŠKA ČRKA			BRAZILSKA ZV DRŽAVA AM SMUČAR CENTERV KOLORADU							"pRAVEC1	L_
	OMOKJE™ JADRNICA						SKUPEK ŽABJIH JAJČEC						V
KABAftETNI PLES Z VISOKIM DVIGANJEM NOG							AL CAPONE	STIK ROKE S TRUPOM					
ŽENSKA OBLIKA MOŠKEGA IMENA EMIL								PLIN IZ SKUPINE ALKENOV, ETILEN					
ČAKA- JOČA OSEBA								ANGLEŠKO MESTO V GROFIJI )RKSHIRE					
SLOVARČEK- AIKEN: ameriški matematik GOIAS: brazilska zvezna država LIMROPO: afriška reka OHLIP: sunek vetra STORM: nemški književnik
VKom
Sponke
Oče in sin sta kupila nove brisalce za avtomobil. Sinček se pohvali mami:
"Kupila sva nove sponke za policaje."
"Kakšne sponke?"
"Takšne na šipi, za katere policisti zatikajo listke, če napačno parkiraš."
Gasilski glas
Mojca vpraša profesorja glasbe: "Gospod profesor, ali bom s svojim glasom sploh lahko kdaj kaj pametnega počela?"
"Seveda, ampak samo, če bo v naši bližini zagorelo."
Posledice resnice
Peter razlaga, zakaj je padel v četrtem razredu:
"Jaz sem ponavljal razred zaradi resnice."
"Zakaj?"
"Zaradi resnice."
"Kakšne vendar?"
"Tovarišica me je vprašala, kdo so bili partizani, in sem ji odgovoril, da so bili dobri in prijazni ljudje, ki so nas osvobodili." "Pa saj to je res."
"Seveda je res. Zataknilo seje, ko meje vprašala, kdo so bili ustaši." "In kaj si rekel?"
"Dedek, babica, oči in stric pa teta ..."
■
Leta 1853, po več kot dveh stoletjih popolne osamitve Japonske od Zahoda, so v zaliv Uraga po ukazu komo-dorja Perryja zaplule tri ameriške vojaške ladje. Pcrry je prinašal sporočilo ameriškega predsednika Fillmorea, ki je od Japoncev pričakoval, da bodo odprli svoja pristanišča. Sporazum sta strani dosegli leto dni kasneje.
SL Sl. Sl. SL Sl.
Anglež John Davis je bil eden največjih pomorščakov 16. stoletja. Leta 1585 je med iskanjem prehoda iz Atlantskega v Tihi ocean na sevom ameriške celine pristal na zahodni obali Grenlandije in tako postal eden od ponovnih odkriteljev tega otoka. Sedem let kasneje je odkril tudi Falklandske otoke, ki ležijo v južnem delu Atlantika. V začetku 17. stoletja se je odpravil še na Daljni vzhod, vendar tokrat ni imel sreče. Leta 1605 so v bližini Malajskega polotoka njegovo ladjo napadli japonski pirati in ga ubili.
D
1
TEMATSKE SUKOVNE
križanke ^
Iv v i 7, Iv v n
29. SUŠCA 2001
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 11.4.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT/V2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morale ob pripisu dodati Se številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo-rcšitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primem, da bo na njih izrezek gesla izZasavca!
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	Praktična nagrada Vrtnarstva
ACM
2.	Praktična nagrada Vrtnarstva ACM
3.	Praktična nagrada Vrtnarstva
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Mu/ika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Padio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
ACM
4.	Praktična nagrada Vrtnarstva ACM
5.	Praktična nagrada Vrtnarstva ACM
Izžrebanci nagradne križanke 4/2001
(nagrade prispeva Cvetličarna Ciklama Litija:
1.	: Praktična nagrada: Drago Robič, Farčnikova 16, Zagorje
2.	: Praktična nagrada: Jože Obran, Titova 6, Radeče
3.	: Praktična nagrada: Marjan Dedič, Žabjek 7, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagotje od 2.4. do 6.4.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
~ Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sredoh
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 NoČ z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pel minut pred polno uro med 8.00 in 19.00.
VRI \ ISTVO ACM
Agata CUKJATI s.p.
Za letošnjo pomlad vam vrtnarstvo ACM ponuja vse vrste pelargonij, fuksije, surfinije in različne novitete. Novost pri nas so angleške obešanke. Obiščite nas in prijetno boste presenečeni!
Delovni čas: od pon. do sob. 9 - 19h
GSM: 041/441-745
[p	(D (Sj [R & M
i	ri 'D
Kino Zagorje
29.3. - 1.4. CELICA (triler), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 31.3. - 3.4. ZAČARAN (komedija), sob., ned., tor. ob 18.00, pon. ob 19.00; 3.4.FILMSKO GLEDALIŠČE: MAGNOLIJA (drama), ob 20.00; 4.4. - 8.4. PRAVA FREKVENCA (zf triler), sre. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 7.4. - 10.4. DAJMO DEKLETA (komedija), sob. in ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00; 11.4. GLADIATOR ob 19.00;
Kino Izlake
1.4. ZAČARAN (komedija), ob 20.15; 8.4. DAJMO DEKLETA (komedija), ob 20.15;
Kino Trbovlje
29.3. - 31.3. MISIJA NEMOGOČE 2 (akcija), pet. ob 18.00, čet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.15; ZA MESEC APRIL DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI PROGRAMA!
Kino Hrastnik
29.3.	- 1.4. HIPNOZA (psiho triler), čet., sob. in ned. ob 19.00; 30.3. - 31.3. DOBRE MRHE (romantična komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 2.4. - 3.4. NI KINO PREDSTAV; 4.4. - 8.4. RO A D TRIP (komedija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 6.4. - 8.4.NEZLOMLJIVI (psiho drama), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 9.4. - 10.4. NI KINO PREDSTAVE, 11.4. - 12.4. PRAVA FREKVENCA (ZF drama)
Kino Dol pri Hrastniku
30.3.	HIPNOZA (psiho triler), ob 18.00; 6.4. RO A D TRIP (komedija) ob 19.00;
j j jr.g j
%

29. SUŠCA 2001
IrtlatlllriiEi
Emil: perkmandcljc@trbovljc.si
Z^C-ev „ NAJZMA GA GORI!	so bili dnevi... "-se nostalgično
spominja zadnje postave Jugoslavije, slovenski internacionalec, Milan Kučan. Postave, ki je na prehodu osemdesetih v devetdeseta, harala po bivši državi. Kdo neki ne pomni tega legendarnega moštva, katerega imena so vedeli na pamet že mali otroci: v obrambi Adžič in Kadijevič, v vezni vrsti Markovič in Šuvar, potem pa po vrsti - Gligorov, Kučan, Bulatovič in Izetbegovič... Med njimi pa, pred vsemi, dve najsijajnejši zvezdi, dva najsijajnejša nogometna dragulja, ‘jugoslovanski Pele in Garincha "-..sanjski tandem,, hrvaški tribler Franjo Tudman in srbska zvezda napada, Slobodan Miloševič. Bila sta udarni dvojec najmočnejšega jugoslovanskega „dream teama,, vseh časov, po mnenju mnogih, močnejše tudi od tiste slavne generacije Pašiča in Radiča ali Cvetkoviča in Mačka. Bila pa sta, tudi mnogo, mnogo več od tega. O čemur pričata tudi izjavi zgoraj še živečih, Kučana in Miloševiča: "Vem, da me v prihodnjosti slej ko prej čaka srečanje z njim iz oči v oči. Vendar pa tega srečanja ne jemljem kot nekaj zgodovinsko pomembnega. Sem profesionalec in tako se tudi obnašam: to bo zame samo še ena tekma ... Teh devetdeset minut, kolikor po protokolu traja najino srečanje bo Miloševič moj največji sovražnik, in šele, ko bodo evropski arbitri odžvižgali konec sestanka, bova lahko spet prijatelja "je izjavil predsednik republike Milan Kučan, posebej za ZASAI'C-a. "Emocije? "-odgovarja Slobodan Miloševič, na naše vprašanje, kaj čuti ob bližajočem se obisku in snidenju s starim podalpskim frendom. "Uveren sam, da mi, negde duboko u srcu, neče biti svejedno igrati protiv najboljeg druga. Ali takav je život nas nogometnih profesionalaca. Ja sam, medutim, ubeden, da Milan nikako neče da mi zameri pokoji oštriji klizeči start ili lokat u rebro. Mi čemo ionako posle meča da odemo na Brdo kod Kranja ili Kostanjevica, tek toliko, da popijemo, ko u stara, dobra vremena, pokoju čašu ...ali i zato, da obavezno odigramo partija karata - onih črnogorskih ili kosovarske, a još bolje, makedonske, koje, za svaki slučaj, uvijek nosim sa sobom bilokuda da krenem ... Uiti, po želji mog bivšeg suigrača Milana još bolje, mažemo igrati i sa onim kartama koje on toliko voli: Piranski zoljev, Trst, Celovac, Trdinov vrh ... " naravno, u mjerilu 1:200.000!!
ZASA'C-eva „ CARLA VELIKA,,... "Kosem videlavse, kar se je dogajalo
5.	oktobra, sem mislila, pravzaprav ne!!, bila sem prepričana, da bodo Miloševiča aretirali: bilo je tako logično, tako naravno, da bi bil Miloševič aretiran ... No, ko se že to takrat ni zgodilo, sem mislila, O.K. bo pa nova srbska oblast hitro odreagirala na nov političen moment in bo Miloševiča aretirala v prihodnjih dneh. Štiri mesece kasneje, Koštunica kot novi jugoslovanski predsednik, na obisk sprejme Miloševiča. Naša pričakovanja in upanje, da bo nova jugoslovanska oblast odločna in drugačna, sta se razblinila v nič ... "jev eni sapi izjavila Carla del Ponte. Draga naša Karla, mi danes in tukaj že vemo zakaj!!	_______________________________
ZASAVC-evo „ MI SITI... POMENI, MISLITI DRUGAČE,,... Vse tisto, kar se je na duhovnem polju (vsaka verska konotacija v tem tekstu seveda absolutno odpade) slovenskega naroda deset let sistematično in destruktivno degradiralo, bo zahtevalo leta in leta trnove obnove. To ni le bombastična fraza a la „ Trifail Tribune,, temveč realna ocena iz žabje perspektive. Ljudje se tudi sami (še) ne zavedajo vseh deviacij mentalitete in morale, ki sta, na žalost, že vse pregloboko prodrli v našo ,,samostojno, svobodno in demokratično,, družbo, niti se ne zavedajo navad simboličnega razmišljanja slovenske ekonomije in obenem na očeh državljanov te države, destruktivnega političnega delovanja ...ki sta, oba skupaj, v naša življenja posegla že tako globoko in tako močno, da je ilozorno pričakovati, vse dokler bo v tej državi še zadosti sitih, hitrih sprememb. Kakršnihkoli, če že ni prepozno ...
Jože OVNIK
Iskrice Igoija (.ošteta
OPOZARJANJE JE ŽAL NEVARNO DELO
Guverner Banke Slovenija dr.Franc Arhar že dolgo opozarja našo vlado (največkrat je to kar Drnovškova vlada) na nepravilnosti na denarnem področju (inflacija, denarna stabilnost, zadolževanje, proračunski primanjkljaj). Kdor pa v naši Sloveniji opozarja in še celo javno, lahko začne pospravljati »kufre«. Arharjih že, že prej jih je Romana Logar, Barbara Brezigar,...
OH TI PRESNETI KILOMETRI
TUDI JAZ, KI SE ZARADI SPLOŠNO ZNANE SLABE ORIENTACIJE Z AVTOMOBILOM VELIKOKRAT ZAVOZIM, KO GREM V LJUBLJANO, REDKO NAREDIM VEČ KOT 60 KM. OČITNO TO ZAGORSKEMU ŽUPANU MATJAŽU ŠVAGANU, KO GRE V PARLAMENT, BOLJ USPEVA. SAJ PRAVI, DA Z IZLAK DO BELE LJUBLJANE PREVOZI KAR 63 KM. UF, POTEM MU PA ŽE POSALANSKO STANOVANJE PRIPADA. NO, PA SAJ SE NI ZA BATI, DA BI TAM DOLI V BELI LJUBLJANI STANOVAL, KO PA IMA TAKO RAD IZLAKE IN ZAGORJE.
ČISTO PRAVA DEZINFORMACUA
Zmago Padalec: »Bogdan, za kazen, ker spet nimaš kravate, stokrat napiši: Obljubim, da bom odslej še spal v kravati!« Bogdan Radijcc:«Kaj si tečen, a ne vidiš, da že pišem!«
SATIRA
TEA PETRIN SE OBNŠA ROT VAŠkl PETELIN
Tcica k m ta, glavo poveša, vene obraz njen in pa nasmeh.
Le kaj njeno ledeno srce pogreša?
A, to. Ne sliši se več otroški smeh.
Zdaj mamica še ob nedeljah dela,
ker Teica tako je hotela,
nobena (trgovska) družina ni več prav vesela.
Ja, ta vladaje čist' ponorela.
IgorGošte
I d k i11 pi<jmozf*njskih /umi n h a n j Za\ čirov d lili rt • I riiikiv \(im omo^ofd. dči ((‘lovilo zavdiujoir phonoženjt- ^voji* (Iružinc. Ohlikujctr ii,i po s\ojiii /rijdli in potrebah, v njem pa lahko zdiužujete tako nova kot tudi že sklenjena zavčirovanja.
Odlo( it.ev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu ji' razumnči pre(lvs<‘m iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust.
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati.
•	izkoristite zelo ugodne plarilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, ras in odveene skrbi. Najbolj dragoi en pa je ( (-trli i a z I o g. S paketom premoženjskih zavčirovanj Zavarovalnin' Iriglav boste pripravljeni na v st-.
Pripravljeni na vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Celje - skladišče
D-Per
6/2001
5000009957,6
COBISS o
Nov bančni avtomat la^Ski dom Trbovlje



im







banka zasavje
Banka Zasavje d. d., Trbovlje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje