čevljar 5/6 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič BLIŽA SE POLLETNA BILANCA Še nekaj dni pa bo že polovica letošnjega leta za nami. Za nas je to leto še posebej pomembno, saj smo vanj vstopili s čvrsto obvezo, da storimo vse za normalizacijo rezultatov poslovanja, torej da zagotovimo tekoči obračun brez izgube. Letos vsled nekaterih okoliščin kasnimo s konkretnimi podatki obračuna, ta nam je sedaj poznan le za prvo tromesečno obdobje. Na podlagi delovanja okolja, torej trga ter ukrepov ekonomske politike, in naših notranjih gospodarskih gibanj je še vedno močno prisotna bojazen, ali nam bo uspelo doseči zahteven, vendar nujno potrebni cilj. Kateri so glavni vzroki za uvodoma omenjeno bojazen oziroma zaskrbljenost? S prodajo naših izdelkov in storitev »zaslužimo« premalo oziroma donosnost je še vedno preskromna. To seveda pomeni, da imamo previsoke stroške za dosežene prodajne cene in/ali prenizke prodajne cene za stroške ki jih imamo. Bolj velja prvo, saj smo tudi v naših nalogah opredelili boj s stroški kot najbolj prednostno nalogo. Sedanje inflacijske razmere v našem okolju seveda zahtevajo ustrezno prilagoditev oblikovanja dinarskih prodajnih cen, saj se tudi vhod skoraj vsak dan draži. Vsaka kasnitev tudi na tem področju ima občuten vpliv na donosnost. Torej na področju stroškov moramo še mnogo več storiti, kot nam je uspelo dosedaj, da bi izboljšali donosnost prodaje. V zadnjem času je prisotno več izpadov proizvodnje, predvsem v izdelavah zgornjih delov. Vzrok je v zamudah pri oskrbi in pripravi proizvodnje. Zaman bodo pričakovanja za pozitivno bilanco, če ne bo zagotovljenih pogojev za proizvodnjo. Torej tudi vsi, ki nam je dolžnost zagotavljanja potrebnih pogojev za proizvodnjo, moramo izboljšati kakovost izvrševanja teh nalog. Vzporedno z zaskrbljenostjo je tudi nekaj optimizma in to predvsem povezanega z gibanjem zalog in kakovosti proizvodnje. Letos poslujemo z bistveno nižjimi zalogami kot preteklo leto, zagotoviti moramo še nadalje postopno zniževanje teh. Do nedavnega bi ne imeli za normalnega tistega, ki bi zahteval proizvodnjo brez defekta. Ob bistvenem znižanju tega je potrebno še posebej izpostaviti 522 — montažni oddelek, kjer jim je že drugi mesec uspelo zagotoviti izhod proizvodnje BREZ DEFEKTA. Čeprav je gotovo tudi nekaj pogojeno z okoliščinami, jim vseeno gredo iskrene čestitke za tak uspeh. Že nekaj časa smo kar vsak mesec imeli več denarnih odlivov kot njihovih prilivov iz naslova poslovanja. To pomeni, da smo mi več »plačali« za material, sposojeni kapital, delo, družbene dajatve ipd., kot smo dobili plačil za naše izdelke. V mesecu maju je po dol- gem času bilo le prilivov več kot odlivov in samo taka dogajanja omogočajo pozitivni obračun. Za letošnji polletni obračun ni mogoče več kaj posebnega storiti, razen tekoče proizvodnje in prodaje. Posebej je pomembno da vsak za sebe ugotovi kaj lahko in kaj mora še storiti, da bodo izpolnjene tudi vse tiste naloge s katerimi sedaj še zaostajamo. Vse to je potrebno, da bi si zagotovili boljše osebne dohodke in ustvarili tudi nekaj prepotrebne akumulacije. PREDSEDNIK KPO FRANC GRAŠIČ, dipl. ekon. Sanacijski program Komisija za pripravo sanacijskega programa je pripravila dokument SANACIJSKI PROGRAM. V uvodu je zapisan razvoj tovarne od ustanovitve leta 1903 do jubilejnega leta, ko smo praznovali petinosemde-setletnico. Poslovanje v letu 1988 ima nekaj svetlih ročk: — izboljšala se je kvaliteta. Odstotek obutve slabe kvalitete je znašal 2 % (leto prej 2,9 %) plan pa 2,3 %. Bistveno manj je bilo vrnjene izvožene obutve. Poleg kvalitete se je izboljšal tudi odnos do zunanjih kupcev — zaloge v poslovalnicah so bile 22 % nižje od stanja pred letom dni. Tudi zaloge gotove obutve v skladiščih so se približevale planiranim količinam. Vplivi na slabše poslovanje: — Proizvodnja obutve je bila nižja za 8% kot v letu 1987, manjša pa je bila tudi proizvodnja sestavnih delov, produktivnost je bila slabša. Proizvodnja je bila motena zaradi težav v pripravi in oskrbi, pa tudi zaradi manjših naročil — Odstotek odsotnosti je večji za 6 % in znaša 11,1 % (povečal se je delež izostankov, dopustov in praznikov). V poslovalnicah smo prodali 5 % manj kot leta 1987. Na prodajo je neugodno vplivala blaga zima in slabšanje kupne moči v Jugoslaviji. Vhodne cene odločno prehitevajo prodajne. Delovna organizacija je bila v letu 1988 v izredno težkem finančnem stanju. Vse navedeno je v obračunu pokazalo izgubo, ki pa je bila pokrita do oddaje zaključnega računa. V poglavju SANACIJA POSLOVANJA so podane naloge za sanacijo. Prednostna naloga je vsekakor POSLOVANJE Z MANJŠIMI STROŠKI. To so stroški osnovnega materiala, ki naj bi se zmanjšali s prihranki pri nabavi z redno, pravočasno in kvalitetno oskrbo, večjo ekonomičnostjo pri porabi zgornjega usnja in porabo materialov iz zalog. Stroške neizkoriščenih kapacitet je treba odpraviti z boljšo pripravo proizvodnje od oskrbe, priprave in planiranja, do odprave ozkih grl v proizvodnji in kvalitetnejšim izkoristkom delovnega časa. Pri stroških režijskega materiala so navedeni predlogi za nižje stroške energije, kopit, orodja, embalaže ... Z realizacijo nalog na področju vseh vrst zalog bodo nižji stroški kapitala. Enako velja za področje popolne oskrbe planirane proizvodnje, s čimer bo omogočeno hitrejše odvijanje poslovnega procesa. Prav tako so opredeljene naloge glede terjatev in boljšega obvladovanja finančnih tokov. Stroški dela so opredeljeni že z izvajanjem naše poslovne usmeritve in našimi odnosi do okolja. Na stroške bomo vplivali z doslednim izvajanjem vseh opredeljenih nalog. Prihodek bomo povečali z boljšo kakovostjo izdelkov in selekcijo naročil, (upoštevaje donosnosti, plačilni pogoji in razširitvijo trgovske dejavnosti.) Pri novih projektih so opredeljeni roki in nosilci (o tem smo pisali v prejšnji številki). Iz zapisnikov Na zadnjem zasedanju skupnega delavskega sveta je bilo v razpravi na poročilo TEKOČA GOSPODARSKA GIBANJA moč razbrati, da se s prizadevanji le pride do uspeha. Periodični obračun za prvo tromesečje je pozitiven. Najbolj razveseljivo pa je, da se je zmanjšal odstotek izdelkov slabe kakovosti. Zaloge so se zmanjšale, kar tudi ugodno vpliva na rezultate gospodarjenja. V pripravi je projekt IZVOZ MODNE OBUTVE V ZDA. Naloga je bila opredeljena v letnem poslovnem sporazumu, realizirana pa bo verjetno še letos. Do konca junija bo izdelan elaborat z ekonomskim izračunom projekta skupaj z dokončno opredelitvijo vsebine in načrtovane dinamike realizacije. Kar nekaj časa je trajalo iskanje primernega kandidata za izredno zahtevno nalogo. Predsednik KPO je delavskemu svetu predlagal, da bi to delo opravljal SLAVKO Pri vsem tem mora biti prisotna MOTIVACIJA. To je tista energija, ki je potrebna za organizirano, opredeljeno delo vseh oblik. Tudi znanje in praksa sta v močni povezavi z denarjem in napredovanje. Oblike motivacije so tudi priznano avtorstvo, reševanje nekaterih osebnih problemov (stanovanje, prehrana, prevozi, delovni čas). Skratka motivacijo moramo postaviti v prvo vrsto. Naloga je zahtevna predvsem pa mora biti stalna. Sanacijski program je v nadaljevanju treba dopolniti s konkretnimi nalogami in zadolžitvami, to je z načini izvedbe, nosilci (z imeni in priimki) in roki. BOMO ZMOGLI? Izguba v obračunu za preteklo jubilejno leto je globoko prizadela slehernega člana kolektiva Peko. Ne bi mogli trditi da so zaskrbljeni starejši delavci, tudi mlade skrbi prihodnosti. Star slovenski pregovor namreč ni iz trte zvit ko pravi (dolg): začni me, delal se bom sam. Torej stanje je izredno resno. Sanacijski program, ki je nujna posledica izgube, vsebuje konkretna navodila kako potisniti voz, navodila za zmanjšanje stroškov in uspešnejše poslovanje, predvsem pa bi moral vsebovati obvezo za VEČJE zavedanje ODGOVORNOSTI, so menili sindikalisti. Prvi del sanacijskega programa je pripravljen. Predstavljen je bil članom skupnega delavskega sveta. SDS je prevzel izredno zahtevno nalogo. Spremljal bo izvajanje programov sanacijskega dokumenta, v katerega bo treba navesti tudi imena in priimke, ker če ni tožnika, ne bo sodnika. Sanacijski program ne vsebuje kaj posebno novega in nam neznanega. Dopolnilni plani, ki se pripravljajo vsako leto k letnemu poslovnemu sporazumu so imeli približno enako vsebino, le da niso bili tako resna zahteva. O, če bi izpolnili vsaj nekaj iz teh planov v preteklih letih, se morda danes ne bi soočali s tako kruto stvarnostjo, so ugotavljali člani skupnega delavskega sveta. To so bile ugotovitve zadnjega zasedanja. Stvar je torej resna, zato ni čudno da se porajajo pomisleki, ob podatku, da opravimo »mogoče preveč« nadurnega dela, pravih učinkov ali vsaj znakov izboljšanja pa od nikoder. Kako zmanjšati stroške? Pomislek o programiranem medicinskem oddihu, oziroma o stroških take oblike »rekreacije« ne gre v smeri, da bi ga ukinili, ampak se poraja vprašanje morda zato, ker naprimer letos nismo mogli oblikovati sredstev za posojila za stanovanjsko gradnjo, in ali bi mogoče lahko kaj prihranili pri službenih potovanjih. Veliko je stvari in področij, ki jih je treba pregledati, ker je vsaka obravnava v zvezi s stroški dobrodošla. Tudi v Čevljarju smo vas že opozarjali na zmanjšanje stroškov v akciji SPLOŠNI NAPAD NA STROŠKE. Prav nobenega predloga nismo dobili, zato poziv še vedno velja. Vsak dinar, ki ga bomo prihranili bo pripomogel k izboljšanju položaja delovne organizacije. LORBEK, diplomirani pravnik s podiplomskim študijem na harwardski univerzi z znanjem angleščine, nemščine in ruščine. Sedem let je bil v ZDA kot predstavnik Ljubljanske banke. SDS je potrdil tudi sprejem SaS med Intertrade Ljubljana in Peko Tržič, na osnovi katerega so opredeljeni osnovni pogoji sodelovanja na področju zunanje trgovinske dejavnosti. O razpravi SANACIJSKI PROGRAM pišemo v posebnem članku. Konferenca osnovnih organizacij sindikata je predlagala, SDS pa potrdil kandidate za predsednika in podpredsednika odbora za samoupravno delavsko kontrolo. Predsednik je Ljuba Nadišar iz nabavnega sektorja, podpredsednik pa Vili Globočnik iz orodjarne. Srebrni znak Na tradicionalni prvomajski proslavi so bila podeljena priznanja SREBRNI ZNAK. Priznanja podeljuje občinski sindikalni svet za delo pri uresničevanju interesov članstva. Brez pomena bi bilo navajati razloge za podelitev priznanja konferenci osnovnih organizacij sindikata Peko. O razlogih mora biti prepričan vsak član organizacije. V sindikatu se zavedajo, da je njihovo delovanje v smislu takih akcij, za katere smo včasih menili, naj bi ne bile domena sindikata, še kako dobrodošla v času, ko zmanjkuje včasih že za osnovne potrebe. Srebrni znak je dobila tudi predsednica osnovne organizacije Obutev I. Mojca Sedminek. Skromno pripominja, da nima posebnih zaslug, da pač stori to, kar se ji zdi samo po sebi umevno in kar si želijo člani njene osnovne organizacije. Čestitamo z željo da bi sindikat (p)ostal delavska organizacija. Predsedstvo občinskega sveta Zveze, sindikatov Slovenije TRŽIČ je sprejelo ODLOK da podeli srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije Konferenci 00 ZS Peko za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva ik.i : 81 S kvaliteto do ugleda in uspeha Kvaliteta ali kakovost, pojem, ki je tesno povezan s proizvodnjo. Kriterije za kvaliteto ali kakovost postavlja trg. Proizvajalci se morajo tržišču prilagajati. Na trgu ima več uspeha tisti, ki je sposoben proizvajati kvalitetne izdelke, s tem pa se utrjuje stabilnost na trgu. Peter Kozina se je že ob ustanavljanju podjetja odločil za kvaliteto in eleganco. Predvojne reklame so opozarjale kupce naj ne gledajo samo na reklamo, ampak tudi na kakovost čevljev. V časopisu Slovenec je bilo leta 1928 zapisano, da Peko izdeluje fino šivane damske čevlje, ki po kvaliteti sodijo v vrh proizvajalcev čevljev. Peko je na trgu užival ugled in ga vseskozi utrjeval. V bližnji preteklosti, ko so stroji prevzeli vlogo kvalificiranih čevljarjev, pa je naraščalo število proizvodov slabše kvalitete. Že najbolj enostaven račun pa pokaže, da je proizvodnja slabe kakovosti dražja, a kar je najpomembnejše, reklamacije škodujejo ugledu. Proizvodnje brez defektov pravzaprav ni, kako pa defekt zmanjšati na naj nižje možno število? Tak uspeh je skoraj neverjeten, ker je čevelj sestavljen iz toliko različnih materialov in faz dela. Toda s prizadevanjem in angažiranjem uspe. To so dokazali v montažnem oddelku 522, kjer je proizvodnja aprila in maja skoraj brez defekta. Janez Dobrin, vodja v oddelku pravi, da se trudijo prav vsi, ki so povezani v postopku izdelave čevljev od sekalnice, šivalnice do končne izdelave. Montažni oddelek 522 je bil v prvomajskih praznikih preurejen, oprema je nova. Dnevna proizvodnja je zmanjšana, večji poudarek je na kvaliteti. Akcijo za kvaliteto so začeli že v aprilu, ko so bili delovni pogoji še težki, uspešno pa jo nadaljujejo. Upamo, da bodo z enako zavzetostjo začeli tudi v drugih oddelkih, da bodo izdelki Peko pojem kvalitete in elegance. Vi vprašujete — mi odgovarjamo Na majskem informativnem dnevu vas je zanimalo: Kdaj bo v razpravi SANACIJSKI PROGRAM in ali bodo učinki pozitivni? Sanacijski program je bil v razpravi, potrdil ga je skupni delavski svet. V njem so opredeljene osnovne naloge. Da bi se z vsebino seznanil čim širši krog je o tem razpravljal tudi razširjeni kolegij. Rezultati: Če se bodo vsi nosilci nalog lotili programa tako kot naprimer v Obutvi ni razloga, da rezultati ne bi bili učinkoviti. Dokument je sprejet ni pa zaprt za nove predloge in ideje, ki bi vplivale na donosnost oziroma znižanje stroškov. Kdaj bodo izplačani lani odobrena posojila za stanovanjsko grednjo in nakup stanovanj? V sektorju kontrole kakovosti ne gre za povečanje delovnih mest. Dve leti je tega, odkar smo se opredelili, da bomo šli korak za korakom do rezultatov, ti pa dajejo prve učinke (zmanjšuje se odstotek slabih izdelkov). Delovna mesta pa še niso vsa popolnjena. V osnovi za izračun nadomestila odsotnosti zaradi bolezni ni všteto minulo delo. Spremembe pravilnika veljajo od l.maja 1989 dalje, člen 99_— nadomestilo za čas bolezni pa se glasi: 1. Če je delavec zadržan z dela zaradi bolezni ali poškodbe ali zaradi določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav, ki jih ni mogoče opraviti izven njegovega delovnega časa, mu pripada za čas zadržanosti z dela nadomestilo OD v višini — od prvega do vključno tretjega dne odsotnosti 75 % — od četrtega do vključno tridesetega dne odsotnosti 85 % OD, ki bi ga delavec dosegel kot akontacijo OD za živo delo za poln delovni čas in pri tem dosegel tako stopnjo učinka, kakršna je zanj ugotovljena kot povprečna v preteklem koledarskem letu (velja, da nadomestilo ne sme biti višje, kot če bi delavec delal), razen OD za nadurno delo. zagrebački velesajam Šele po prvem pozitivnem obračunu poslovanja bomo lahko oblikovali sredstva za ta namen. STRUČNA KOMISIJA DODJELJUJE Ker je telefonska centrala preobremenjena (servisi, uradne ure in podobno pa je le v dopoldanskem času) bi bilo nujno, da se montirata vsaj še dve javni govorilnici. O možnostih namestitve telefonske govorilnice smo vprašali v podjetju PTT, kjer so nam povedali, da bodo naš predlog upoštevali, in v kolikor bo pokazal izračun, da je obstoječa govorilnica prezasedena, namestili še eno. To naj bi bilo po dopustu. Da pa ne bi bilo nepotrebnega iskanja kovancev bo telefon deloval, ko bomo vanj spustili »žeton«. Taka zamisel ni bila slaba, problemu so prisluhnili tudi na pošti. ZA VISOKU KVALITETU I US P JELO IDEJNO RJEŠENJE IZLOŽBENOG PROSTORA NA PRIREDBI % mmmm tjedan koa, muftì op»«___________ RADNOJ ORGANIZACIJI V šivalnici so najnižje ocenjena dela, zato tudi najnižje povprečje osebnega dohodka. V montažnem oddelku 524 ÜCrVfl imajo za kvaliteto posebno stimulacijo, zakaj se to ne upo- IvVUv j\W OvUTVC yÄJVv števa tudi v šivalnici?------------------------------------------------------------------------------------------- Višina osebnih dohodkov so problem Peka kot celote, nekoliko višji so v oddelku 524 kar je posledica rezultatov. Strokovne službe pripravljajo predlog, kako tak način (odvisnost od kvalitete) vpeljati tudi v šivalnicah. Tudi menjavo artiklov je treba vključiti v normo. Z višino OD niso zadovoljni tudi v oddelku 510 — sekal-nica in opozarjajo, da so prevelike razlike v primerjavi z montažnimi oddelki. V oddelku kontrole kakovosti je vedno več delavcev. Kako lahko povečujemo število delovnih mest? fržtŽ______ 21-24, 2.1988, KOMISIJA ZA OCJÉNJIVANJE Priznanje v Zagrebu O pohvalah in zanimanju za naš razstavni prostor na velesejmu v Zagrebu in nagradah smo že pisali. Del razstavišča je postavljen v recepciji. Novo zamisel sejemskega prostora je predlagala Breda Jazbec, diplomirani arhitekt za notranjo opremo iz sektorja za investicije, pri realizaciji projekta pa je sodelovala tudi Jana Grohar, gradbeni tehnik prav tako iz sektorja za investicije. Šport — rekreacija — šport — rekreacija — šport — re U l**l Kegljanje KZA : Mladina Koordinacijski svet ZSM Peko je organiziral že tradicionalno tekmovanje v kegljanju med društvom zdravljenih alkoholikov in mladino Peka. To srečanje je bilo že v okviru programa, ki si ga je mladina začrtala za leto 1989. Vzdušje med tekmo je bilo v znamenju športnega bontona, poleg ostalih navijačev so nas spodbujali tudi delavci TOZD Obutev, ki so ravno takrat imeli termin za prosto kegljanje. Obenem se koordinacijski svet zahvaljuje delavcem TOZD Obutev za odstopitev dveh stez, saj smo le na ta način imeli možnost izvesti tekmovanje. Po razburljivem prijateljskem srečanju Rezultati tekmovanja: Mladinci 1044 podrtih kegljev, člani kluba 932. Po končani tekmi smo se napotili še na prigrizek in pogovor o nadaljnjem sodelovanju, beseda je tekla še o problemih mladih predvsem o prevelikem oživanju alkohola. Za ekipo mladine so nastopili: Mali Janez, Čerin Janez, Keršič Otto, Ribič Matjaž, Perne Marko, Mejač Jure — selektor Krajač Igor Za ekipo KZA: Dr. Krese Viljem, Fister Miro, Leban Boris, Dobre Mirko, Rožič Jože, Fister Fani. Koordinacijski svet ZSM Peko Šmejic Slavko Zmagovalna ekipa orodjarjev (z leve proti desni Avgust Knific, Franci Koder, Drago Štefe, selektor ekipe Vili Globočnik in Matjaž Knific). Balinanje Tradicionalno, že peto po vrsti, balinarsko tekmovanje med ekipami obrtnikov, pekov, mesarjev, pleskarjev Obrtnega podjetja Tržič in orodjarjev naše DO Peko. Tekmovanje se je odvijalo na balinišču našega nekdanjega alpskega smučarja in olimpijca Janeza Štefeta, po propozicijah balinarske zveze Jugoslavije. Letos so tekmovanje organizirali obrtniki, sodnika pa sta bila Janez Štefe in Branko Kihler. Z odlično igro so letos prvo mesto osvojili naši orodjarji, za njimi pa so se uvrstili obrtniki, mesarji, pleskarji in peki. V pozicijskem bližanju je zmagal Franci Koder pred Avgustom Knificem oba orodjarja, tretji pa je bil Polde Kavčič iz ekipe mesarjev. V hitrostnem zbijanju je zmagal Polde Kavčič iz ekipe mesarjev, drugi je bil Matjaž Knific iz ekipe orodjarjev in tretji iz ekipe pleskarjev Peter Maje. Tekmovanje se je odvijalo dva dneva, pokali in medalje pa so bile podeljene z željo, da se drugo leto ponovno srečamo. »Zlata« Olga Prvič je tekmovala pred štirimi leti. Dobri rezultati so se od takrat kar vrstili, zato se je navdušila. Olga Ahačič strelja s puško. V Celju je na tekmovanju slušno prizadetih Slovenije dosegla prvo mesto in osvojila zlato medaljo. Dobri uspehi jo vzpodbujajo da se udeležuje tekmovanj. Kadar ji ne zmanjkuje časa tudi trenira. Je članica Športnega društva »Vodovodni stolp« Kranj in športnega združenja »5. avgust« Tržič. Udeležila se je tudi državnega prvenstva v Titogradu in dosegla lep uspeh, bila je tretja. Na občinskem tekmovanju v okviru praznovanja »Dneva žena« v občini Tržič je bila druga. Uspehi ji vzpodbujajo borbenost in veselje za streljanje. Junija bo sodelovala na Usnjarijadi na Vrhniki. Upa na dober rezultat. Olgi čestitamo za uspehe in ji želimo dober pogled in mirno roko. Vodi Peko Odbor za športno rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Tržič je v počastitev dneva OF in praznika dela pripravil več športnih srečanj. Na tradicionalnem prvomajskem srečanju so najboljšim podelili pokale. KEGLJANJE — ženske 1. Peko Obutev I 2. Peko Obutev II. moški 1. PEKO DSSS 2. Peko Obutev II. STRELJANJE — ženske 1. Društvo upokojencev 2. Peko DSSS 3. Peko Komerciala 4. Peko Obutev II. 5. Peko Obutev II. (2. ekipa) moški 1. Rog Cevarna 3. Peko Orodjarna BALINANJE 1. Rog Cevarna 2. Peko Orodjarna NAMIZNI TENIS - ženske 1. Svetlana Krsmanovič (Peko Obutev I.) 2. Jana Mladič, Peko Komerciala 3. Barbara Perko, Peko Komerciala Slaba udeležba Zadnjo nedeljo v maju je bil na nogometnem igrišču v Tržiču turnir za prvenstvo Peka v malem nogometu. Čeprav je bila propagandna akcija dobro pripravljena so bile na turnirju le tri ekipe: Rezultati: Komerciala — Montaža 522 1:4 Komerciala — Linea 1:12 Montaža 522 — Linea 1:1 Zmagala je ekipa Linea z osvojenimi tremi točkami in boljšo razliko v golih (13:2). Drugo mesto je osvojila ekipa montaža 522 z istim številom točk, vendar slabšo razliko v golih (5:2). Tretje mesto pa je bilo za ekipo Komerciale, brez dobljene tekme, razlika v golih pa je bila 2:17. Nikola Avramovič Delavske športne igre Več kot 1100 športnikov je sodelovalo v akciji DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1988/89, ki jih vsako leto organizira in prireja komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Tržič. V pretekli sezoni je bilo tekmovanje okrnjeno ker so odpadle vse zimske discipline. Najboljša osnovna organizacija je bila z 7899 točkami Peko Obutev IL, drugouvrščena ekipa je Peko DSSS (4511 točk), tretja pa Peko Orodjarna (4313 točk). OO Obute-V I. je bila na petem mestu. Medicinsko programirani oddih V Čatež Ne more kar vsak v Čatež priti ko je delati začel, moraš že kar dolgo v firmi biti da bo šef to tvoj dojel. Saj to stroški niso mali posebno zdaj pri cenah teh a vsak vodilni se rad pohvali zdrav kolektiv je lep uspeh. In tako so nas nabrali pa v Čatež odposlali, v hotel nas namestili da deset dni bi tu prebili. Drugi dan zdravniški je pregled, kjer vse ugotovijo, v katero skupino si sprejet in kakšno imaš terapijo. Tretji dan pa je izlet na Sv. Vid Četrti dan pa je zares, športnih iger vsak se udeleži pa še v savno šel je vmes, da se preveč ne zredi. S kolesi šli smo tudi na Mokrice, res lep je kraj, samo kaj, ko na kolenih bile so modrice. Tako dnevi se vrstijo v začetku vse te mišice bolijo, potem pa se že utrdiš in že te neha boleti križ. Ko večerja je pri kraju se družba naša razživi, v gostilno vsem se mudi, kjer pijača cenejša se dobi. Deset dni kar hitro mine in konec je počitnic teh, vsak lepe bo imel spomine posebno če bi bil storjen kak greh. Adijo Čatež, lepo mesto, dobro sem se odpočila morda spet pridem čez kakšno leto, če vodilne v firmi ne bom jezila. (grupa mučenikov od 4. 5. —14. 5. 1989) Vedel sem, nič več ne bo mlajev hozan in psalmov, ne bo več fanfar in bleščečih procesij. Ne bo več kot včeraj in predvčerajšnjim in mogoče ne bo niti kot danes. Vedel sem, da bo tako, ker so golobi in cipe še pred nočjo odšli. S severa je veter pripodil oblake in pripravilo se je k nevihti. Tisto jutro je prišlo hitreje kot smo mislili. Nenavadno zgodaj so vstali in v kovčke zložili zgodovino, ikonostase in zlate ure. Nato so po prstih kot balerine odplesali v ažurno nebo. Mreža: Zdenka, Celje I., Fini — Umag, Marinka — Kranj IL, Marica — Sežana, Minka — Radovljica, Sveto — Kruševac, Boro — Tuzla Tržič: Mili, 522, Tončka 512/6, Mira 512/2, Vida 600, Marija 512, Štefka 501, Mici 521, Malvina 533, Cilka 512/6, Sma-jo 501, Anica 400, Kati 512/6 Trbovlje: Duška, Ema, Rajko, Angelca Dolgo smo gledali za njimi in nismo vedeli, ali je to olajšanje ali spoznanje, da je smrt kot laž le ena od stopenj razodetja. Na horizontu se je nebo dotaknilo tal. Se mi le dozdeva, ali res slišim zvonove Naše gospe, ali pa je to le daljni odmev bronastih besed. Literarni kotiček Zvonovi naše gospe Bilo je takrat, ko so mislili, da so zvezde stalnice z bucikami pripete na baržun in da je hip bližji sorodnik časa in da je čas le voda v tolmunu. Tam daleč za horizonti, so se menjavali letni časi. Padal je dež in padal je sneg, in sonce je bilo slutnja. Vendar njim je bilo vseeno. Besede so bile iz brona in zvenele so močneje od zvonov Naše gospe. Njihova imena so bila klesana v kamen, in kjer so se prikazali, so jim postavljali mlaje in jih gostili s kruhom in vinom. Golobi in cipe so jim jedli iz rok in angeli so zardevali v njihovi bližini. Nebo je strmelo. Bilo je takrat, ko so nam z veliko žlico v oči nalivali zlato in nam v ušesa pisali himne. In mi smo gledali in stali kot megaliti, uročeni od pogledov in neizrekljive moči. Tam daleč za horizonti, so se menjavali letni časi. Padal je sneg in padal je dež in na cestah so vzcvetele luže in blato se nam je nabralo v dušah. Vedel sem, da so v deželi, kjer sem živel, zazidali vsa vrata. S prstom so žugali in dali so razbiti slike v zrcalih. Himne so lajali pijani opričniki, ki so se ob luninem svitu vračali ali pa so odhajali kot tisti vlaki, ni nimajo urejenega doma in umrejo nekje , na poti. Kaj vem? Videti pa je, da angeli nekaj vedo in jih je nečesa zelo sram. »ANONIMUS' Obdelan les Zoran Angelovski, prodajalec v poslovalnici Peko Skopje I., je svojevrsten umetnik. Iz lesenih odpadkov zna pričarati čudovite maske, figurice in skulpture. Konferenca osnovnih organizacij mu je omogočila, da je svoje stvaritve predstavil delavcem Peka. Razstava je bila dobrodošla, dobila je mnogo pohval in priznanj, predvsem zato, ker zna les obdelati na preprost način in ga »oživiti«. Delovni jubilanti 30 let DSSS 1. ANTOLIČ VILMA 501 2. CVEK MARTINA 400 3. ČARMAN MILAN Tržič II. 4. ČUSTIĆ MARIJA Rijeka I. 5. DJORDJEVIĆ APOLONIJA 900 6. DJOKIĆ MILISAV Valjevo II. 7. GOLMAJER JANEZ 500 8. GRANDOVEC IVANKA 400 9. GADJUN ATIJA Zenica 10. GODNOV MARIJA Tržič I. 11. GREGL IVICA Brežice 12. HAFNER ERIKA 501 13. HKAVC MARIJA 501 14. HOMAN FRANC 901 15. IVANČIČ VLADO Djakovo 16. KURANOVIĆ BEGAJETA Banoviči 17. MLADIČ JANKO 200 18. MLINAR ANICA 201 19. MI LOJ KOVIČ BORKA Beograd II. 20. PRAPROTNIK JANEZ 900 21. PEJČIĆ SVETISLAV Kruševac 22. ROBLEK BORIS 901 23. ROVTAR FRANČIŠKA 900 24. RENKO SILVA upok. 25. STRITIH MAGDA 500 26. SAVŠEK FRIDOLINA upok. 27. SUŠNIK IVANA 400 28. ŠKRJANC PETER 200 29. ŠPEHAR DANICA 500 30. TEPINA MIRA upok. 31. TIŠLER CECILIJA 900 32. TRŠIĆ SLAVKO Rijeka III. 33. URBANC ANA 200 34. VODIŠEK MARICA 900/1 TRBOVLJE 1. TADEL PAVEL 550 KOMERCIALA 1. AHČIN JANEZ 300 2. GRAŠIČ MILAN 300 3. HRGOVIĆ ANA 300 4. PIBER LADISLAV 300 5. ROBLEK DORA 300 OBUTEV 1. AHČIN MARIJA 512/2 2. BENEDIK VINKO 521 3. BLAŽIČ JOŽEFA 512 4. BOLDIN ANA upok. 5. BIRUĆ FRANČIŠKA 523 6. BRADAČ MARIJA 512 7. GJORGIEVA FLORJANA 512 8. GRMEK ANA 510 9. GOLMAJER ADELA 512 10. HAFNER NEŽKA 512 11. HORŽEN VALENTIN 520 12. JAVORNIK MARIJA 510 13. KOKALJ FRANC 522 14. KRALJ ANTON 523 15. MEGLIČ CIRILA 510 16. PERKO BRIGITA 512/3 17. PODJAVORŠEK NEŽKA 520 18. POGAČNIK MARIJA 510 19. POLJANC IVANA 510 20. SREČNIK JULKA 510 21. ŠOBER MARIJA 512 22. TELEPEČEK IVANKA 512/1 23. VERDERBER IVAN 520 24. ŽLINDRA ANA 512 20 LET DSSS 1. AHAČIČ APOLONIJA 500 2. ALIČ FRANČIŠKA 501 3. BOBIČ VIDA 400 4. BREJC JANEZ 500 5. BAJIČ BOŠKO Banja Luka I. 6. BOROŠ DJEVI MIHALJ Senta 7. CAR MIRA Crikvenica 8. CERNA ŠANDOR Subotica 9. CVETKOVA SULTANA Titov Veles 10. ČARMAN MIRA 200 11. ČARMAN OLGA 500 12. ČOROVIĆI FEJZULA T. Mitrovica 13. EREMIĆ VAŠA Bečej 14. GODEJŠA MAJDA 500 15. GUNJAČA DUNJICA Split I. 16. ILIOSKA OLGA Skopje III. 17. JERUCOLGA 501 18. KLANČNIK MILENKA 501 19. KOMES MARIJAN Koprivnica 20. KRAŠEVEC ANA Ljubljana IV. 21. KRESNIK IVICA 900/1 22. LIVK MAGDA 900 23. LIKOVIČ CVETKA Celje II. 24. LIPAR MARIJA Hrastnik 25. MENEGALIJA MAGDA 200 26. MLADENOVIČ SLAVOLJUB Kruševac 27. OGNJENOVIČ ZORA Beograd I. 28. OLIPSOČA Jesenice 29. PLOHL HELENA 200 30. POLAJNAR ŠTEFKA-VIDA 400 31. PETEK ŠTEFAN Ptuj 32. SNEDIC MILENA 200 33. ROBLEK MARINKA Tržič II. 34. POGAČNIK MARIJA Jesenice 35. SAVESKI RADE Beograd II. 36. SENIK DARINKA Murska Sobota 37. STOJANOVIČ BRANISLAV Beograd II. 38. ULAGA ERIKA 900/1 39. USILJANIN VLADIMIER Kraljevo 40. VUKOVIČ MIRJANA Slavonski Brod 41. ZAMLEN ANGELA 201 42. ZUPAN KRISTINA 900 43. ŽIGIĆ EVICA Osijek OBUTEV 1. ALIČ BREDA 512/6 2. BRODAR CECILIJA 512 3. ČESEN BRANKO 522 4. DULC POLONA 520 5. FERLIČ IVICA 510 6. FISTER FRANČIŠKA 524 7. GAŠPERLIN MAJDA 522 8. GERMOVŠEK IVANA 512 9. GOLMAJER MARIJA 512 10. HOČEVAR HELENA 512/3 11. JOŠT CECILIJA 512/6 12. KAPLAN MILENA 523 13. KLANČAR ANTONIJA 512 14. LISEC ANA 510 15. LOGAR SLAVKA 523 16. MARINŠEK VERA 512/5 17. MEDE PETER 520 18. MEGLIČ JANEZ 510 19. MEGLIČ MARIJA 512/3 20. MEGLIČ MARIJA 522 21. MEGLIČ VIDA 521 22. PAGON MAGDA 523 23. PAVŠEK ŠTEFANIJA 512/2 24. SEDMINEK MARIJA 512 25. SELAK MARIJA 512/1 26. SMOLEJ MARIJA 522 27. ŠKAPER MARJETA 524 28. ŠPIK MARIJA 512 29. ŠVAB KATARINA 512/6 30. ZORE BRIGITA 521 31. ZUPAN FRANČIŠKA 524 32. ZVER MARIJA 532 33. ŽURAN JOLANKA 522 34. BEDRAČ SILVA 514 MREŽA 1. BOKAN MILAN 604 2. LAUSEGER DARKO 602 POLIURETAN 1. EIGNER MARIJA 533 2. FISTER MIROSLAV 533 3. MEDIČ SILVESTER 531 4. MEGLIČ MIROSLAV 531 5. PERKO BORIS 531 6. ZLODEJ ANGELA 533 ORODJARNA 1. PRIMOŽIČ STANKO 565 2. SMOLEJ ŠTEFAN 562 3. GROS MARJAN 569 GUMOPLAST 1. MEGLIČ KATARINA 541 TRBOVLJE 1. CVIRN MARIJA 550 2. DEČMAN MARIJA 550 3. DEJANOVIČ MARIJA-HERMINA 550 4. KMET LJUBICA-AMALIJA 550 5. KMETIČ NEŽA 550 6. KOSTANJŠEK ERIKA 550 7. OPLOTNIK DRAGA 550 8. PIŠLJER ANGELA 550 9. ŠTRUMBELJ NEVENKA 550 10. VOROŠ LJUDMILA 550 KOMERCIALA 1. MEGLIČ BRANKO 300 2. PETEH JOŽEFA 300 3. POGAČNIK BOGOMIRA 300 4. ŠPEHAR MARTA 300 Naši petdesetletniki Zahvale Ob smrti očeta MARKIČ METODA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam iz prodajnega sektorja in oddelka 521 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. hčerki Bojana in Sonja Ob mnogo prerani izgubi ljube žene in mamice MARJANE BRILEJ se iskreno zahvaljujemo kolektivu Peko Tržič — centrala, kolektivu Peko Celje I. ter vsem poslovodjem prodajaln Peko, za izrečeno pisno ali ustno sožalje, darovano cvetje in denar. Še posebna hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. mož Peter, sinova Sergej in Alen Ob boleči izgubi mojega dragega očeta EDIJA KONČINA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelkov konstrukcije, vzorčne sobe in oddelka 501 za izrečena sožalja, čudovito cvetje in denarno pomoč. hčerka Fina Ležaja Ob nenadni izgubi moje mamice JELICE ŠMID se vsem sodelavcem, prijateljem in znancem zahvaljujem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala odd. 512 prirezovalnice in vzorčni sobi. Mika Gros z družino Ob smrti mojega očeta JANEZA ČERINA se iskreno zahvaljujem sodelavcem oddelka sekalnice za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. sin Jani z družino Ob smrti brata JOŽETA BONCLJA se iskreno zahvaljujeva vsem za pomoč in spremstvo na nje- govi zadnji poti. brat Janez in sestra Vilma Vsem sodelavkam in sodelavcem iz sekalnice 510 in kar-tonaže se zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj, ki mi bo prijeten in dragocen spomin na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov, osebne sreče in medsebojnega razumevanja. Ožvald Angela Lepo vas pozdravljamo iz sončnega Loma. Zahvaljujemo se vam za majice, ki smo jih nosili na TV kvizu v Ljubljani. Upamo, da smo vaše ime dostojno zastopali in vaš znak ponesli širom po Sloveniji med mlade gledalce. Učenci OŠ Lom pod Storžičem FLORIJAN GROS — pomoč pri vodenju oddelka v Komerciali JANEZ GROS — opravljanje laboratorijskih analiz in kontrol II. v raziskovalni enoti NADA MERVA — zarisovanje ročno v šivalnici Trbovlje ANTUN RAMUŠČAK — poslovodja v poslovalnici Varaždin SLAVKO TRŠIĆ — pomočnik I. v poslovalnici Rijeka III. Čestitamo! Življenje je dolg roman, pišemo ga vsak dam Rapidnim tempom živi ta svet, človek je na zemlji malo let. Življenje je dekorativno, eksplozivno. Vse hitro je minilo, kot da je snilo, a dobro je bilo. Človek se rodi, da se v življenju mu dobro in slabo godi. Delali smo kolektivno, živeli individualno, mislili smo objektivno za življenje boljše, stalno. Tam kjer smo ostali, drugi bodo nadaljevali. Bili smo skupaj kar nekaj let, sedaj zapuščam kolektivni svet. Od vzhoda sonce nam vzhaja, novi dan se rodi, vsak svoje odsluži odhaja in se poslovi, v življenju tako se godi. Vsi pretekli življenjski termini so lepi spomini. Vse najlepše želim za podjetje, dobro kapitalno imetje, da vam na dvorišču raste cvetje iz oddelkov pa da se sliši petje. Med vami ni več moj glas, pozdrav za vas. SREČNO! Miro Šatara Praznik občine Trbovlje Delavstvo v Trbovljah se je 1. junija 1924 spopadlo z nekaj sto orjunaši, ki so prišli izzivat zasavske rudarje. V spopadu so padli trije Trboveljčani in trije voditelji Orjune, požgan pa je bil rudarski dom. Boj revirskih delavcev na ulici 1. junija je pomemben mejnik organiziranega boja rudarjev in delavcev proti fašizmu, ki ga je vodila KPJ in so ga kasneje nadaljevali kot prostovoljci v vrstah španskih republikanskih borcev in v veliki NOV. Občina Trbovlje praznuje praznik občine v spomin na pomembno zmago, ko je fašistična Orjuna zgubila svojo moč in je tako oslabela, da ni mogla več igrati zamišljene teroristične vloge. Ob zaključku šolskega leta učenci svoje risbe in izdelke razstavijo v recepciji upravne stavbe. Ringa raja Peko je bil pokrovitelj prireditve RINGA RAJA. Pripravili in izvajali so jo otroci iz vzgojno varstvene organizacije Tončke Mokorelove, učenci glasbene šole in mladi gledališčniki iz osnovne šole Podljubelj. Otroci so peli, plesali in igrali. Gledalci in poslušalci so bili navdušeni. Mladi strokovnjaki Učenci tržiških osnovnih šol so se tudi v letošnjem šolskem letu seznanjali z oblikovanjem in izdelavo čevljev. Nekateri so postali že pravi mojstri, zato se nam ni treba bati za prihodnost. V osnovni šoli Križe je bil začetni in nadaljevalni krožek. Mentorja krožka za začetnike sta bila Vida Makuc in Jana Krsnik, nadaljevalnega pa Vili Aljančič in Janez Ambrož. V osnovni šoli Bistrica sta nadaljevalni in začetni tečaj vodila Neva Dolinar in Zoran Gjorgijev, na šoli heroja Grajzerja pa Janez Dobrin in Boris Šinko. V Benediktu je začetni krožek vodila Katarina Lepoša. OBVESTILO UPOKOJENCEM IZ PRISTAVE IN KRIŽEV V Križah in Pristavi je uveden ulični sistem, zato je treba spremeniti naslove. Prosimo upokojence iz Pristave in Križev, da sporočijo nove naslove v kadrovski oddelek. Oglasite se, lahko pa spročite tudi telefonično na številko: 50-260, interna 204. PRIZNANJE ■TsyMa..Mtgg>p e k of: Mič ra pokroviteljstvo nati prireditvijo "RINCARA;A" čevljar PODELJUJE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ TRŽIČ TRŽIČ. IS. 5. 1989 ZKO Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.