Nastanitvene možnosti samskih delavcev
Tozdi ŽG Ljubljana imajo v naši občini tri samske domove, šliri le-sene in zidan provizorij na Krivi poti, pet ob 1 etališki cesti, štiri v Folju in enega v Lazah. (V občini Bežigrad sta dva zidana provizorija ob Vil-harjevi cesti in dva ob Robbovi — v teh pa stanujejo tudi družine. V ob-čini Siška je zidan provizorij ob Janševi 1, a in dva zidana provi/orija ob Verovškovi 6. V občini Center je ob Masarikovi 8 prehodni dom za gosle.)
Samski dom ob Steletovi 4 v Stepanjskem naselju je last tozda za transport Moste s Kajuhove 51. Dom so namensko zgradili leta' 1978. V njem je 100 sob s 400 ležišči. Prostori doma sicer odgovarjajo zahte-vam minimalnega standarda, nimajo pa urejenega obrata družbene prehrane, pralnice in sušilnice. Kmalu po dograditvi objekta je ugotov-ijena slaba izvedba instalacijskih del, tako da odpadna in sanitarna voda že več kot dve letizamakata stene. Delovna organizacija toži izva-jalca del zaradi slabo opravljenega dela in nastale škode. Stiristo stano-valcev samskega doma ima organiziran le topel obrok hrane na delov-nem mestu.
Nastanitveni objekti ob Krivi poii 40 so last tozda za opravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana. V štirih objektih je 11—18 bivalnilfpro-storov s po 2—3 ležišči. V objektu tega naselja, ki je last tozda za pro-met Zalog, so 3 sobe s 4 ležišči. Objekt obeh tozdov, v katerih so sicer garderobe, čajna kuhinja in dnevni prostori, so slabo vzdrževani, predvsem pa so neustTezno vzdrževani sanitami prostori. Organizirana prehrana bo urejena v adaptiranem obratu družbene prehrane, ki boše letos cbnovljen. V tem obratu imajo delavci na voljo malico in kosilo. Zaostriti bo potrebno vzdrževan je higienskega režima v vseh prostorih, predvsem sanitarnih.
Samska domova v Zalogu ob Hladilniški poti 28 in 34 upravlja tozd za tunzem, transport in gostinstvo(TTG) Ljubljana. Dom ob Hladilni-ški 28 je zgrajen leta 1975 s 399 ležišči; dom ob Hladilniški 34 pa je kupljen od gradbene delovne organizacije in letos adaptiran. V njem je 48 sob s 125 ležišči. Oba domova izpolnjujeta minimalne pogoje druž-benega dogovora, sta primerno opremljena in vzdrževana. 2a delavce je organizirana družbena prehrana (odpiti tip), ki nudi delavcem ce-lodnevno pehrino.
Delavsko naselje v Polju, last tozda za nizke gradnje s sedežem v Medvedovi 2,ima4leseneprovizorijes33osebamiin lOOležišči. Lani so odstranili dotrajano leseno barako in postavili kontejner s saniiar-nimi prostori. V naselju Se vedno niso urcjene garderoba, pralnica in sušilnica, za dnevni prostor pa služi jedilnica. V sklopu naselja je obrat družbene prehrane.kjersodelavcemnarazpolagozajtrk, malicain ko-silo. Zaostriii bo potrebno higienski režim vzdrževanja.
Ob Letališki cesti so štirje zidani provizoriji last torda za visoke gradnje (sedež ob Zeleni jami 2). V objektih je 218 ležišč v 3 do 4 po-steljnih sobah, ki so ustrezno opremljene. Lani so adpatirali vezne hodnikeinsanitarneprostore.Higienski režim ni zadovoljiv. Vtem na-selju ima tudi tozd za transport Ljubljana-Mosteobjekts 35sobami in 127 ležišči. Pomožni prostori so adpatirani lani, so primerno oprem-Ijeni in vzdrževani. Delavcem naselja je na voljo celodnevna prehrana v obratu družbene prehrape naselja. Skupne so jedilnica, dnevni pro slor in tudi čajna kuhinja.
Inšpekcija ugotavlja, da so se bivalne razmere samskjh delavcev od prvega pregleda leta 1976 znatno izboljšale, še vedno pa seveda niso v celoti zadovoljive. Osnovno vzdrževanje je večkrat skrajno po-manjkljivo, za kar so vzrok slabe higienske navade samskih terenskih delavcev, v veliki meri pa tudi pomanjkljive organizacije tekočega vzdrževanja in čiščenja.
Vsi zaposleni delavci ŽG Ljubljana imajo organizirano toplo malico na delovnih mestih. Celodnevna prehrana (zajtrk, kosilo in večerja) pa je organiziran le v samskih domovih v Zalogu in ob Letališki cesti. Tre-nutno najbolj perečproblem predstavlja prehrana 400 delavce> v sam-skem domu ob Steletovi 4 (Štepanjsko naselje), katerim je zagolovljen topel obrok tnalice le na delovnem mestu.
ŽG Ljubljana si v daoih materialnih roožnostih lorej prizadeva po-slopno reševati probleme minimalnih standardov po družbenem dogo-voru, precej pa zaostajajo kulturne dejavnosti v okviru delovnega ko-lektiva. Vsi delavci imajo sicer možnost dopolnilnega izobraže>anja oziroma kvalifikacije, pomanjkljivo pa je vključevanje delavcev predv-sem iz drugih republik v življenjsko okolje, kjer živ ijo. Drugačne nava-de. jezik in večkratna začasna zaposlitev ne smeta biti ovira za izme-njavo kulturnih dobrin in pozitivno osveščanje delavcev za nadaljnji vsestranski ustvarjalni razvoj.                  TONCKA GABROVSEK
SML — UIS MI/8-9/82