15. številka. v Murski Soboti, dne 14. novembra 1920. I. leto. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 8O mm ŠIRINE 1 K 50 v. Neodvisen političen tednik. IZHAJA VSAKO NEDELJO VELJA PO POŠTI 10 K ZA ČAS DO KONCA LETA 1920. — VSE ŠTEVILKE OD PRVE ŠTEV. PA DO KONCA LETA STANEJO 25 K. Posamezna številka velja 1 krono. Slovenci ! Božne so prilike, v šterih mi Slovenci severno Müre živémo. Na edni stráni smo zaprejti, na drügoj stráni nemamo prilike, kak bi lejko prišli iz naše krajine v svet. Kak bi ležej in falejše svoje rečij odávali in nam potrebne eszi v našo krajino notri spravili. Nega nikšega gibanja v tom intereziranji, kak bi našo krajino podignoli, kak bi naše verstveno živlenje nam v hasek naprej spravili. Pri tom trpij naš slovenski kmet ino polski delavec, naš mešter i delavec. Vsi mi Slovenci severo Müre na tom trpijmo, za to moremo idti vsi na delo, ka té prilike istinsko v naš hasek, v hasek cele naše krajine zbogšamo. Edno leto je minolo, ka smo v Jugosláviji. V našem iméni so do zdaj gučali lüdjé, štere je nišče nej na to gorpostavo. Tej lüdjé, šteri so nej domá z naše krajine, so istinsko do zdaj pokázali, ka je njim v mišlenji samo njuvi intereši, nej nás Slovencov severno Müre. Naše prilike so vsakši dén božnejše, ali oni ništerni si peneze vküp skládajo in dobro živéjo. Naša istinska briga more biti, ka se ednok vsem Slovencom severno Müre pomága do bogšega živlenja, trebej v mišlenji meti cejlo našo krajino. Pri tom deli trebej vküper stopiti tak kmeti, kak polskom delavci, mèštri i delavci. Vsi moremo vküper stopiti, več kak nás je, bogše in vékše de naše delo, bogše de nam vsém šlo. Od toga dobroga mišlenja i od sküpne vole razmeti domáči lüdi nastavili so v tork, 9-ga novembra 1920. leta „Domácso versztveno sztranko“ za slovensko krajino severno Müre. Cili té naše stranke so vse Slovence v krajini severno Müre vküper spraviti v tom mišlenji, ka ednok naše želenje in zahteve naprej prinesémo, naše lüdij, od naše vole zabrána gor postavimo, šteri do v našem iméni gučali. Naše želenje, naše nevole ne smejo na dale ostáti po vesnicaj, v naših ramih, v naših srcih, trebej jih nam je na svetlo dati. Mi známo, ka naše nevole poznajo naši lüdi, šteri so eti domá, pa sami na dnéšnjih prilikaj trpijo. Trebej nam takše lüdij, šteri do v intereziranji naše krajine delali, nej pa za svoj žep, trebej nam takše lüdij, šterih delo de od nás samih ravnano. „Prekmurska kmetijska stranka“ je do zdaj dosta dobroga včinila. Ali njéno istinsko želenje je, ka má brigo za našo krajino vse naše lüdstvo, od bogátca do srmáka, od kmeta do polodelavca, od meštra do delavca. Vsi naši Slovenci morejo vküper stopiti, tak de naše delo velko i hasnovito. Na to gledoč je tá partája likvidirala in včasih z od sküpne vole za sküpno delo razmetimi domáčimi lüdmi je „Domáčo verstveno stranko“ nastávila. Razmila je lüdij, šteri so po právom gučali, ka imé „Prekmurje“ je nej naše, ka „kmetijska“ ščé značiti, ka so kotrige té partáje bilij samo kmetovje, to so oni z višé kak 30 plügov zemlé. Na potrebe našega lüdstva gledouč je tá partája likvidirala in s tem včinila, ka se morejo vsi naši lüdjé zdrüžiti. Slovenci! Naša dužnost je, ka vsi k »Domáči verstveni stranki kcoj stopimo in idemo vsi ne delo za našo slovensko krajino severno Müre ! Murska Sobota, dnéva 9-ga novembra 1920. Začasni tanáč „Domáče vérstvene stranke“. Glász iz domácse versztvene partáje. Tá partája sze je posztávila na fundament, da vszi zsiveti scsémo. Vszi brezi razlocska v mislenyu, csütenyi, veri i csi szirinák ali bogátec, vszeedno csi kmet ali delavec, mester, trzsec ali inteligentni, tak domácsi, kak nam potrebni tüjinszki cslovik. Zavzétje takšega sztálisa sze nam szamoobszebi zapovidava. Od edne sztráni Mra tecsé, od drügi stráni pa so granice, to szo prelazi, šteri nász od bratov i szoszidov locsijo; nemamo ne zseleznic, ne mosztov; odtrgani szmo v tom glávnom versztvenom poglédi od szveta; versztveno szmo zadüšeni. Nas gyezik, naša navcsenoszt, naša szküsenoszt, nase vere, nase naváde, nase raislenye szo tüdi nikelke razloscane od vszega toga nasi bratov. Da szmo kcój escse máli, tak bi razceplenye nase vole mocsi nasé zsivlenyszko obsztánye v nevarnoszt szünolo, v nevamoszt versztvenoga robsztva. Záto bi za nász velka neszrecsa v bodocse bila, čsi bi sze mi raztálali, csi bi mij nej po ednoj poti šli privszem našem prizadevanyi za doszégnoszt nam potrebni obcsni pravic. Ne zsivémo v cajti, da bi nam mogocse bilo sze zse gnesz vtopiti v namene i cile po voli naši bratov. Té cajt pride escse te, da bodemo mi sz vszemi našimi prilikami z onimi nasi bratov bole prikapcseni i zvézani, kda nasa mladina nova generácija posztáne i kda zse pravilna szlovenscsina v nyo preide, kda sze nase versztveno zsivlenye v potrebne szapáse prevodi, do kda sze novi orszacski réd odomácsi. To bode cajt nasega prerodjenja; to pa je nej cajt, da bi sze mi med szebov poleg bodiszi kakšikoli poszébnoszti nyevkali. Sto pri tój szprevidnoszti szpáko med nami z lázsmi dela, tiszti nasz szprávla v versztveno pogüblenoszt, tiszti nász za nedoszitne lasztne zsele volo namejni v szkuznato, bridko bodocsnoszt szpraviti. Záto gnesz szaksa specijálna organizácija našo volo razdira, našo mocs zaprávla, nász odáva. Za ete zsmeten cajt, v sterom zsivémo, sze szaksi pregresi proti doszégnoszti nasi najszvetejsi zsivlenyszki pravic, csi sze ne pridrüzsi nasoj edino právoj poti. I csi tou pod pláscsom nase vszaksemi itak nájszvetejse szvoje vöre csini, dupliško greši i trikrátno gresi, sto sze zavej našega sztálisa, sto to prerazmi i cilou pripozna, vendar dale lazse i hujszka ednoga proti ovomi sz personszkim ogrizávanyom. Specijálne organizácije szo vsze tiszte, stere szvoje lasztne personszke Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 14. novembra 1920. ali razredne partájszke cile pred nase obcesne potrebscsine porinéjo, sze v prvom rédi szamo za lásztni haszek borijo z velkimi szleparijami. „Kmetijska Zveza“ je specijálna organizácija za pretirane popovszke dohodke pod tém sze dobro csütécsim iménom, ka sze ide za kmete. „Komandant kmetov“ pri toj organizáciji je pop, püspeszki aspirant za Prekmurje i varüvács cerkveni patronusov, to je grofov i grofovszkoga bogásztva, záto tüdi branitel grofovszke zemle i velki protivnik, da bi sze zemla med nase szirmáke razlasztila. Tém prevzvisenim spekulantom sze nejde nej za vero, nej za omogocsenye prilik za bogse obcsno versztveno sztánye nasega lüdsztva, tém goszpodom sze ide za lásztne i nyuvi bautasov zsepe, steri zdrüzseno z velkimi i zvitimi lázsmi pávre lovijo pod nyuvo kseftarszko zasztávo. Bivša „Prekmurska kmetijska stranka“ je mejla szvoje poštene kmétszke poszebne námene. Da pa szmo mi ne vszi kmeti, záto je szprevidla, da escse za zdaj je nej cajt, ka bi sze mi po nasi pozványaj razcepili, ár szo predpogoji zatou escse nej sztvorjeni. Szpoznala je taki isztino Domácse versztvene sztránke, záto sze je razpüsztila i k toj pridrüzsila v boritev za pravice vszega nasega lüdsztva. Szojo escse demokráti, národni szo cijaliszti, szocijálni demokráti, komuniszti, šteri sze znábiti bodejo trüdili votume našega dvojnoga lüdsztva za szvoje cile onsztrán Mőre odneszti. Vszém tém specijálnim organizácijam priporocsamo sz „Kmetijskov Zvezov“ vréd, ka naj nász szeverno Mőre zsivécse Sztároszlovence pri méri nyájo, náj pocsákajo nász tam v szvoji lüknyaj, ge szo sze zlegle. Mi je zse gor poiscsemo po nasoj preroditvi i po nasoj voli, a v to sze pa náj ne mesajo, ár tühinszke partáje od toga jáko malo razmijo, ka nász boli. Telko szmo do etimao szprobali i dozsiveli na lasztnom kvári, pa to szmo sze návcsili : Zavüpaj szam szebi, lasztnoj pámeti i mocsi; oszlobodi sze szam szvoje neszpameti i te bodes odszlobodjeni ; prebüdi sze, vzdigni sze, posztavi sze na szvoje nogé za tebi i nam vszem potrebne poszébne obcsne pravice v dánoj mogocsnoszti ; szpoznaj isztino, zavrni lázs, trüdi sze nej szamo za nase potrebscsine poedni lüdi ali poednoga razréda, bori sze za vsza nam potrebna obcsna dugoványa. Prilozsnoszt za to dobis pri volitvaj 28. novembra 1920. Tvoj votom lejko z mérnov düsnov vesztjov oddás za od nasega lüdsztva gorposztávlene kandidáte Domácse versztvene sztranke. Edina tá partaja je sztopila v boj proti vszém komedijásom i spekulantom. Zse prvlé bi tém kacsanv na rép sztopila, pa je nej bilou mogocse, escse li zdaj pod obrambnov posztávov za volitvi sze je tou poszrecsilo i szmo delo lejko zacsnoli. NOVICE. Našim dopisnikom. Na prošnjo »Domáče verstvene stranke« z veseljem dozvolimo, ka lejko vsakši v naše novine piše ali z madžarkimi literami, ali gajičnimi. S tem korakom željemo doségnoti, da bi se iz toga zdrava konkurenca nastanola. Pišite dosta i o sakši vaši nevolaj. Odgovor. G. Sever v svojem odprejtem pismi »Novinah« potrdi vse to, ka smo mi pisali o dozdanjem božnem ravnanji klerikalcev s skrajinov severno Müre, a je on lüdi za to kak ravnitel klerikalne »Kmečke Zveze« odgovoren. Avtonomija. Goszpoda komadanta kmetov »Prekmurszke kmecske zveze« opitamo šztém, ka sze je zgodilo sz szklepom minisztrszkega szveta od 4. novembra 1919., da Prekmurje tvori poszebno upravno podrocsje. Goszpod komadant szo meli tiszti csasz cügle Prekmurja v rokaj, moro od loga znati, i ocsiveszno nam znajo kaj vécs od toga povedati. Novi bankovci. Ker so naše sedanje dinársko-kronske novčanice samo nekak provizorij se pogájajo zastopniki amerikanske družbe z našov »Národnov bankov« zaradi izvršitve novih novčanic, ki náj bi se napravile po vzorcu ameriskih na višnejevkastem papirju. Predsedniki volilnih komisij. Predsednik volišča v Murski Soboti vabi vse gospode predsednike volišč v sodnem okraju Murski Sobota, náj pridejo dne 20. t. m. ob 15 uri v sobo št. 19. okrajnega sodišča, kje bo sklicatelj predaval o nalogah predsednikov volišč in izdajal potrdila v smislu čl. 52. volilnega zakona. „Črni Angeli“. Ni res da bi podpisani načrkal Lendavskemu bivšemu dimnikárju na čelo, da je on tolvaj in da bi ga za tolvaja preklical. ni res da bi mi sodnija prisodila 600 K. peneznega štrofa in 2 dni zápora. Pač pa je resnično, da nisem niti načrkal niti preklical niti bil obsojen. Z odličnim poštüvanjem : Anton Erjavec Okrj. Dimnikárski majster. Paketni promet z inozemstvom. S l. novembrom se je odpro poštni paketni promet, med našov kraljevinov in naslednjimi držávami : Belgija, Dánska, Egipt, Tursko, Italija, Islandija, Luksenburg, Madžárska, Nizozemska, Norvéška, Portugálska, Špánska, Švédska in Veliko Británijo vse té držáve se po pošti lehko paketi pošlejo in od tistec v našo držávo. Gospodárska zadruga v M. Soboti in tihotapci. Vsakši dén se čüje pitanje ka je tomi vzrok, ka je blágo ešče sploh drágo v Gospodárski zadrugi, za nás ki smo člani, zdaj pa Známo kak je to. Tihotapci prineséjo blágo prek meje pa jo tü drágo odávlejo, če pa nišče nešče toga tak drágo pláčati kak oni to ščéjo odati, té idejo k Gospedárski zadrugi ka njim to doj küpijo, slučaj je to. Neki tihotapci so Preminoči mesec prnesli množino ledra, štero je g. ravnitelj Jerebič v Gornji Radgoni sprejel z odprtimi rokami, in je tüdi rastolmačo, kak naj leder neséjo v Mursko Soboto gdé jih nedo financi dobili, pa do tam dobili lepe jezerke za njuv trüd, samo krščanskoj zadrugi se ne posrečilo tistoga ledra tak drágo vö odávati, ár je Policija prehitro záto zvedla in njim rekla, da si blágo v trgovino mere s poštenim potom správlati. Želimo pa, da bi policija taki réd večkrát naprávila, ka bi krščanska zadruga nebi podpirala telko tihotápcov, šterim je nej za delo. Popravek. V šesti Številki našega lista smo pisali, da morejo naši vojáki v tej pokrajni prenočevati na prostem, da je vojaška oblást zasedla polno stanovalski objektov v M. Soboti itd. Preiskava, ki je bila v tem oziru odrejena, je pokázala, da je imel vsak voják vedno razmeram položaja odgovarjajoce bivanje, da ni nikdár noben voják prenočeval na prostem vsled pomanjkanja stanovanj. Tüdi sicer postopa vojaška oblást po možnosti kar najbolj obzirno. — Mi to radi LISTEK. Juri Kozjak, slovenski janičar. — Povest iz petnajstega stoletja domaće zgodovine. — Spisal Josip Jurčič. (Dalje.) Peter se je delal osuplega. Nič ni zapovedal, ne tako, ne tako. Hlapec Ožbe pa brž zdrami hlapce na konje, da bi jo udrli za cigani. Zdaj šele se Peter domisli, da bode tudi on šel, zapove torej, naj še njega počakajo, da se opravi in meč opaše. Da se mu pri tem opravku ni nič kaj posebno mudilo, to lahko vsak sam misli. Tudi stari hlapec Ožbe je ob tla bil s peto na dvoru in zadosti razločno godrnjal : »Ta po kveka ni za drugo, kakor za zamudo in nagajivost«. Malo je manjkalo in bil bi nepokoren dojahal. Morda bi bilo bolje. Solnce je že zahajalo, ko je iz grada Kozjaka dirjalo krdelo hlapcev v svetlem orožju, na čelu grbavi in grčavi Peter, ciganom po sledu. Pa kmetje, ki so gledali za njimi, so videli precej, da so že pri gozdu po napačnem poti zavili. »Na levo ! Na levo!« so kričali sicer, ali kdo bi jih bil slišal tako daleč ! Tema nastane. Kmetje se razidejo žalostno in zapro in zapahnejo tisto noč posebno trdno vežna vrata. Gori v gradu prečujejo vso noč in čakajo, kdaj se bodo vrnili hlapci in s seboj pripeljali drazega dečka, ljubljenca vsakega posebej. Zlasti očeta Bernarda je bila vrgla skrb na posteljo, tembolj ker je menil, da je te nesreče — grozovite nesreče le on kriv. Kmetje doli v vasi so dobro zaprti ugibali, kaj bodo cigani z mladim gospodičem. Eni so menili : »Kri mu bodo izpili, da bodo večno živeli,« Eni so rekli : »Ne, ampak živemu bodo iztrgali gorko srce, da bodo čarodejstva ž njim uganjali, ciganke so vse čarovnice.« Eni pa so si okovan kij postavili v kot za vrata, da bi se ciganom branili, ako pridejo še po njihove sinove. Drugi dan je solnce vzhajalo lepo, rdeče, da nikdar tako, ali Petra in hlapcev le ni bilo z dečkom. Šele proti večeru pridejo — pa brez njega, ki so ga iskali. To se ve, da ga je Peter le na videz iskal, zapovedoval je nalašč jezditi po potih, ki so bili najbolj uhojeni, koder ne bi bil nihče roparjev sledil. Vendar se je delal grozno skrbnega, in ker ga ljudje niso poznan, so bili res toliko neumni, da so ga imeli za neutolažljivega. Po vsej okolici so milovali ubozega otroka in njegovega očeta vrlega Marka Kozjaka, ki pač ni zaslužil take hude nesreče. SEDMO POGLAJE. Potihnil ti vihar ni v prsih boja ; Le hujši se je zbudil črv nekdanji, Ak prav uči me v revah skušnja moja, Bolj grize, bolj po novi krvi vpije. Fr. Prešeren. Preteče zopet mesec dni. Hrup zavoljo ciganskih roparjev potihne. Kmalu se je še malokdo menil o tem, kajti časi so bili hudi, nemimi, vsak dan so se godile čudne reči. Plemenitniki, mogočni gospodje so se bežali med seboj, drezali in tlačili so kmete podložne, najhuje pa so pritiskali Turki. Tako se je v splošnem vretju izgubil, rekel bi, posamezni človek. Nekega dne se oglasi na gradu Kozjaku krošnjar, ki je vsakovrstno drobnino prodajal od grada do grada, od hiše, do hiše, pri tem pa prenašal novice kakor vsi kramarji. »No !« je začel grajski hišni, stari Mari, in drugim ženskim služabnicam na Kozjaku : »Ali bomo kupčevali kaj, dekliči ? Jaz nosim v tovoru na hrbtu lepe nogavice, bele, pisane, na Laškem delane ; imam lepe čepice, zavijače, s srebrnimi nitmi prevezane, gladke šivanke in ostre iglice ; tanko končevje, zdravila za trebuh, za zobe, za rane, potlej nosim tudi igrače otrokom ; hajdi, dekliči moji, barantajmo, vse dam napol zastonj, le polovico mi boste plačale.« (Dalje prih.) 14. novembra 1920. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. poprávimo in nás veseli, da je vojaška oblást takoj odredila preiskavo, da se morebitni nedostatki popravijo. Istotako pa obsojamo pisanje tistih, ki ščéjo z demagoško zovitimi poročili ribariti v kalnem in sejati med judi škodljivo nezavüpanje v oblasti in držávo. Kdor hoče to delati, naj zná, da mu naš list ni na razpolago. Volišča in Volilni predsedniki onstran Mure. Okraj Ljutomer: Plitvički vrh : (Apače, Lutverci, Našova, Plitvički vrh) doktor Lenart Boecio, advokat v Gornji Radgoni ; Videm : (Bolehnici, Galušak, Kraljeva, Slabtinci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Trbegovci). dr. Ivan Hojnik, sodnik v Mariboru ; Orehovci :(Boračeva, Orekovci, Zbigovci) Milan Vončina, sod. kanclist v Ljutomeru ; Ključarevci : (Boreči, Ključarevci, Logarovci, Križevci, Lokavci) Miha Pajt, davčni asistent v Ljutomeru; Bučečovci : (Bučečovci, lljaševci, Stara-Nova vés, Vučja vés) Niko Vrabl, sodnik v Ljutomeru ; Vržej : (Bunčani, Grlova, Kristanci, Vržej) dr. Marko Stanjko, advokat v Ljutomeru ; Čezanjevci : (Branoslavci, Čezanjevci, Kamenščak, Stara cesta) Ivan Bogatec, sod kanclist v Ljutomeru; Cven : (Cven) Jožef Kajč, davčni upravnik v Ljutomeru ; Gor. Radgona : (Črešnjevci, Gor. Radgona, Police) Anton Cigoj, okr. Sodnik v Gor. Radgoni ; Mala Nedelja : (Godemarci, Mala Nedelja, Moravci, Radoslavci) Jože Perme, davčni upravnik v Ljutomeru; Spod. Ivanjci : (Grabonoš, Ivanjci, Ivanjševci, Negova, Očeslavci, Okoslavei,) Franc Velak, sod. kanclist v Gor. Radgoni ; Radenci : (Hrastje-Mota, Kapela, Radenci, Rihtarovci, Šratovci,) Lovro Kuharič, davčni upravnik v Gor. Radgoni ; Ljutomer : (Ljutomer, Noršinci,) Hinko Drvenik, davčni upravnik v Ljutomeru; Murščak : (Muršeak-Zasad, Stanetinci) Hinko Požun, notar v Gor. Radgoni ; Presika : (Presika, Pristava, Slamnjak) Hinko Vodnik, gimnazijski profesor v Ptuju. Penzijonisti. Večkrát smo že pisali v naših novinah, kak božno se godi našim penzijonistom. Penzije imajo tak malo, da nemrejo nej živeti nej mureti. Nešterni so dobili od naše vláde obvestilo, ka bodo z junijem letos dobivali telko penzije kak drügi penzijonisti v Sloveniji. A zgodilo se to nej. To se pravi ljüdi noriti. Pozivamo vnovič našo vládo, naj stori svojo dolžnost. Umor. V soboto, 6. t. m. je bila po noči umorjena v Gornjih Slavečih 80 lejt stara Helena Rác. Njéna hiša stoji 15 minut od demarkácije na samem. Zaprli so in v Soboto v arest spravili njéno hčér Alojzijo Rác njénoga ljubineca, Franceta Zrim, štera dvá sta osmiljena umora. Helena Rác je imela dosmrtne haske na vérstvi svoje hčere, Alojzija Rác. POLITIČEN PREGLÉD. JUGOSLÁVIJA. Naši delegáti so odpotovali v Itálijo na pogučavánje od Primorske. Pogučávanje se vrši v Santa Margherita Ligure in se je začnolo 9. t. m. ANGLEŽI májo tüdi skrbi v svoji lastni hiši. Že mesece in mesece komaj krote uporne Irce, šteri si želej več samostojnosti in samoupravo. Sredi oktobra je izbruhnil na Angleškem ogromen rudarski štrájk, dosedaj nairačiji v zgodovini. Več nego milijon rudarjev je ustavilo delo. Anglija se je nahájala v nájstrašnejšem položaji. 17 dni je držo té štrájk, vendar pa se je posrečilo modrosti angleške vláde, pomiriti rudarje in pridobiti lastnike premogovnikov za izdatno zbojlšanje pláč. Škode je milijárde. RUSI so sklenili mir s Poljáki, záto pa so jim začéla tla goreti pod nogámi. Lüdstvo je nezadovolno s sovjetskov vládov, mesta trpe lakoto, vláda ščé rekvirirati živila, kmetje se pa upirajo odvzemi živil. Mogoče je, da so čtete ure boljševiški Rusiji. MADŽÁRI tüdi delajo krčevite poskuso, da bi si zboljšali svoj žalostni položaj. Njihova krona je ešče menje vredna kak avstrijska, pomanjkanje je tüdi prinjih. Ne morejo pozábiti nekdanjih lepih časov, gda so živeli udobno na račun drügih národaosti. Radi bi se otresli železnih klešč, v šterih jih držimo v zvézi s Čehoslováki in Rumáni | (mála ententa). Záto so sklenili s Francozi pogodbo, s štero so jim oddali v zarendo svoje železnice, pri tem pa so si zagotovili vso mogočo podporo od njih. Toda Anglija si je to pogodbo krátko in malo prepovedala in iz te moke ne bo nič krüha. — Madžári morejo do 18. t. m. ratificirati mirovni kontraktuš. Izvanski odsek v parlamenti ga jé že odobril. AMERIKA. Pri volitvaj 2. t. m. bio je izvoljen za predsednika ameriške republike republikanec Hardnig. — V Ameriko nemre človek nači potovati, kak da ima svedočanstvo, ka je nej — socijalist. GRČIJA. Mládi grški kralj je umrl za zastrupljenjem krvi. Naš regent Aleksander se je peljal k pogrebu v Atene. Pojávili so se glasovi, šteri smatrajo za možno, da naš regent zasede tüdi grški prestol. Drügič govore zopet, da bode postal njegov brat kraljevič Jurij, grški kralj. To bi bilo nájvečjega pomena za Jugoslávijo, ki bi stopila z Grčijo v nájtesnejše politične in gospodárske stike. Ugled naše kraljevine bi se povzdignil neizmerno. GOSPODARSTVO. Izdelovanje mila za dom. Kakor vse drügo, se je tüdi milo (žájfa) silno podrágilo. Záto posezajo mnogi k sámopomoči in si izdelujejo milo sami. V naslednjem hočemo podati navodila za izdelovanje mila. Vsaka maščoba je za izdelovanje mila dobra : goveji in ovčji loj, svinske mást, sploh vsaka živalska maščoba in vsa maščoba, ki odpáde v gospodinjstvu. Tüdi vsako olje se more porabiti za milo : olivno, repično, bučno, olje solučnic itd. Prav tako je dobra za milo kakšakoli mešanica raznih maščob. Maščoba za milo sme biti tudi žarka (žaltova, ali pa vsled kake podobne napake za kaj drügega neporabna, Tüdi mast prešičev in drügih živali, ki jih lastnik zakolje, preden poginejo, za kako nenalezljivo boleznijo in ki jih torej ni treba izročiti konjedercu, je za milo prav dobra. Poleg maščobe rabimo tudi lug. Kemična spojina maščobe in luga, to je milo. Lug se napravi iz pepéla, za kar je nájboljši bitkov pepél. Lug se pa dá napravili tüdi iz 5 delov vápna in 1 dela sode. Iz pepéla se naprávi lug, če se pepél polijé z vodo ali kropom ; dobro je dodati nekaj živega vápna. Iz sode in vápna pa se naprávi lug, če se vápno ugasi z malo vode, da razpádne v prah. pomeša s sodo in zalijé polágoma s šestdesetkrát toliko deževnice ali prekuhane vode kot je sode. Za naše razmere, za dom, je nájbolje milo delati tako : Maščobo, ki v gospodinjstvu ni več za rabo, náj se deva sproti v kad ali pa v pokončen sod. To mást ali mešanico raznih maščob je treba zalivati z lugom. Lug náj bo vedno priprávljen v posodi, ki je postavljena toliko višje, da tekočina ž njé lehko odteka v spodnjo kad, v kateri se nahája mást. Lug se naprávlja v čebru iz pepéla in vode ; voda more pepél vedno popolnoma pokrivati. Od časa do časa je treba vreči v to posodo nekaj novega pepéla, obenem pa kos živega vápna, da postáne lug bolj pered ali jedek. Kadarkoli dámo v kad za maščobo kaj tolšče, spustimo skozi luknjo iz posode nekaj luga. Lug in maščoba se o spodnji kádi predelata sáma odsebe brez vsakega kuhanja v milo, ki je sicer tekoče, toda záto prav tako porabno za vsako pránje kot kupljéno milo. Če se nabere v kádi več mila kakor ga je treba za dom, potem pa to tekoče milo osolimo in ga prekuhamo v trdo milo. Kuha se pa takole : V posodo, v kateri hočemo milo kuhati, nalijémo vode, jo močno osolimo, prilijémo tekočega mila in to meščanico kuhamo. Ko se dobro prekuha, kar se zgodi čez pár ur, jo odstávimo, da se ohladi in posnamemo raz tekočino pene. Te pene so milo. Pene správimo v posodo, v katerih se dájo topiti, jih razpustimo na ognju in jih vlijémo v drügo primérno posodo, da se shladijo in strdijo. Potem je milo gotovo, treba ga je le razrezati v kose in spraviti. Če pa imamo na enkrát mnogo maščobe na razpolago, če smo na pr. v sili pobili kravo, potem kuhamo milo iz loja po temle navodilu : Na vsakih 10 kg. loja vzemi 3 kg. živega vápna, 23 l mehke vodé, t. j. deževnice, ¾ kg. sode in 3 kg. soli. Vápno správi v kád, naškropi ga nekoliko z vodo, kad pa zakrij. Po 15—20 minutah je vápno ugašeno in razpáde v prah. Na to vápno stresi sodo. Ko preteče ura, dolivaj v presledkih vodo, mešaj pa neprestano. Nato pusti, da se tekočina ustavi in gošče poséde, čisto tekočino, ki je na vrhu in ki ni nič drügega kot lug, pa pristavi skupno z lojem k ognju. Ta mešanica náj vré 4—5 ur, nakar jo osoli z gori navedeno množino soli. Na ostanke mešanice vápna in sode nalij iznova 23 l deževnice ali rečnice, zmešaj to brozgo, in pusti da se ustavi. Sčisto tekočino, ktero dobiš iz tega, zalivaj milo, ko ga kuhaš. Ko se naberé milo na vrhu v obliki pen, ga posnemi in daj v primérni posodi k ognju, da se raztopi, prelij v drügo posodo primerne oblike, v kateri naj se shladi in strdi, potem ga razreži v kose, spravi ga na hladno in ga rabi. Trgovina z železnino na debelo. Po »Jutru« posnemamo, da so trgovci z železnino na debelo znižali cene in veljajo danes za celo Jugoslávi naslednji temeljne cene za nájvažnejšo blágo : Železo v palicah 13,70 kron za kg., celi vagon postávno jugoslovánska tovarna, železo v palicah v skladišču trgovca za vsako količino 14,20 kron kg., žeblji iz žice temeljna cena 16,75 kron za kg., železna žica temeljna 15,50 kron za kg., črna pločevina temeljna cena 22 kron za kg., počinjena pločevina, temeljna cena 31 kron za kg., konjske potkovi 17 kron za kg., svinec v kosih 25 kron za kg., počinjeni lonči za perilo 40 kron za kg., strešna lepenka št. 1 180 kron, Št. 2 150 kron, št. 3 130 kron za 10 m2. Cena cukra in petroleja v Zágrebu je spádnola. Cuker ki je ešče pred edni dnévi stao 70 kron za kg. se zdaj prodáva vte edni trgovinah že po 62 kron, tüdi petrolejom se je pocenih za 2 K pri litru. Razlog tomi pádanju je nájbrže uredbo, po kateri bo držáva vzéla se sladkorja industrijo v svoj monopol, — to bi potrebno bilo kak naj prvle. Carina je v septembru dála držávi 42648733 kron, od tega je dal izvoz 17 in uvoz 25 miljonov. Trgovci in drügi, šteri ščéjo naše domáče novine »Prekmurskega Glásnika« odávati, naj pišejo edno kárto upravništvi, kelko njim naj pošilamo s sakše numere. Dobijo 20 percentov. Nej odáne naj nazáj pošlejo. SALAY ABEL FOTOGRAF GLAVNI TRG v hiši g. Reich-a slike za izkaznice v 10-tih minutah ! Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 14. novembra 1920. eklič Števan trgovina z železnim blágom v MURSKI SOBOTI, Lendavska vulica. PRIPOROČA Z NOVIČ DOBLENO ŽELEZJE, ŠPARHERDE, OBROČE, RORE (csöveket), ŠTRIGLE, CVEKE, POSODO, ŠKÉRI (szerszámok) itd. Što ščé na dén 20—40 K slüžiti ? Upravništvo „Prekmurskega Glasnika“ išče rednoga raznošalca novin. Što ščé to dobro slüžbo dobiti naj se glási v Slov. kraj. tiskárni v M. Soboti. RAZGLAŠŰJTE v „PREKM. GLASNIKI“! „SLAVIJA“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Ravnateljstvo za Jugoslavijo v Sarajevu. Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani. .== Sprejema zavarovanja proti požaru, proti vlomskej tatvini, proti razbitju okenskih in zrcalnih stekel. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najbolji slaves koder posluje. Pesebno ugodna in priporočljiva so pri njej življenska zavarovanja, ki jih sprejema po najraznovrstnejših kombinacijah. Banka „Slavija“ je najmogočnejša in najbolj zanesljiva slovenska zavarovalnica. Ogromni rezervni fondi nad 140,000.000 K jamčine za popolno varnost. Za vsakaršna pojasnila se obrnte na g. Talányija, glavnega zastopnika banke „Slavije“ v Murski Soboti in v Brezovci. Štampilje KATALOG FRANKO ANTON ČERNE graver LJUBLJANA, Dvorni trg 1. KUPUJEM lenovo semen, svinsko mást, ter méd in vosek, in sploh vse deželne pridelke po najvišjoj dnevni ceni vsaki dén. Na lagri mam vse felé špecerijsko blágo f melo, sol, cuker, kávo, petrol, žájfo itd. ter železnino, cveke, sekire, lopate, rasoja, podkovi itd. Franc Čeh trgovina z mešanim blagom — v MURSKI SOBOTI = (prek od židovske cerkve). PREKMURCI čtite naš domáči list „PREKMURSKI :: GLASNIK“:: Neodvisen političen tednik. MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA Podružnica Murska Sobota. Centrala v Mariboru. Ekspozitura v Rogaški Slatini. Podružnica v Velikovcu. Sprejema vloge na knjižico ter jih obrestuje po 3½%. Vloge na tekoči račun obrestuje najugodneje. Daje posojila na menice, vrednostne papirje i.t.d. Kupuje valute in devize po najvišjem dnevnem kurzu ter izvršuje vse, v bančna stroko spadajoče transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, podružnica v MURSKI SOBOTI. Brzojavni naslov : JOGOSLOVANSKI KREDIT. Sprejma VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4 % čistih brez odbitka rentnega davka. TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323. Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu. Odgovorni urednik : Vekoslav Filipič. Tisk: „Slov. Kraj. Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“