STEZICE Glasilo gimnazije in ESŠ Novo mesto 6t. 3 letnik XVI. čenai 1,00 ND UVOD':A 7B-BDA ooo oooo-ce^ooo ooo oooooeoo tBCtr OOOOO 00099990000 0 0 0 0 9 00000900 0 000000000090000000000090 l-LADI LITERAT,. . /gl. kupon/. .. Sence, Absurd, V nasmehu tvo.jem . Ne ljubim njega, Luči Kadar umre prijatelj Smo se ljudje, Zaznamovan, hod večera Čakati, Zapiski z urednikove beležke. BOJIŠČE MNENJ mnenje učit. zb. ob zamenjavi urw odb. Stezic Objektivnost poročanja. 0009990 9 O' 900 9 990 0000099090 000000009000900 009000000 L. 2. 3. 4. 5.6.7. 5. 9. 0 000 9 900009000000 0 9 0 0 0 PISMA UREDNIŠTVU Sklepi 14. seje prečsestva OK ZmŠ Novo mesto Z Naših šol Zapisi s seminarja v Bohinju Učni uspeli na gimnaziji Učni uspeh na ESČ . Ob 25. letnici OZN 0 0 0 0 0 9 10. .11. 12. 09000900 O O O O O O O 00000090 .0 9 0 0 00 9 0 9 0 0 0 0 0 9 0. 009009000 0 9000 O O 000 0000 0 0 00000 O 00 90 O 0000 9 0 0000900 0- 0000000-09000009 13.. 14. 15.. 16. .17. . 18.,19. POTUJEJO ZA mas S poti na Triglav Otroci cvetja S ? ? * 5 O O 90000000 900900000 .00000090 O' 000009 20. . 21.,22.,23. 900000000000 oooo o o 1 ) > } ) Lik prof- Milana Shiardu ja. TV studi<5 1969/70. Lik prof. Igorja Penko oo0009oo0>o -tooooeoooooe oooooooooo 000000000000000000000009090000000 00090 O" O" O C 09000 * o o o o o BERI - NE SMEJ SE Lahko te sliši profesor...., 000000 0-900000000000000 24. .. 25. 26.,27.,28, ti.oo.o29. Likovne priloge prispevali - Anton Vovko, Danilo Jakovčič, TtVu Pečar Stezice so glasilo novomeške gimnazije in ESo. Izhajajo enkrat mesečno. Naklada je. 400 izvodov, cena 1,00 ND. Tiska jih skupščina občine Novo mesto, ureja pa uredniški odbor: 17ARNA SLANA /gl. urednik/? TONE OVEN /odg. urednik/; ANDREJ VEBER /ur./LABEGA LITERATA/? BOŠTJAN JENKO, JANEZ BUTaRa, TOMO GORJUP /tehnično vodstvo/; ALOJZ PODBOJ, CVETKa AVBaR, LIDIJa FRANKO? JOŽICA JERČIN, SONJA BORŠTNAR, IRENA >-EFRAN. prof. ZDENKA JERAS /mentor/; prof. J0>.E SEVER /lektor/ STEZICE, februar 1970 U o 17A JDA KO viharju,. ki je nastal zaradi- 2„ tevilke Smo napo- sled le dočakali številko. Tudi pri sestavljanju ['smo sledili t.ežnji, da bi bil v njej za vsakega nekaj. Kako' pa jo boste - sp re jeli vi - je; stvar vaš e ga: o kit s a! • -M". "n. ' ■ • ..j'. ; . - 'V.* ‘ V' ; ■ Po ost i diskusi jah v razredih in zbbdlja j'h v raznih časopi- x: sih smo se potrudili, da bi bila ta'številka vsebinsko, slovnično in tehnično boljša ter manj spotakljiva, koncept glasila je ostal isti, opustili pa smo*ilustraci je liteParnih prispevkov, ker večini niso bile všeč. Res je bilo med vami v razredih in na cesti mnogo pogovorov o "S"?3ZICAi»f, Vendar šiao bili zelo razočarani, mer ni bilo nikogar na« s a s tali e k, ki smo^-gš sklicali’ kmalu po izidu. 2. številke. Ali so bile- res tako slabe, da^še' vam' ždi nevredno razpravljati o n jih?'’Ali so mobda tako dobre, da boljše • .ne-bi mogle biti? Najbrž ne bo ?8ŠOfieienojne '-drugo l KesTmb "zagrešili" precej napak V kajti rSTEBIC :ir;s6 bile izdane v veli-- ii naglici. V štirinajstih' dneh • smo -mdr ali zbrati gradivo za vse rubrike, ga pregledati, natipkati matrice ter jih 'razmnožiti. 'x Zaradi prehude naglice 'tudi1 nismo utegnili 'dati- vs-eJa gradiva pregledati našemu "lektorju' prof. Severju. S teatre ' opraviči jemo za jezikovne in pravopisne napaka, 1,1 •ste' -'jih gdovo tudi sami opazili. Pazili bomo1', da no ibomo Več zašli v podobno časovno stisko, saj nam jo bilo tiskanje 2. številke velika šola, ki nas je poučila;, da naglica ni nikdar dobra.1- r v . vC tj^Vvv n j V bodoče vabimo k intenzivnejšemu, ne samo gimnazijce, ampak tudi vse ostale novomeške srednješolce, saj bi naše "ŠTUHCI8 spet rade Zaživele kot glasilo vseh novomeških srednjih šol. Upamo, da se .niste us.trašil-i-&s4-.eihr-~enastr^pržljtt*tžFlffSTTJT-tivilke Tri da boste -s. .kvaliteto- v-a-ših -pr isp e vkp V'l3r"ip orno gll lf * Icvalit C tn e* j -sim ''-STUZICAM.1-. Pošiljajte- nam literarne p r i s p"e vITe"," "pišite riam; o vtisih, s, .svojih popotovanj,-o • zfetivriblstl""dijakov, 'spuslTts"še v polemike., v. "J3o. jišču--mnenj-" ,-r-a^veseiite- -nans"hs—Bresni'camT,~TT odmevajo... med šolskimi- zidevtf-prtnr talar booicr VŠŠel i“ 'tudi' vsake ... ;• r ' * S S. ~ tj- ■ ‘ .J __ ut e me 1 jene. kri±ik9---ter--nasvetWv—-...~ V upanju na čim uspešnejše sodelovanje vas tovariško pozdravljamo in vam želimo prijetno branje 1 UREDNIŠKI ODBC v oM-laci ‘i h/it-'it V uredniškem odboru smo bili nemalo razočarani, ker ni bilo pričakovanega odziva na glasovanje z. najboljši literarni prispevek v Iliade m literatu. Dobili smo premalo gl n so v onih kuponov , da bi lahko razglasili najboljši prispevek. Najbrž smo pri tem nekoliko krivi tudi sami, ker nismo obesili že prvi dan prodaje Stezic post nega nabil pl ni ka. i ČL jub temu smo se odločili, ti a še enkrat poizkusimo z izborom literarnih prispevkov z glasovalnimi o a. v ; kuponi. Avtorja najboljšega prispevki in enega izmed dijakov - ... >* I • : glasovalcev, ki ga bomo izžreb li, bomo nagr dili s praktičnimi darili. Prosimo,, d rt glasovalne kupone izpolnite in odd a s te do 25. februarja v naš poštni nabiralnik. Cb enem pozivamo vse mlade ustvarjalce naše gimnazije, ESŠ in drugih srednjih šol, da. pridno oddajate svoje prispevke, kajti obeta se vam lepa priložnost, da se predstavite tudi širši javnosti. Na recitalu, ki bo ob otvoritvi razstave ione'Vovka, Ianila Jakovčiča in Braneta Suhija 6. februarja v Dolenjski gpleriji, - se nam bo predstavilo pet lite-rarnih ustvarjalcev, katerih literarne prispevke vsebujeta druga in ta številka Stezic. Ob dnevu mladosti nameravamo skupaj z dramskim krožkom ter glasbeniki prirediti literarni večer v dvorani prosvetnega doma, kjer bodo naši literarni sodelavci lahko nastopili s svojimi najboljšimi stvaritvami pred širšo javnostjo. V upanju na čim uspešnejše sodelovanje vas tovariško pozdrav- 1 j orno ! ■; - " V . . 'V ■' ■ 1 ‘ ' ' . • -i > •Uredniški odbor Glasovalni kupon Točke Naslov literarnega prispevka 5 . a - , 3 1 ' kAZiioI x-riimek in ime glasovalca J) C&rtfJi' o . . - V VD,■ JV 33j 3- 3-ne6, tu-' C s, 3 ,-ilC - ' V. _ V.. G j tu s v nc - j*, j tor j. v, } tic in -'is, V s s -j t ..lltfl "i or SO v: jr n z n 31T3 i / iobn i 1C — st i No j bol j str:2no so s .nco l._n boji*. s s jih, hu j i.m-- svoj . 1-stn. s nc^ s: boji..! b- $xpfo- I \ ' . .\j , " i;!. 'V . i ,0/Wv./vdo 6%j 'i* !| ' - P;r Vse, -sv r rufci ljubijo, jev covr. i-,.. Gn-j'."" se, o - ru-i joeejo- • ; - Z' G j? Zsto, ker mi je prekleto vseeno, ali nek J o ljubi sli joka/ Nekoč sem tudi jaz ljubil in jokal, s Vs§ je odglo, izginilo v času duševne stiske, jas hiti, leti kot lastovke moje mladosti. Listje odpada in tiho'poje samotno pesem. Lo je sanje so žalostne, . budim se nesrečen m vse bolj čutim ironijo .življenja. .1'Sli Šim- žalostno rpbsem-. zx mop-ja, zvok se odbija . r .... : * mod zidov samote,;--' • \ moje samote o.-v.' on ZAKAJ je 'življenj? tako? mar'- je smisel .‘življenja trpljenje, mar sem se rodil 4&to, da umrem brez doživete sreče, ali naj umrem senaj, ko.-s e-V' ,j,- ač ed žive ti.. . ? Ne, i$:'jeh'.ABoUiti).! „ 5 4,AXLj, * • -i : j . V C seda j .. r- ; •: ' J v-u-: . r-' iv - Id i ■ ■O" 'If frsvjj&m eli udreti v o -s...e m tvo ie.a, v srcu noje ,l raz.ihava ogenj -' pihana 'so ce poitLadno v'" moW;ixi jrehou no jijse n i i budi na j Lepšo be' j o, ■ i v ii' A k/. gasi iabost ih' mavrico'« radosti lAs.t. razgrinja preko no j ega te .nega- • neba in ustvarja na j lepšo pesen v no j e.a srcu, polnem si -ne.e a naru-ielim, ŽE ul ' I/ETI '/ TVOJE ., ''VS,;SHU JLjuIh/vve r\^je ".e. 'Jim. m kam iti... sem se zlagal. čutil sem, da ve, da sem lagal. Po t .lo mi je šal in sramoval sem se samega sebe. - oko se imaš? sem vprašal, :er drugega_nisem mogel iztisniti iz sebe, četudi sem mu i iol povedati toliao stvari. -Dobio se im., n, samo vidim slabo. Vidič, od tebe vidim samo nejasno senco. Dvignil je ro :o, da bi orisal mojo silhueto, a mu je onemoglo padla nu odejo. Sedel- som na rob njegove postelje, prijela sva se za ro.:e. —Se so tin jaš, karo; sva. se ob po to ru igrala z blatom, ko sva bila Še majhna? Vine 11 ih očeh se -je pojavila vesela is .era. -Ja... ali pa, ka.ro sva na seniku ..a a.dla jajca, ji-' razbijala in mešala s prahom? -Pa takrat, ko smo pokopava i Žabe, :i so A..ošinile v apnenici. -Pa za piščane .i , ki so poginili, sva -la za po >■ boa. -o s- .o bili že večji, smo se ; r.otepa.:j s .> an jqani, korobače smo si naredili. Umolknil sen. Njegov pogled je spet oris oval mojo silhueto. Čutil sem, Pano so se mi na spodnji ve,:i nabirale solze in se zlivale po tj zajoYih licih. -Žana j se ti trese roga? me je v prali. . iseta iu .10 .,el odgovoriti. Pisem hotel, da bi vedel, da jdnam. -Ve a, ni. :oli več se ne bo 10 tepli... j . s regovoril. -Žana j no? -Umrl bom.,. ••Ne, ne boi... Ne moreš Nar ta o umreti! -Bom... Umrl bom. Zdravnici no ve jo , saj ne mor no veleti. Tudi doma n® vejo. Vsi so vedeli, samo npeau ni nihče povedal. -Ali te raj boli? sem 0a vprašal. -Ne,nič me ne boli, dobro se počutim, apetit imam dober... .napam: umrl bom, čut. a. -To je občutek; občutki varajo, em ga smučal' prepričati. t Res je, vara jo. Toda ti ne moreč vedeti, ra.ro jaz čutim smrt. Pr vi jo , o vsak čuti. LSočno mi je stisnil roko. -Več, je nadaljev.1,-veš, rad bi čel če enkrat domov, rad bi videl n ...-io , očeh.; vse bi r .d videl. ma-iu bo io J.al , rad bi držal pračiCa za rep. dno rad bi če enkrat oradi xred plugom se trudijo konji, ti pa trdno stopač po .razdi, veter ti hladi potno čelo... 'daj pa nda p počeneš, da od lev . od go -.do v. nad bi ju še enkrat pobožal, risana in j. rama. Ja, tudi' mama, čeprav je bil včasih siten. Pa hoste. . . Ge spo lin j;.a, ,:o sva vedela- z-_. vsa ptie ja gnezda? -Ge boč or 1, sem tolažil bolj'samega sebe not njega. Bil je trden krneč _i fant, robat. Ni.roli do sed a j ni govoril nežnih besed, sr.;, mo val se jih je. * -Nič več ne bom oral, lotiš se. Sprijaznil sem se s smrtjo.. Vendar ne umiram rad. Lepo je živeti... rami na življenje, ne zave 'ač se, kač žno vre mmost imaš. Jaz tudi niso m vedel. ^ele takrat ve _■, ;:o vidim, da ga je :onec. Spet je zaškripala kljuka; mod vrat i se je pri. mazal rosen zdravili .ov obraz. -Dovolj bo, je re .elj-ne s ie se utrujati. Počasi, sem se dvignil. woet mi je stisnil ro :.:o: -Počakaj! Gaj, da ti ne^aj'povem... Sklonil sem se r njemu. -Vež, rad te imam, v -e vas imam rad. rove j jim doma, da jih imam rad. Roka ni mogla izpustit' ro.ee, zdravnik pa je priganjal. -Ne povej jim, da bom umrl.Obljubiš? -Obljubim! sem izdavil med vrati. -pet hodniki, stojnice, svinec na nogah in čudna, trepetajoča boležina v prsih. Velika vrata bolnišnice so ostala za menoj. Nisem si brisal solz. Ljudje so začudeno ozirali za menoj. naloadnj jokam. Ni me bilo sram, c;j sem ga imel rad. Pasla sva Skupaj. Dvignil sem glavo. Solzna .nD; rana mi je ovirala po- j gled. Cesta in hiše ,o bile lena na levi pa ni mo , s kor..j leno tete dal, :-.mazano , njihove kociobe i znali c ene, ,:ot tele las. Sedaj je tu. Dona. de noro videti svojih dra^iji, ne more nas Ioni ti .lavo na vr .t svojega konja n mu s prsti." mršiti grive, k a or je to.li .o.,.rat delal, kipčnc ironija! Sovr-šim smrt’ -o vraž im hrastovo :rsto , A' je Skoraj preozka za njegova široka ramena! > vražim polivimilno vrečo, v katero so ga zašili. "ga, čaS je :5e ■ zdivna-j izgubil s v o j p,, v r | clh o s t. vlava je pomaknjeni ne.^oli :o naprej, da se br da ;S kb£a j" dotika ključnice. Ta. o je imel glavo, kad,.r--je sp .1. Zdi se mi da spi. Ni mi še prodrlo v zavest," da je emrtev, da v telesu ni veš življenja, da v glavi ni več .kisli, ničesarj da to ni več člove , moj prijatelj , dkadč z§ajjsaao gmota’čic in košti. potrebujem velim časa , da se bom i^ega zarvodel. a asa.... . Lep je ,.rč.Sprav mrkič š..;:ordj ni :ol.i ni lep. pogled -mi drsi po njegovem obrazu., ; mi rje •kakdr obraz voščene lut ;e. ISdpo oblikovane obrvi i:,iQ.r.v o nepremično str mim v n egovo ustnice, se mi zdaj pa zdaj zazdi, da is e razvlečejo v nasmeh. Vc-.3ili se .mi zazdi da Sfl. mu prsi rahlo dv:i0n.e. ju. Ni res! rk hCTO, ni res , hi. res... V ušesih mi odzvanja-fckora$ po jo1a, monotona molitev. Vleče se v nedogled, ne morem ji slediti. Iz nje lah .o razberem,, le gorečo prošnjo. •- ’ ' J . je bičan bil,......je tež .i križ nosil., . . .križan bil.. PoJLed mi zdrsne na njegovo roko, v matojž. drži' tria t u j ki je pribit na -rižu, . r Bog, ki pr. vi jo, da SI in da si p rv. vrteti'/ kje si bil? je si sedaj? je je tvoja dobrota in pravičnost? o čim si j,e fant...-zaslužil bolezen in s ;rt? -• či i s mo si ni zaslužili bolbčino?-.Nj.si 'riste. . .nisi. pravičen Telo se ai krčev: to stresa, solz nimava v ČY: Hu jiikr je bolečina, Če nimaš solz. Po Vrla te bo zemlja, prijatelj. Zemlja, ki si jo taro ljubil Oče, ki te je naučil ljubiti m to zemljop se je trudil zaman. Zgnil bos v tej zemlji. Zgnila bo tudi to. prepleta krakaj. Ostal bo le spomin. Počasi bo bledel ih-■ bledeli!", .k jjzbledp^ gča ne bo nikoli. . 0-7 v ' 'V I. bi V m v v, .te : : ',in ' lafc '0 3 c k' r: ■ -. e-iic „-šo tv 1 i: r-fo ht e t um ■vj: ... L j J > , :■ Im- X £ .5 v o J c Jmo Jte -^iG^ 1 Člov k vladar narav . vi' d r z .;ml jo , 1 um., v c s ol j s; to jv človek,5:13 sebi človek« Ko j j: to res človek? ki pije nekt.r- kri, trge n zobmi meso sočlovtks; lovorov venec-znak zaslug in ubojev, umorov in nasllstve.; HrihOJ! Rakete na luno- kruh iz tresočih sc rok, Ne graditi, ne tolažiti; ne jokati, nc 1jubiti; t. mveč: rušiti, klati, sovraži ti , gristi, piti nektar,Kiti. sejati smrt člofeštvu-to jc človek XX.stoletja; ova/n, Zakaj si prišel v moje srce? Zr.k j si sc prikradel vanj? Bil si neviden, a vendar največ ji« Vzljubile sem te. Vzljubila sem tvoje modre oči, tvoj nežen glas, in moje srce je postalo tvoje, čim bolj sem te ljubila, tem manj si me ljubil, in nekoč si odšel; a v srcu si ostal zaznamovan— za zmeraj. 30cO*Č Prišla si kot pride večer, zagrnjena v meglo, da nisem, videl ti v srce, ali govoriš resnico ali ne. In vendar sem nežno šel v lase ti z roko, poljubil vroče te, zvestobo ti obljubil, čeprav bil sem ti le avanturu- zapeljala si me. Odšla si kot odide večer. CvtccPvJt J? XawovcV£ s \ 'o rp jstvu te a.ca xakan je- : /knT aora so v vs? ki čaral niči ?/ -TA il. oa nas nekdo poklice r-~A n I . xa operacijski mizi • I- 'A VATI ljubezen ATfAi1!’ v svojem xakanju - 7-KATI . cadar zamudi vlak - rA ti o.a zeleno luč A KATI PRED VSA 70 zapornico " Pii k TI I‘T ODITI V čakanju "A KAPI uoniLostitev ČAEvATI trenutek usmrtitve mo ra.no DOČcKATI Čakanje k) RA O ki očara ti konec 7. K A Jk ! ! ! 'JLiutk 4 9 Zapiski iz urednikove beležke 'Ta i van, ki van£ prispevke’ ni s •no ob.javi Li, ti zapiski ne zatrejo ustvarjalnosti, te nveč naj vam bpdo 'vo.di L o v nadaljnje ustvar- • jan je. 0 D!?'Oh: Ideja je dobra. etaforika je vredna pohvale. Preveli s:e' trudiš ustvariti ob ui ko in ri .o, car de lu je d-, je sproščenost in kvaliteto izražanja. Vezna.ni pisec z lis / joiitev/: Zgodba je videti preče j naivna, k ie.fli r oripo zore nedodelna obli ca. Vrn je or e 'alo dramatiziran, steče ni no bralca, oreden se ga zave. PEŠA IT CVETA: Vsebina ]e pr e ve" prazna. Imen tdober, lahkoten, humorističen stil. JAZ: Pese a ne Kaže doživet osti. -'e" potiajir išihi roega stan ]a, tcar verjetno skušaš ustvariti. Vse .preveč' opino, ničesar poetičnega. Premalo obdelano. * - ‘ ; . . k ; 00 JA k .Dobro zasnovo kvari iskanje rime in ritma, kar se.ti slabo posreči. Piši v pr ost e'1 verzu, je ■ A.jS : Izooved^groba brutalna. Stilno slaba. - * , L . Mnenje učiteljskega zbore o amen j. vi jredniyke f odbor- STEZIC Učiteljski zbor je na seji 19» decembra 1969 razpravljal o zamenjavi uredniškega odbor' LrEZIC in sklenil javno povedati, Af j o tem misli. Stezice so po mnenju učiteljskega zbora potrebno in pomembno glasilo rT Line n.še volc« ustrez jo n g- vsej dvema n".menoms: -seznanjajo naj gimnazijce in morda tudi druge srednje'oice v Nov«... mertu z njihovim veioa, neuspehi in vzroki teh neuspehov, poročajo naj o uspehih na na jr zličnej:ih področjih uveljavljanje na' e ml cine, p' tuci o proble.. ih,ui n-staj cjo v procesu razvijanja samouprave. -nudijo naj možnost, d ..lad^ ustvarj lei v njih lahko objavljajo svoje literarne, likovne in druge prispevke. Učiteljski zbor prav tako meni, da mor-vo biti Stenice ve^no na dovolj visoki kvalitetni ravni, skrbeti pr more za to uredniški odbor. Le-ta jv /a svoje oelo o v ovor-cn organizaciji zveze ml cine ne gimnaziji. Prav bi bilo, da. vsakokratni uredniški edbor odkrito nastopi s svojim konceptom ne mladinski konferenci. Ker konference zveze ml dine ni mogoče pogosto sklicevati,je potrebno, ca o one upt ic o vsebini tir Lih člankov v Stc/iceh, ki bi mot ii t,o svoji vsebini in obliki zbujati nezaupanje ali nezadovoljstvo med dijaki n" oii ali kako drugače negativno vpliv ti na delo in življenje gimn zi ske ml-dine, rczpr vlj._ šolski komite zveze mlsvine. V primerih, ko j e uredniški oubor samovoljen, kar pomeni, da ne ravna v skladu s sprejetim konceptom in sprejetimi ,.o,; ovo,-ri, je možno tak uredniški odbor od-taviti. ^.evece pa je treba to izvesti kar najbolj demokratična. Uršuli -?.o~u odboi treb- c. mito .oveneti, kav. v njegovem delu ni v sklad, s prizadevanji zveze mladine ;ia šoli. Zato bi a.ui ali biti t ui v našer. primeru člani uiedniš e , odbora vabljeni na vse seje komiteja, na katerih cie le-ta r zpr, vlu. 1 in sklepal o o., i Ctezic oziroma: uredniškega odbora. Na drugi strani pa bi mo- rali člani uredniškega odbora s i poiskati stik s ko.r.itej«m c veze mlacine n ~oli. Vsekakor se je potrebno izogniti te-.s, u- bi majhna skupina dijakov nastopal v imenu večine z iuejami, ki niso icdve večino dijakov, saj menimo, da je Lo tudi :okaj nedemokratično. Učiteljski zbor meni, da je bil sestanek, na katerem e naše mla. ina rezpr- vij; 1 in : ale 1 o odstopu uredniškega odbora, na zelo nizkem kulturnem nivoj:, ker kaže, da so na tem sestanku prišle do izraza bolj čustvene rot rr.cionaln rec ir nj , da je bilo več prisiljevanja kot prepričevanja. Vse to velja za obe strani. Vsakokratni uredniški odbor n uo >r . svojem dtlu tesno povezan na eni strani z organizacijo /.veze mladine in s. posameznimi dijaki in razredi, na drugi str ni a. a mentorjem in lektorjem. Izogibati se je potrebno izoliranega urejevanja Stezic, saj tako urejevane Stezice ne bi bile več glasilo ro-vomešKih gimnazijcev, temveč glasilo .majhna skupine mladih ljudi, to pe ni namen niti .veze mladine niti učiteljskega zbore. j, * ti V zadnjem času je tovariš ilovan Dimi trio. objavil v Ljubljanskem dnevniku, Ladi ni in Informacijah R < 'L!S vrsto zapisov ornoli viharja s Stezicami, /se bi bilo prav in lepo, če bi tovariš Di dtrič poročal o teh stvareh objektivno. Kdor ne pozna' njegovega odnosa do novomeške gimnazije nasploh, oziroma do nekaterih članov uredniškega odbora, dobi ;mvse i skrivl jeno sliko dejanskega stanja. ■'e bom se spuščal v analize njegovih člankov, vendar že na prvi pogled opazim, da je namen vseh teh objavljenih člankov diskvalificirati Stezice in mlado glavno urednico. Tu ne gre toliuo za objektivnost- ker objektivno pisati je zelo težko -kot za najin pisanja. V vseh teh člankih tovariš Di dtrič ne izbira sredstev: ali mu novinarska izkaznica res vse novol ju.je? e nekaj o kvaliteti Stezic. istim, da je druga številka Stezic nakazala pravo smr, kako oblikovati glasilo,_ ki si ga naši dijaki želijo, 'e so nastali nekateri soodrslPji, upam, da bo no pri večini dijakov naleteli na razumevanje, saj je to glasilo nas vseh za nas vse. CO 'E 0/STJ o jUo2met Sklepi 14. seje predsedstva občinske konference zMS Novo mesto 1. Skupina Filter 53 je skupino mladih ljudi, ki deluje izven vseh družbeno-političnih institucij, zato odklanjamo vsako predstavljanje v imenu občinske konference zMS „ 2. Filter 58 je literano-polemični list skupine Filter 58, ha želi zunaj organiziranih oblik dela družbeno-političnih organi zore i j polemizirati z njimi. Prav tako želijo v Filtru 58 objavljati literarne zapiske, ki jih v drugih glasilih ne morejo objavljati. 3. Ne moremo podpirati ustanavljanja neformalnih skupin, ki nastajajo izven organizacij Z?4, 'er smo mnenja, da ima vsak posameznik in vsaka skupina dovolj možnosti za razvijanje svojih • interesov znotraj organizacije s-a me. Zato odklanjamo vsako zatrjevanje o potrebi ustanavljanj' skupin zunaj organizacije ZM. 4. Glasilo Filter 58 v takšnem stilu, kot izhaja, ne zastopa interesov mladih, ne prispeva k izboljšanju del z in težnjam občinske konference ZM, temveč z neresničnimi podatki dezorien-tira mladino in blati delo občinske konference in mlado inteligenco, ki dela po naših aktivih, v delovnih organizacijah in aktivih na terenu. 5. Predsedstvo meni, da so dolžni učiteljski zbori pretresti vzgojne vrednosti glasila Filter 58 in svetov ti dj jakom o branju tega gl a s., la. 6. Orgcnizir ti razgovor uredniških odborov mladinskih glasil, predsednika- srednješolskih aktivov, članov predsedstva in uredniškega odbora Filter 58. 7. Sklepe posredovati vsem srednjim solarn, aktivom Zli na šolah, družbeno-političnim organizacijam in komisiji za delovanje na prosvetno-kulturnem področju pri občinski konferenci ZM. - M- •ZAPISI S C DINARJA V PO iP rj Republiška konferenca Z ,.G 3e organizirala 13. in 14. oec. lansko leto v Robin ju se.ninar o realizaci ji stališč problemske konference Z S v Celju za vodstva mladinskih aktivov na srednjih šolah. Veliko smo razpravljali o nalogah organizacij 7 ' in S na sredn.iih šolah. Z4 je idejno-politična organizacija, ki naj bi vodila dijake v naprednem duhu ter jih idejno podpirala. 'S je samoupravni organ, ki nora aktivirati z dobro organizacijo dele Čim več dijakov in katere osnovna celica je razred. Članstvo v obeh organizacijah je isto. Vsak član S je tudi član Zrn. Torej sta obe organizaciji ne_prostovoljni, pa tuni točno določene meje, Ki bi ločila delo ene organizacije od druge, ni. Zato smo na naši gimnaziji že pred leti združili obe organizaciji v eno, ki sedaj vodi vse izven šolsko življenje. Diskusije o najrazličnejših perečih problemih, ki nas' tarejo, so bile zelo živahne ter razgibane. Naj vas sedaj seznanim z nekaterimi našimi ugotovitvami. Vse delo, ki je opravljeno na šolah, je največkrat delo posameznikov in ne skupnosti. Zato morano organizirati več skupnih akcij, kjer bo neposredno vključenih čim več dijakov. Opazili smo, da veliko dijakov zahaja v kroge klerikalcev, kar je negativen pojav in ga moramo zatreti. hladi danes imamo med nami premalo vzornikov,po katerih bi se ravnali. Na žalost je vse več aijakov, ki hlepijo le za materialnimi dobrinami. Preveč dijakov se uči le za ocene in ne za znanje. Poleg tega jih ne zanima okolje, v katem živijo ter delajo in ga tudi ne poizkušajo spreminjati, v čemer se kr že nezainteresiranost mladih. Tudi med profesorji je prežalo znanstvene težnje, da bi v istem času naučili več. Velika ovira so neustrezni učni progrnmi ter učbeniki, zato smo zahtevali njihovo korenito spremembo. Dejan, sko je danes dijak skoraj prisiljen v kampanjsko učenje: vsak dan nora biti pripravljen za šest predmetov in le redki so, ki so za vse temeljito pripravljeni. xola nas ne bi smela učiti samo tega, kar je človeštvo že napravilo; njena glavna naloga bi nora!a biti, da bi nas učila za bodočnost. Prav tako pogrešajo odkritih odnosov ned dijaki in profesor ji, ki bi se norali odražati v demokratičnem sodelovanju, kjer naj profesor ne bi bil poosebljena avtoriteta, temveč bi moral s •svojim znanjem ter znanstvenim prepričevanjem prevladati dijake ter nas usmerjati pri delu* Dijaki bi morali sodelovati pri vseh zadevah šole, na vseh delovnih ter redovalnih konferencah, pri sestavljanju učnega programa in urnika, izbiri oredevate Lja in mentorja, ori obsegu domačih in šoIških nalog, razen pri delitvi osebnega dohodka in končni verifikaciji. Na srednjih šolah je tudi vedno več socialnih razlik, ki bi jih morali odpraviti, saj so te razlike včasih usodne za uspeh in duševni razvoj dijaka. Zahtevali s.ao naturo, mi se ne bo spreminjala iz leta v "Leto, Vsak učenec bi moral že pri vpisu na srednjo bol o vedeti, kakšna bo matura. Tako bi se za pred nete, ki jih matura poudarja, lahko res temeljito pripravljal vsa štiri leta. Tudi pomen seminarskih nalog upada, saj so ponavadi prepisane in ne odražajo dejanskega znanja, že sedaj bi se morali privaditi na tako obliko dela, kar bi nam zelo koristilo pri študiju na višjih šolah, V e dno bolj pereče je vprašanje ocenjevanja vedenja, telesne, glasbene, likovne in tehnične vzgoje. Pri teh predmetih ne moremo ocenjevati le delo oziroma znanje, temveč tudi odnos do dela. Ocenjevanje, kot je sedaj, je zelo neprimerno. Sden izmed predlogov je bil,naj bi bi La o sre on ia ocena za vse te )r e a.ne te dobro /Z/. Zaradi pozitivnega oziroma negativnega odnosa do dela bi se ta ocena lahko zvišala oziroma znižala. Tudi o vlogi srednješolskih glasil smo velimo govorili. Glasi La bi morala biti 1iterarno-infor.nalivna. Prav kot informativno sredstvo so glasila premalo izkoriščena. Na seminarju s no sprejeli več delovnih obvez, ki jih moramo izpolniti v najkrajšem rolcu in ki se nanašajo na zgoraj navedene probleme. Pri tem delu, ki je zelo obsežno ter zahtevno, mora biti vodilna sila predsedstvo aktiva ZMS> na šolah, ki mora usmerjati ter nadzorovati vse krožke ter sekcije. Zlasti pa se morajo pri tem delu aktivirati člani ZK, ki ponavadi s svojo ned aktivnostjo ne opravičujejo članstva v tej organizaciji. ŽARKA SLANA UČNI USPEH O™1 POLLETJU NA NOVOm5 KI GMaZIJI Uspeh v letošnjem prvem polletju kaže v primerjavi z uspe r bom v lanskem prvem polletju boljši uspeh za okrog 7%. Kot kaže razpredelnica, je izdelalo v prvem polletju skoraj 59% učencev. Tudi struktura tistih dijakov, ki niso izdelali razreda, je boljša, saj je aed nezadostni„.i od 117 kar 61 dijakov, ki imajo samo eno nezadostno oceno, 28 dijakov pa ima po dve ali več ne zadostnih ocen. Lestvica uspeha v te a polletju kaže naslednja razporeditev: Razred: % uspeha: mesto: 1. a 73,53 % 5. l.b 75,80 % 3. 1. c 72,00 % 6 o 2. a 70,00 % * f 3. 2 „b 71,40 % 7. 2. c 65,59 % 11. 3» a 65,20 % 12. 3-b 37,00 % 1. 8. c 55,00 % 13. 3.d 66,70 % 10. 3.e 42,90 % 15. 4. a. 63,20 9. 4. b 63,20 % 14. 4. c 47,60 % 15. 4.d 75,00 % 4. _ 4_Le_ 32^60 % _2jl Razpredelnica kaže, da se je uspeh posameznih razredov močno spreminjal. 4.a razred, ki je '->bil ob prvi redovalni konferenci najboljši,saj je izdelal 90 %, je zdrsnil ha 9. mesto. 3.a razred, ki je preteklo šolsko leto izdelal 100 %, je sedaj dosegel šele 12. mesto. Kaže, de, so dijaki v teh razredih premalo vztrajni, saj imajo vse uožnosti, da bi obdržali prva mesta v uspehu- . . ----^ tv" Posebno je pohvale vredno, da so se v uspehu močno dvignili nekateri drugi razredi, kot 3.b, ki je dosegel prvo mesto in 4.e, ki je dosegel drugo mesto. Čeprav imajo dijaki nekaterih razredov veliko slabše možnosti za študij, so dosegli zavidljive uspehe - /4.d, ki je dosegel četrto mesto in l.c, ki je dosegel šesto mesto/, V tesni zvezi z boljšim učnim uspehom je redno obiskovanje pouka. V razredih, &jer je odstotek obiska bistveno zmanjšan zaradi neopravičenega izostajanja, bi bilo treba poskrbeti, ds bi dijaki bol j redno obiskovali pouk. Glede veden j ^ in.obnašanja naših dijakov je mogoče ugotoviti nekatere oomnnjkLivosti, in sicer: - malomaren odnos do starejših in predpostavljenih /oozdravljanje, odstopanje sedežev starejšim i. / - nedostojno govorjen je, preklinjanje - kajenje in obiskovanje lokalov - odnos do družbene imovine, itd, V vseh teh primerih ne gre zn večino dijakov, temveč le za nekatere, zato bi biLo potrebno, da nn sestankih razrednih skupnostih posveti jo več čas1" temu vprašanju. ATekatere od' pomanjkljivosti kažejo, dr. nekateri dijaki pozabljajo na osnovno pravila lepega vedenja, n^ tak'no obnašanje in srčno kulturo, Prav tako malomaren odnos do družbene imovine kaže najsplošen človekov odnos do okolja, v katerem živi. Več ko mora šola dajati sredstev za popravila, manj denarja lahko nameni za louerniz^cijo pouka, za ekskurzije, kar vse vpliva na to, da dijaki dobijo manj izobrazbe na gimnaziji, kakor bi si } lahko sicer pridobili. Ob koncu šolskega leta bo učiteljski zbor gimnazije pode Lil posebno nagrado razredu, ki bo največkrat v šolske letu dosegel prva mesta, To pomeni, da ne bo zadostoval le najboljši uspeh pb koncu šolskega leta, te iveč tudi med šolskim Leto.a. osebno presenečenje pe profesorski zbor pripravlja z° vse oulične in prav dobre dijake gimnazije. Ob oceni učnego uspebo bo hkrati upoštevanj tudi obnašanje dijakov v posameznem razredu, njihovo izven šolsko udejstvovanje, vzgojni ukrepi, ki so bili izrečeni zaradi nepri lernega obnašanja. Uspeh, ki so ga dosegi' posamezni razredi, kaže med drugim tudi na to, koliko so si razredne skupnosti prizadevale doseči pri posameznih dijakih boljši uspeh in kako so organizirali medsebojno pomoč. Zdi se, da je po nekod prav te medsebojne pomoči premalo. Pričakovati bi bilo, da bi boljši dijaki pomagali slabšim, še posebno, če si pomoči žele in jo iščejo. Ne bi bilo tudi odveč, da razredne skupnosti analizirajo uspehe, poiščejo vzroke neuspehov in jih odpravijo, enim, da je uspeh na gimnazij.) zadovoljiv, vendar bi ga bilo mogoče še izboljšati. Tega se morajo zavedeti dijaki že v začetku drugega polletja in se še resneje posvetiti študiju. Ravnatelj gimnazije: prof, VEuJČCO TROHA . UČ'TI USPEH 08 POb _iSp TIJ NA ES~ Ot drugi konferenci se je učni uspeh na ,3SŠ precej izboljšal, čeprav rezultati še vedno niso zadovoljivi, Polletno šolanje'končalo 117 dijakov, 1L2 pa jih je bilo z nezadostnimi ocenami, -enim, da vzroki z» neuspeh tičijo v nas, dijakih samih ter naši neresnosti. Premalo se zavedamo, da nagel razvoj tehnike in znanosti v svetu zahteva od vsakega posameznika človeške družbe vedno več znanja- Po stari navadi pa poprime večina dijakov resno za delo šele proti koncu konference, ko je na žalost že prepozno. Torej se bomo morali v bodoče bolj potruditi ter pomagati slabšim dijakom v obliki raznih krožkov. In nazadnje še razvrstitev razredov po učnem uspehu: 1. /L.b-60,6 %/ 5./3.e_47,6 %/ 2. /4.»-59,1 %/ 6,/3-b-45,8 %/ ?./2.b-54,8 %/ 7»/2.--45,2 V 4../1. c-50,0 %/ 8. / L. a-44, L %/ ERIKA Ov ;-JN ^Uir 2b~ /feut/^vuCA. V Z-V Milijoni let so pretekli, da se je nad naravo dvignilo misleče bitje - človek. Sprva nebogljen v primeri z naravnimi silami, nato vse močnejši, je začel spreminjati videz sveta. Vzporedno z njegovim duševnim razvojem so se začela pojavljati prva nasprotja med ljudmi. S pojavom privatne lastnine so nasprotja prerasla meje nasprotij, pojavljati se začne omejevanje človekovih pravic, Brezrazredna družba je prešla v razredno, v družbeno - ekonoms.ro formacijo, ki terja neprestan bo; med zatira — ci in zatiranimi, devolucija in evolucija sta postali tisti osnovni gibalni sili družbenega razvoja, ki vodita današnji svet nasprotij v socializem. V začetku 20. stoletja je bil svet poln nasprot"}. Nove kapitalistične velesile (Nemčija) so zahtevale novo delitev sveta. Take zahteve so pripeljal-: do I. svetovne vojne. Takoj po vojni so antantne sile sklenile sporazum o ustanovitvi Društva narodov, ki naj ima kot glavno naloOo ohranitev miru in vprašanje splošne razorožitve. Vendar Društvo narodov ni uspelo rešiti zaupanih nalog. Nemški kapitalizem - imperializem je rastel. Ideologija nemške buržoazije postane nacizem, kar pomeni regresijo meščanski- idealov ali vstop v novo vojno. des, nemški nacizem je pahnil svet v novo svetovno vojno» O posledicah ne bi novoril, ker so več ali manj nam vsem znane. Spregovoril bi o ustanovitvi naslednika Društva narodov - Odd. Pobudo za ustanovitev OZN so dali zunanji ministri SZ, Z DA in Velike Brit on :i je že leta 1943 na skupnem sestanku v Moskvi. Do ustanovitve je prišlo sredi junija 1945 v San Franciscu. Ustanovno listino OZN jo takrat podpisalo 46 članic. Prvo zasedanje je bilo v prvih mesecih leta 1946 v Londonu, kjer so sprejeli sklep, naj bo stalni sedež or an zacije v Nev/ Torku. OZN ima tri pomembne organe in vrsto komisij za razna področja. Najvažnejši organ je Varnostni svet, katerega naloga je ohraniti, mir na svetu. VS ima 11 članov: pet je stalnih s pravico veta, ostalih šest voli o vsaki dve leti. VS odgovarja generalni skupščini. Važen organ je tudi generalni sekretariat, ki ga vodi generalni sekretar OZN. OZN je kljub nasprotje ., ki vladajo v njej, zelo pomembno. Na njenem sedežu so- diplomati v stalnih stikih in tako lahko zelo hitro zavzamejo stališča do perečih mednarodnih problemov. Pri OZN deluje vrsta komisij - UNESCO, UNICEF, IkO, ILO, FAO idr. , ki se ukvarjajo s problemi šolstva, kulture, prosvete, otroškega vavstva, kmetijstva in prehrane, s problemi zdravja, s problemi beguncev, mednarodne delitve dela itd« V novejšem času igra pomombno vlogo, posebno med deželami v razvoju, mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki kreditira vrsto gradenj tudi pri nas. Ndprimer: program Ob., za turistični razvoj južnega Jadrana. OZN je do sedaj že večkrat rešila mir v raznih delih sveta. Leta 1949 je ostro posegla v spor med Egiptom in Izraelom, kodre čelade" so na Sinaju vzdrževale mir vse do junijskega syopada 1967, ko so na *arabs_o zahtevo morale zapustiti položaje. Frišlo je do novega spopada, v materem se OZN trudi, da bi dosegla mirno rešitev. Spomnimo se sa 10 odposlanstva Gunarja Jarringa na Bližnjem Vzhodu. Po letu 1'50 je posredovala O ZN v korejski vojni. Lotila se je zapletenega al"irskega problema, pa spet spor:, .med Egiptom in Anglijo. Vsa :okrat uspešno, kanj uspeha je b: lo ob dogodkih na madžarunem.1^60. je izgub.'1 življenje generalni sekretar Da gg Hamorshjoln , ,.o je hotel posredovati v iongu. Ves čas lahko sledimo zelo razgibani dejavnosti OZN. rosebno je močan v zadnjam času ,,las neuvrščenih dežel. Nad bi se dotaknil še - zame najvažnejšega dokumenta, ki je bil sprejet z r.-solne Jo št. '17 10. dece .tbra lC/!8 -Splošne deklaracijo š love ko vili prav.c. Deklaracija poudarja, da je priznanje šlove. rega dostojanstva vseh članov človečke družbe ter nj,..hovih ena ..ih in 'naodtiil ;"ivih pr vic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu. N jvišje človeško prizadevanje je sv •'t, kjer bi vsi l judje prosto gov orili i.a verovali brez strahu in revščine. Da, gotovo je ros ta.ro! Vendar, .kdaj bo peščica ljudi, ki ji; je prestiž v svetu osnovna naloga, spoznala ta ideal? Dale" je še ta čas, vendar svet bo nekoč tak! rnraba je verovati v ulove ;a kljub podlosti posameznikov, V nas ljudeh je mnogo dobrega in tudi 'marsikaj s la. bega. Da bi bilo dobrega na svetu vse več in zla vedno manj, lahko pripomore vsa .:do od nas v svojem vsakdanjem življenju. TONE OVEN /V\£Lti . • . J 1 O Ti d TRIGLAV (Eadaljevanje >' / ^7/^ . x F ‘f?<^4 ^|z#< y k#z5 ! vi- <; -7^" ^ v ^ ^ v-ix, v -^K ' x T -y ' ‘\ J ^_/ ''vi - /»1 • -s —, x sr^*~r ~-X"v -X^X c > T- a J fTr . .*£*'> 'ksS-\ - i I -r- ^< ^-X / -.. s: z - ~yX '' — :x ^ - • ^'0 2 ^r^-;' / ^ - • -^^’A / 5 -C^~~n. IV; =r...^s-!^J». . r^r^T ^•iiv •— r^»r , ^ ^ • v •' • - ® S^v S#' ~"S~v X J V^U* M.vZy / ^ (vElS:: o*^ »__ ,/mn>> m :____ rljX^)>/ I\\AIE / 'A /f /x ■ -X- /t>, Ji^x /X z: ^ 4v ^ < rr ; ^ ■V / '^V"'/ -—- " A, * s^z Z" A "X !;, Iz.ovc>y \V' X . z- nor j a n« obzorju. Lee in Ir. ne el j sta položila svoje 'ros ti po kamenju, val:or tudi mnogi drugi, in se sončile , jaz ps 3ejn zlezel v stolp in z daljnogledom opazoval bližnje in daljne hribe. »1 ja Lev stolp je -postal nek s. k simbol Triglav.: . i os ta vi ti oc Je dal Jakob Dljaž leta 1G95 na svoj en svetu in. n. lastne stroške. Pomenjen je varstvu planincev in je občne tudi zna1- triangulacije. Za naše davne prednike je bil Triglav prestol troglavega božanstva ( zemlje, vode, zr.' a ) . kasnejši rodovi so nanj navezali pr. vljico o Zl-torogu. Prvi dokazani vzpon n ...nj je bil opravljen leto 1770. ::i . jvečje sope veselje je na gorah". Te navidez preproste, pa globoko občutne besede je zapisal radovljiški domačin, mladi Ivan Dežman n« listič popinja, ko je lota 1G09 stopil na vrh Triglava kot prvi idealni planinec. Dobrih sto let za njim beremo enako prisrčno, čeprav v izbranej še besede odeto izpoved starega oboževalca Triglava Julija l'ugyja: "IV ob eni c.rugi gori niše. postavil toliko oltarjev kakor n jenu.V ten stoletju se je xtevilo obiskovalcev vedno bolj /..močilo. čo osvoboditvi pa, v0 je s Triglava izginila, krivično postavljena meja, so se jele nanj zgrinjati leto za letom tisočgl ve množice domačih in tujih planincev, ned katerimi smo bili tudi i. OTROCI s V L,Tč-n i.zDu-.i jjduiijij ji.i.bP 0 j/Oo_)OPi..n.:. uj.'0Vlču xredno karkoli povem o svojih osebnih vtisih v ZDr, se moram opravičiti za izjemno nerodnost, ki jo razodeva članek 'k c tu je j o za no o " , ka’;or ga je v o ogovoru z enoj ( po vsej priliki v veliki naglici ) improvizirala urednica "otozic:i serka -»lanova. e na misel mi ne pride, da bi zda j metal krivdo nanjo, Zvkaj kriva sva oba. 7 naglici sva premalo pazljivo pregledala rokopis in ta’-o so v sestavek u-yle nekatere stvari povsem iztrgane iz '-on teksta oje pripovedi. Le-ta s je no mr - č nanašala na ozko določeno regijo in ne na. _.D.& v celoti. Govoril se a o svojih osebnih vtisih, o tiste/ , kar se/' sam do', ivel z mladino mojih l"t, z mladino belega in črnog, rodu. Kobena naglica i dobra, pri takem delu celo ne, zato n ma bo bržčas ta izkušnja dragocena šola Zo. v prihodnje. In v :i->tozice:i pišemo zato, da, tudi zato, da se učimo. In xe nekaj bi rad poudarili predno spregovorim o "otrocih cvetjaafera okrog zgoraj navedenega sestavka je mo j e prvo vreča nje z javnostjo in more. roči, da ni brez grenkega priokusai če se komu od mladincev kaj ponesreči - in to sc la h1-o vsakemu primeri - se take reči obravnavajo v okvirih naše razredne sHr -•nosti in mladinske organizacije, to je v tistih okvirih, v katerih sc giblje tudi naše glasilo. Naravnost nepojmljivo mi je, da nekateri, 1ri so jim vzgojitelji že zdavnaj pokazali vrv ta, .mi vladine:", p... hrbet, krošnjar' /So z n "iri slabostmi po raznih listih in zabavnih prir.ditvah ter izkoriščajo na'n prve poskuse j s v neg,, udejstvovanja za osebno obračunavanje z arko članovo in “stezic mi'. In to ljudje, ki niso niti družbeno niti oralno kdove kako izbirčni, kar -otrjuje že samo naš primer, kaj yele vse drugoi :,i;.pize.i fig; s s svatu ni voč ta' c neznana s tv., r. Toda, sli v eri o čl o v olj o njem? uli jo v <3 o če i-n c idil, ds ord. to gibanje le ni povsem ta1-o, 'uvor na .-a ga privezujejo razna poročile:? i.e trdim, da dipp jo na" tis'- z gcv.oj; , . sli ■ a, f.. je resnic res nekoliko manj blagozvencčs, '-ot njihova ge ji - ve po pravici povem, se' bil pred odhodom v eri'-o 'ar neke. v o nsvdu;' n na e njimi, ten p. sem kuj hitro spoznal, da. njihovo i.uo troci cvorja •• in geslo ". ir, ljubezenč dalje bolj izpodrivajo lenoba, umazanija, po olin jusivnost in judo. (hude j o eni heroin v ameriškem elengu.) V s ucblu pruvih hippgjsv nisem sredi. ^r.spovedovali sc mi, oa imajo no’-c.!šno skupno hi v o v bližini, -ra tr. nec .-se je celo povabil, ne j bi jo šla pogled-., t, tod,, e r r s. o ob) sH-li frinidad m uenver in se.. na rekel, da jih ima . ie od ta. dovolj. v Irinioadu, ns'-ako vu .ilj ju no od xueble , imajo svoje naselje. ^ ek liro je odi-mkn: eno iz mesta, ii.il jc L.p sončen dan in njihove pisane zgradbe s-1, c -zagledali če od dal- č. zapeljali smo na parkirni prostor znotraj bodeče ice, ,-i obdaj: naselje. Izstopili mo in si najprej ogleda-, li prostor; '~oli’-o meri zemljišče, nisem . .o0:l presoditi. i craščono je z vč sili tudi do pasu sega jočo tr.. vo, plevelom in divjimi sončnicami. Tu in t: . je ku, '-e. .onj f razbite steklenice in konzerve pa ležijo povsod vo' oli. stavbe imajo kupolasto obliko in so sestavljene iz pravilnih petero^etni-v c v , tri' "otnikov ali pa. iz brezobličnih ;lok.sv. Th meje smo izvedeli, ds so narejene iz avto. -obilo ;h streh. IV. in ta-- glad. iz trave kabina kakega večjega avte -.obilo ali po.'-.tovornjaka, ki so prav tako "naseljenito so kazale zavese v njih in dimniki, ki štrlijo iz streh, sicer pa zunaj ni bilo žive dušo. 'oteli smo Le oditi, vo so je iz mesta pri;, olja le v rolo. -lje on avtomobilu skupina hipp/ev. Vprašal? smo, če bi si 1 h o o;,led li tudi notranjost njihov; h " ta no vanj " . 1- o jasnili se n: m, r a je vstop obiskovalce.'", dovoljen ca. o v javno zgradbe. 1 ospr il.i. so ms do gl o d lišča. To je ena n-:-j več j ih s ta vb v naselju. rov dali so no. , n so če začeli z restavracijsvi. i deli v n.j e m, toda ..-eni so jo zel lo, da se tako i. onovanemu gledališču bliža i-onec. Ha. so bila vc: razbita, po tleh co ležalo cunje,-na katerih se jo nevolivo "o poznalo, da so bili novoč plašči, stene p-: so bile pr .v tavo vse črne od umazanije. i o1_azali so nam. tudi kupno zgradbo, - li kak n jo oni ime-nuje jo ';Thc Lrousc of C o imuni t '. a v rvc. j ros toru je bilo toliko navlake, da smo koma j našli pot do m slednjih vrat. odern.e slike, kipci" (oprostite, tC. ni. pril govori), les, kosi železa in celo i it&ju.. 1 b.čRUJi, ki pa je bil sa.*.. potreben temeljitega pranja. Ilad vrati je visel seznam petih točk, na p. i san z rdečo barvo, opomnim se le zadnje, vi se jc glasila ne-i-uko takole: ‘'"Obiskovalce prosimo, naj ne motijo prebivalcev mesta v njihovih z-; nebnih stanpvanj ih, če pa bi -e nam želel kdo pridružiti, lahko ver ostane. Javi naj sc v ruuenordeči hiši.11 Vstopili s .o v naslednji prostor. Ogro.na r iža, na. njej in na tleh škatle z žeblji, žico, polomljenim orodjem in nič irugega. svetlobe je prihajala- jkozi majhno razbito ovno. Ob vratih v naslednji prostor je bila na steno pribita konzervna *Vatla - "prostovoljni prispevki". tresli s -o vanjo za dol^r drobiža in vstopili v naslednji prostor - '-uhinpo i jedilnico. .Jo je bil velik, svetel prostor z. borno opremo. V 'otu je bilo nekakšno ognjišč'-;, štedilnik ali ne1-,., j 'ca' "neg... , redi sobe voliv. miza iz grobo obtesanih desak, okoli, njo pa so stale r. v ta1-o klop i. a i izo je bil postavljena ogromna črne s'e'edc, očitno edina posoda, ki je služila za kuho in "servira g.o iztr- i.ih jedi po hipp:, raenujui" Kot sem kasneje .videl n, televiziji, so jedli kar z rokami, u,.o?tev...,,: načelo "Help yourself xvi'tl /oUr ds". ud jav- - j*-;:.!. ; n ih zgradb ne n je preostalo le še njihovo ;1 Svetišč ::. To je manjša simetrično grajena st vba, H jo omejujejo pravilni geo. .etri js1'! liki. Tudi tl so sestavljena iz letev, razi brk enih"v obliki pravilnega i e tero1-otnika , vendar sveti ''še- ”e_ ni bilo dokončano. ::It taksa time- je revel eden od hippvjev, jaz : .. .ee.-:, si mislil :! Oh, it really does swcp ty, 1 se". ; mr op C it,7 ima okoli petdeset zanikrnih prebivalcev. To so v gl.vnem zreli ljudje, ne’m.teri so celo končali fakultete . To se... kasneje videl na tmlevizi;ipa tudi med našim pogovore... sen opazil, da ^overijo nekateri, izredno čisto angleščino. Tako n-... ja eden izmed njih, ko smo a e jim zahvalili za prijaznost, odgovoril: :!shurely" in ne :;shure-, kot bj prav gotovo odgovorilo SO,j .umeričanov. Tudi rojstna i; .ena sc z: vhli in si nadeli svoja . aive v popolnem brezdelju, če pa se '-emu ljubi, zabije žebelj ali dva. v počasi rastoče svati- če. oicar pa, počasi se 'daleč pride; Pes je, daleč so priYli, vendar nazaj, ne" n prej . Vsakdo se ob vsem tem vpraša, od česa ti ljudje živijo? ..ivijo od bonov za hrano, ki jih države. de je nezaposlenim državljanom, iippvjam so jih sprva odvzeli, nato pa so jih le-ti od drž ve nekako izsilili. Tnihanj e imajo ženske na skrbi. Tu namreč živijo cele družine z otroki, in se v "kuhinjivsak "dan menjajo; 'kuhinj.o imajo skupno, kot sem žc. prej omenil. Zapisal sem. si tudi odlomek iz nekega intervjuja s i-etrom RabbitonL, ki tudi živi v tem mestu: Kovinar: "Vaše;življenje je protest, raj‘hočete o•tem, čemu se upi-r, te?:: ' ;';ioče,.,o ljubezen, ne vojne, smo, proti tu1 sam, • ki ' £ihžpia'- ' ču jemo od vsa v egu. kupljenega predmeta . . '-r ‘Troti vojni ste. irdvilnoi Toda zakaj r s,te^ ; roti ‘plačevanju taks? To je nesmisel: :: • -T Rab.bit: 'Tekaj?” > Ižovine-r: ”Tvoje otrobe pošiljate v drž, vr.rr yole ,• ’ -a t o-r-i' 1 • ,d,e 1 o v-- n "i .e j e- omogočajo prav takse, proti katerim :sk .-borite. ” ' ... v Ra bb.i-t: m T* je ,država dobi denar za -šolstvo, se mene-, n- tiče / Vem le to , d-a. je-_ vsa’ dolar , ’-i ‘ga dobim, jaz , n.- negtyrda bi g?, •oo.r.abili v vietnamskih v^jni, pri meni -bolje spravimer}-. “ • .. j. * lab bit. .ima do ne1-e mere prav, .-vendar -pa ■ že. v 'ZDA "vedimo tudi ta’mih predelov, ’ljcr _ je vsa1' dolar, ki ge- država tja vloži namesto ...v dietna m, '-e bolje spravljen; ko-t v.- lahbitovom Ženu. "9 90, .l^hko bi rekli, po’ lični-, "otroci cvetja(V Dr op L1 t.yju bolje rečeno .“otroci plevela .ali»drv•-ih -sončnici) Tu pa je .e druga smer, druga -veje hippizms . To so :-največkrst sezonski nippyji, ne manjka pu med n j ii:i tudi ‘ta’-ih, l-sa-tor ih sezona traja 365 dni in 6 ur na leto. T:\njihovih..vrstah so. otroci bogatih staršev, ki se odpravijo na-poletno potepanje. Tiso redki orim^ri ko se je tak0 potepanje končalo' tragičnanekateri izginejo in“ ’ jih potem 'ne morejo najti-. >0d nekaterih' na jdejo- le -izmaličena trup La . V to vodi hipi;y je 1 njihovo geslo^ljubezen”. Le zadovolju-jo jih le. njihovi vrš vfii.ki, uuoi , drugim ljudem.- i zka zu jejo s vo i o ■'ljubezen:1 .j^clen takih primerov;,'-ki, ga prav-,gotovo poznate, je umor oharon Ta te in njenih prijateljev, p--, - Rabbit: r ' f o vinar: oe nadaljuje -r-r o j n f, hjTDRDJ J: ihfžiR T T> r* '■ Življenje, delo in misli prof. Milane Smerduja Tovariš prof. Milan Smerdu je poznan kot mjrcn dobrodušen-človek. Številne gube in gubice na njegovem obrazu zgovorno -srt--čsjo, da je p-ešel že mnoge šol« življenja„ Sprejel m« io n» avo-jpm delovnem mestu v Krki, tovarni zdravil. Ma obrazu mu je lebdel tisti njegov hudomušni nasmešek, ki ga pozna vsak gimnazijec, da sem se nehote spomnil časov, ki sem mu kazal dvomljivo znance kemije. Kajin pogovor se je odvijal v prijetnem, skoraj prijateljskem vzdušju. -Najprej mi, prosim, povejte nekaj o sebi. -Ro j "n sem bil v Mariboru, k j °r sem p "•-e žival tudi zgodnjo mladost. Leto 1941 me je z"t klo na klasični gimnaziji. T^ koj po prihodu Nemcev sem bil zaprt, pozneje pa z vso družino izšel jan v Srbijo. V NOV sem se vključil leta 1944. Bil sem dvakrat ranjen in leta 1946 sem bil demobilizir n, kot 6o % invalid. ?otrm sem v Mariboru maturiral in šal jeseni 1947 študirat v Ljubij-no. Tam sem končal enoletno višjo fizkulturr.o šolo„ 1. septembra 1948 sem prišel v Novo mesto, kjer sem na gimnaziji učil telovadbo in istočasno kot izredni slušatelj nadaljeval študij na visoki šoli za telesno vzgojo v Beogradu. V letih 1949-51 sam študiral n^ visoki pedagoški šoli v Ljubljani, kjer sem diplomiral iz k°mij3 in biologije. Na gimnaziji sem učil do 1958, ko sam oostc1 r°vnatalj učiteljišča. To delo sem opravljal do 1967 , ko je bilo učit'ljišče ukinjeno. Motam sem spet poučeval na gimnaziji do 1. sept * mbra 1969. Sedaj sem šef izobr a žpvalnaga centra v 'Krki’’ „ Poleg redne -službe sem delal v raznih strokovnih in družbeno-političnih organizacijah. Med drugim sem dolgo časa vodil telovadno društvo Partizan. -Katera so osnovna načele, ki ste se jih držali kot pedagog? -Prvo in glavno načelo pedagoga j®} da mora imeti mladega človeka rad. Treba mu je nuditi priložnost, da popravi morebitne spodrsljaje, torej mu je treba zaupati„ Vedno mu je potrebno stati ob strani, posebno v kritičnih trenutkih, od katerih je večkrat odvisna življenjska not mladega člov °ke. v svoji praksi sem se srečeval z mnogimi takimi problemi. Nekateri cd njih so presegali normalne predpise, zato jih je bilo treba tudi reševati zv e n predpisov in nemalokrat obiti tudi kak paragraf, Bilanca rešit°v takih problemov je pozitivna. -Zakaj ste zapustili delo na gimnaziji? -Vsakomur je poznan pojem reforme. Njeni proces4 nosijo s stališča r-zvoja pozitivne posledice, vendar je v času iz-°jenja nujno prizadeta generacija, ki v t°m obdobju živi in deluje. Na gimnaziji so se ti procesi odraž=li tudi v upadanju vpisa novih dijakov. To je povzročilo zmanjšanje števila učnih ur in zaradi tega sem se počutil ogrožanega. Poučevati sem moral tudi žensko telesno vzgojo, za kar nisem usposobljen, vendar sem z dobro voljo opravljal tudi to delo. Ne bi prenesel, da bi mi po enaindvajsetih letih službe kdo na lep način povedal, da je de la zame zmanjkalo, zato sem raje sam prestopil na drugo delovno mesto. Odločitev je bila težka in moram reči, da dela z mladino zelo pogrešam. 2-f . ■ .V " .... ' V X ■ > • : j-. T .. r."" -Na girvecz S. j! se je ustalilo mnenj e, c! a -te odšli zaradi Cimi tri č e\ ega napada. -To ni reF. Mogoče j? bil to samo impulz, ki j oripomogel k dokončni odločitvi, kan me je Dimiivič res krivične napadel. Nikoli ko me boli, da nismo mogli negativnih pojavov ustaviti že prej, preder je nosilec postal žrtev svojega delovanja, -Mnogi gimnazijci si želijo, da bi še vedno sodelovali na plavalnem tečaju, Ali mi lahko kaj poveste o tem? -Osebno si tega sodelovanja želim. To pa je še odvisno od tega, če me bo gimnazija povabila,in od časa mojega dopusta, ker sem vezan na novo delovno mesto. -Ali bi radi še kaj dodali, česar s svojimi vprašanji nisem zajel? -Vse gimnazijce lepo pozdravljam in jim. želim vre najboljše v njihovem šolskem in izvenšolskem delu in ne nazadnje želim srečo tudi "Stezicam", za katere sem vesel, da so spet našle pravo pot. Potrjujejo moje zaupanje v mladino, ki sem ga izrazij, že prej. Vesel bi bil, če bi se naša pota spet zbližala v takšnem‘ali drugačnem sodelovanju. Sicer pa: "Vremena Kranjcem bodo se zjasnila". Tudi mi želimo tovarišu Smerduju veliko sreče in uspehov v njegovem delu in se mu zahva 1 jv jemo za sodelovanje-, ANBiu-J VE BI It Tako se nam je predstavila 3- b z novoletnim programom, ^azred se je spremenil v TV—studio, dijani so pr.vzeli zahtevne dolžnosti režiserja scenografov, igralcev, spikerjev, humoristov itd. Novoletni gong je udaril in reflektor jc odkril TV-ekran... Program je stekel. Poslušali smo TV-poročila, vremensko napoved, Lahko noč, otroci , Kulturne diagonale, se smejali Don Kihotu in Sanču Pansi in odkrili prijeten glas nove pevke. Zaključek je popestril popularni gost iz Metlike Gašperič Toni. 3. b razredu in dragemu gostu dolg in prisrčen aplavz... -US- l J A _ toiCUtubOL _ U >/<-*vp-s . i_ JCX>UU-CX Ardkoi ■T " ~ " .Odločil sem se, do vos malo pobliže seznanim s športnim življenjem našega mentorja oŠD in profesorja telesne vzgoje Igorja .t Penka. Kavno ko se je odpravljal domov, sem ga zaprosil, naj mi odgovori na nekaj vprašanj, oledii je takle pogovor. Kot vemo, se že dalj časr ukvarjat-s športom. P onima me, kdaj ste se začeli ukvarjati z njim resneje in zakaj ste se odločili za študij telesne vzgoje? Za šport sem se navdušil v delovnih brigadah leta 1949, kjer smo imeli po delu razno tekmovanja, ker sem bil boljši od drugih, sem se s športom začel resneje u vonjati in se odločil tudi za študij telesne vzgoje. Kateri šport vas najbolj navdušuje? Sedaj me navdušuje se odbojka, delno atletika in seveda šah. V mladosti pa sem bil vse stranski športnik. In kateri so vasi največji uspehi? Ker sem bil vsestranski športnik, sem uspehe dosegel v raznih disciplinah. Sodeloval sem v ekipi Olimpije,•ki- je osvojila mladinsko odbojkarsko prvenstvo Jugoslavije. Kajvečje uspehe pn sem seveda dosegel v atletiki. V metu krogle sem bil večkratni mladinski driavni prvak, najt o sem osvojil tudi člansko prvenstvo v tej disciplini m naposled sem zasedel še tretje mesto na balkoni na i . rri šahu si štejem v največji uspeh, o sem dobil naziv mojstrskega kandidata in postal vice-s mpion Slovenije. Ali ste z igro' novomeške ekipe v šahu za prvenstvo -lovern je zaaovoi jni? " -■ n-- Ne, z ei.ipo nisem z dovoljen, saj se igr lci :ne udeležujejo turnirjev, ki jih prirej mo, pr v t ao p: premalo' študirajo šahovsko teorijo. L kipa več kur at tudi ni kompletni. Koliko čas boste še nastopali n r znih tekmovanjih? V odbojki bom n* stop,.1 toliko č s ., dokler bom el.ipi potreben x otem pa se bom z odbojko ukv.rj '1 z ie kre cijo. fr v tako bom nastop. 1 v atletiki tol: ko ča S' , dokier e. ip ne bo dobil zadovoljivega met „1 c ra krogle . o-nhu pa mislim ost ti zvest se naprej. Kaj mislite o športni delj vnosti v Novem mestu n"sploh in glede n- to, kako se mladina vključuje v športno življenje? oportn' dej:;vnost v Novem mestu ne napreduje. Vzrolov je več, Baen gl vnih je denar in z to je tudi pomnjk .nje voditeljev očitno. Z mladino ni načrtnega deli, sicer po je z oni m/nje mladine z~ šport veliko. Potreben jim je s mo človek, ki bi jih ob pravem času pravilno usmeril. Drugi problem je pomanjkanje vodišč in telovadnic. Za sedanje razmere bi robili najmanj še eni rit tol o vadisč in najmanj še eno telovadnico. kaj priporočate mlajšim športnikom? kdor se že misli ukvarjat j s športom, se mora privaditi na športni način življenja m seveda čimveč trenirati. Ne sme pa stremeti za den rjem in se seliti iz kluba v kluo-. N a j bol ja se uspe v dom čem klubu. Ali ste s športnim delovanjem na gimnaziji zadovoljni? Z delovanjem nisem preveč' zadovoljen, saj je ie majhen del dijakov, l:i ob določenih ur ph res vadijo. - oblem pa je tucu v tem, da je velimo dijakov vozačev in le-ti ne morejo vaditi. Mislim po, da bi morali vsi dijaki vsaj-ppravnati članarino, za katero mislim, da ni previsoka. Tako bi Sodelovali jot podporni člani ŠoD. kaj mislite o minulem oportnem dnevu? -portni dan je bil res dobro organiziran in tudi brezhibno izpeljan. Eljni om po moram čestitati za res športno borbo. Moja želja je, da bi bili nn naslednjih športnih dnevih prisotni tudi profesorji ter tako videli športne uspehe dijakov pri njihovi sprosti tvi. BCAviS DULAk -n - NE SMEJ 3£ • • • ♦ • • # * e ♦ • LAHKO TE SLIol PjtCFESORH Civilno zaščita Pouk predvojaške vzgojo. Spr _.1e vonje. -Koko bi v slučaju vojne, z biološkimi sredstvi uničil nasad krompirja?" Odgovarja zadnja klop: -Na njivo bi spustil se s trad j nega koloradskfega hrošča.Tovori3 profesor!" Tudi profesor ima hobfcp Profesor tehnike je po naključju v biološkem knbinvtu zapazil vinsko izobraž; nega dolgoprst-ncža,ki sc je hotvl obogatiti z zbirko na-krr.d nih predmetov. Eed naslednjo šolsko uro ga dijak uščipne: -Tovariš profesor, zgrešili ste poklic." Profesor odvrne:-Ne, to je s a ir. o noj hoh«/»!" 2 o - -• >'. •.: . . / S ii :: T J : s r J ..V ' V - . L— ' : r .. ‘ ;•: r - : 'r