vsak petek izide »  w OKNO
UGODNI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka s posluhom
Nižje obrestne mere - od 1.4.2003
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 28 - CENA 180 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 8. aprila 2003
Foto: Tina Doki
Z dražbo do stanovanja
Mestna občina Kranj ima sicer lepo število stanovanj, kar 433, od teh 364 neprofitnih, 48 socialnih, tri službena, sedemnajst kadrovskih in eno profitno. Novih ni že več let in mlade kranjske družine, ki nimajo ravno "obupnih" stanovanjskih razmer in nedostojno nizkih plač, nimajo nikakršnega upanja, da bi na spisku prosilcev s točkami prilezle na vrh in "zadele" eno od redkih izpraznjenih občinskih stanovanj.
V obnovljeni občinski hiši v Kopališki ulici, tik ob letnem kopališču, bo v kratkem vseljivih pet lepih stanovanj. Prav toliko jih bo kmalu tudi v nadomestni hiši v Tomšičevi ulici v starem mestnem jedru. Namenjena bodo mladim družinam, je odločil župan in mestnemu svetu predlagal sprejem pravilnika o oddajanju profitnih stanovanj. Ta je v svojih zahtevah precej ohlapnejši od pravilnikov, ki urejata oddajo neprofitnih in socialnih stanovanj. Med drugim ne terja stalnega prebivališča v mestni občini, ne postavlja dohodkovnega cenzusa, ne predpisuje ogledov bivalnih razmer prosilcev in sestave prednostne liste.
Občina bo nova profitna stanovanja oddajala v najem na javni dražbi. Gre za popolno novost, vsaj v Kranju, ki poenostavlja in ceni sam postopek oddaje, hkrati pa je tudi najbolj poštena. Nihče ne bo mogel očitati, da je karkoli smrdelo po protekciji. Stanovanje bo pač dobil tisti, ki bo na dražbi ponudil največ. Izklicna cena bo deset odstotkov nad neprofitno najemnino, izračunano po državni metodologiji. Občina bo "zaslužila", najemnik pa bo najbrž tudi zadovoljen, saj bodo profitne najemnine za občinska stanovanja se vedno nižje kot pri zasebnikih.
Gotovo pa ima tak način oddaje stanovanj za občino še eno pomembno prednost. Mlada družina se bo čez nekaj let iz razmeroma majhnega stanovanja zelo verjetno preselila v svoje večje stanovanje ali eelo hišo in tako bo prazno stanovanje spet na voljo novi mladi družini. Doslej so se občinska stanovanja praznila praviloma šele s smrtjo najemnika. Helena Jelovčan
Najlepša dežela v Evropi Upokojenci hočejo višji regres
"Dolina od Ljubljane do Podkorena je najlepša, kar sem jih videl v Evropi." Tega ni zatrdil v svojo deželo zagledani Gorenjec, temveč Sir Humphry Davy, sloviti angleški naravoslovec, koje 10. avgusta 1827 potoval skozi naše kraje. Od 1. maja 2004 bo najlepša dežela v Evropi skupaj s Slovenijo tudi del EU. Kaj vse njo in nas, ki v njej prebivamo, čaka v tej zvezi?
ske zadeve v Vladi RS in gorenjskim rojakom, rojenim v Kropi.
Z njim se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Vabljeni vsi, ki vas ta vprašanja zanimajo, še posebej pa tisti, ki jih najbolj: gorenjski poslanci, župani, gospodarstveniki, mediji ...
Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na
Na Glasovi preji, ki bo v četrtek, 10. aprila, ob 19. uri v Galeriji Krvina v Gorenji vasi, bomo iskali odgovore z gostom dr. Janezom Potočnikom, ministrom za evrop-
telefonsko številko 04/201-42-00 ali v GALERIJO KRVINA v
Gorenji vasi na telefonsko številko 04/510-73-00.
Sponzorji: Galerija Krvina; Ge-nis, d.o.o., Ljubljana, Bogataj Janko, s.p. - kuhanje malic za podjetja; Stanka Homec - Kmetija Pr' Čum, Studor 5; Kmetija Pustotnik Gorenja vas.
Država naj za izjemne pokojnine ne jemlje iz pokojninske blagajne. Regres naj bi zvišali postopoma, do leta 2006.
Ljubljana - Na rednem letnem občnem zboru društev upokojencev Slovenije je predsednik Zveze društev upokojencev Vinko Gobec med drugim pohvalno spregovoril o delu v društvih, ki jih je kar 453 in v katera je včlanjenih 234.413 upokojencev, saj je njihovo delo pestro in zanimivo. Lani se je na novo v društva včlanilo več kot 12 tisoč upokojencev.
Zveza društev upokojencev je med drugim zelo aktivno sodelovala pri oblikovanju nove pokojninske zakonodaje, vendar opažajo nekatere nepravilnosti. Zveza društev se bo v prihodnje zavze-
Pogrebci SHP ovadeni
Kranj - Ovadeni so ravnatelj ter vsi člani upravnega odbora hranilno-kreditne službe SHP. Po lanskem stečaju so kriminalisti iz gospodarskega oddelka od junija do zdaj preiskovali poslovanje SHP in več gospodarskih družb, ki so z njo sodelovale, pridobili dokumentacijo o nekaterih poslih in drugih državnih institucij ter opravili informativne razgovore kar s 93 ljudmi.
Rezultat je zajetna ovadba, ki obsega kar 144 strani in S84 prilog. Sedmerica naj bi zagrešila kar pet različnih kaznivih dejanj, in sicer povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem, ponarejanje poslovnih listin, oškodovanje upnikov, poslovno goljufijo in goljufijo. Z njimi naj bi povzročili skupaj 1,191 milijarde tolarjev premoženjske škode. Simon Ve-lički je povedal, da so kriminalisti v zahtevni preiskavi vseskozi tesno sodelovali z okrožnim državnim tožilstvom v Kranju, podlagi za ovadbo pa sta bili tudi ovadba Banke Slovenije in ovadba varčevalcev Slovenske hranilnice in posojilnice. H. J. Več na 13. strani
mala za postopno povečanje regresa za upokojence, tako da naj bi bil regres leta 2006 ali .2007 vsaj 70 odstotkov regresa zaposlenih. Zdaj znaša le 40 odstotkov regresa, ki ga prejemajo zaposleni. Državno pokojnino morajo po mnenju upokojencev dobiti le tisti upravičenci, ki so socialno ogroženi, zato je pri njeni odmeri treba bolj upoštevati dohodek na družinskega člana in ne samo lastnino. Dobi naj jo le tisti, ki resnič-
no nima nič. Najprej so predvideli, da bo državno pokojnino dobilo okoli tisoč upravičencev, zdaj seje številka povzpela že na 13 tisoč. Poslanci Desusa bodo vložili predlog za spremembo zakona o dodelitvi izjemnih pokojnin, za katere ni bilo plačanih nobenih prispevkov, nobena izjemna pokojnina pa ni manjša kot 250 tisoč tolarjev mesečno. Pri dodelitvi izjemnih pokojnin sploh ni nobenih kriterijev: ne premoženjskega stanja, ne socialnega kriterija. Nerazumljivo je, da je bilo samo leta 1994 podeljenih kar 60 izjemnih pokojnin. Nemogoče je, da nas je 60 državljanov tako promoviralo v svetu, da so si zaslužili ta finančni privilegij! Skupaj pa 647
Zima miga z repom
državljanov prejema izjemne pokojnine. Upokojenci, ki so vso delovno dobo plačevali prispevke za pokojnino in ki so dočakali zaostritev pokojninske reforme, so ogorčeni, da so izjemne pokojnine izplačane iz pokojninske blagajne. Če država že hoče tako nagrajevati posameznike, naj to plača iz drugih virov, ne pa iz pokojninske blagajne. V pokojninski blagajni je letno 732 milijard tolarjev in "samo" 510 milijard tolarjev se nameni za pokojnine. Vse seže le v pokojninsko blagajno: zdaj veterani, zdaj prispevki za otroke, zdaj dopolnilno zdravstveno zavarovanje in pokojninska blagajna tega zanesljivo ne bo vzdržala.
Darinka Sedej
"Zima ne šenka," je oni dan dejal sivolasi mož. Tudi letošnja ne. Po dolgi in topli jeseni je prišla pozno, zdaj pa se zdi, kot da seji ne mudi oditi. V četrtek je v višjih predelih Gorenjske nametla celo do 40 centimetrov snega, v nedeljsko jutro pa se je pokrajina prebudila pobeljena tudi v nižinah. Snegu, ki zapade spomladi in praviloma hitro skopni, pravimo beraški gnoj. V nižinah o njem včeraj dejansko ni bilo več sledu, ostale pa so nizke temperature in mrzle sape, ki za april niso prav nič spodobne. H.J., foto: Tina Doki
Z GOTOVINSKIM P^CaOM DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OLJA
9770352666018
Vlada je zapovedala varčevanje
Napovedi o težavah v letošnjem proračunu so se uresničile. Nekatere napovedi, ki so bile osnova za pripravo proračuna, so bile nerealne. Vlada je sprejela ukrepe
za varčevanje in osnove za pripravo rebalansa proračuna.
Ljubljana - Vlada je v sporočilu s seje, na kateri so obravnavali ukrepe /a uravnoteženje proračuna in pripravo rebalansa, zapisala, da so bili prihodki letošnjega proračuna načrtovani na 1395 milijard tolarjev. Analitiki gospodarskih gibanj so že januarja opozarjali, da pričakovanja niso bila uresničljiva. V finančnem ministrstvu so nazadnje izračunali, da se bo izpad prihodkov gibal med 41 in 60 milijardami tolarjev, pla-
nižje gospodarske rasti pa se zmanjšuje zaposlenost.
Do konca marca se je nabralo v proračunu dobrih 320 milijard tolarjev, kar predstavlja le 23 odstotkov načrtovanih prihodkov letošnjega proračuna. Odhodkov je bilo za 349.2 milijarde tolarjev ali
24.3 odstotka celoletnih odhodkov. V prvem trimesečju je proračunski primanjkljaj že dosegel
28.4 milijarde tolarjev. Vlada je sprejela nekatere ukrepe. Novi
Vlada je sprejela varčevalne ukrepe, ki naj bi razbremenili državni proračun.
niran pa je bil na največ 15 milijard. Za lak položaj so domači in tuji vzroki. Domača gospodarska rast je nižja od načrtovane, svetovni dogodki, zlasti vojna v Iraku in priprave nanjo, pa dvigujejo ceno nafte in ameriškega dolarja. Rast izvoza se zmanjšuje, zaradi
postopki oddaje javnih naročil se bodo lahko začeli samo s soglasjem vlade, ministrstvo za finance pa bo preverilo že začete postopke oddaje javnih naročil. Državni proračun ne bo sprejemal novih obveznosti za plačilo blaga in storitev. Izjema so nujna službena
Janša nezadovoljen z zunanjo politiko
Če vlada ne bo razčistila svoje zunanje politike, bomo morali to narediti na seji državnega zbora, pravi predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša.
Ljubljana - Janez Janša je prepričan, da nobena država nima toliko težav z zunanjo politiko kot Slovenija. Zato v stranki razmišljajo o predlogu za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali razmere in usmeritve v slovenski zunanji politiki ter naredili konec blamažam, ki se dogajajo vsak dan. Za ta korak se bo treba odločiti, če vlada tega ne bo naredila sama. Na vprašanje novinar-
Janez Janša
jev, kakšno je stališče njegove stranke do vojne, je dejal, da jo je treba čimprej končati s čimmanj žrtvami, sedanji režim pa mora pasti. Leto 1991. koje režim ostal na oblasti in pobil nasprotnike na severu in jugu, se ne sme ponoviti. Povojna ureditev Iraka mora biti dogovorjena v Organizaciji združenih narodov, glavno vlogo pa bodo morali dobiti Iračani. Na kritike zunanje politike vlade seje že odzval predsednik Anton kop. Med drugim je dejal, daje stališče vlade jasno, medtem ko Janez Janša in njegova stranka svojega stališča še Hista povedala. J.K.
Nacionalni testi v devetletkah
Do 25. aprila bo potekal ustni ali praktični preizkus znanja tudi za gorenjske učence 3. in 9. razredov prvega in drugega kroga uvajanja devetletne osnovne šole.
Ljubljana - Mag. Darko Zupane, direktor Državnega izpitnega centra v Ljubljani, je sporočil, da bo nacionalni preizkus znanja v kar 97 osnovnih šolah opravljalo 3.294 učencev iz 3. razreda ter v 26 osnovnih šolah 1.152 učencev 9. razreda. V 3. razredu opravljajo učenci nacionalni preizkus znanja iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine) in matematike, v 9. razredu pa iz slovenščine in matematike ter enega izbranega predmeta od desetih obveznih. Največ se jih je odločilo za geografijo, športno vzgojo in angleščino, najmanj pa za nemščino.
"Ustni oziroma praktični del nacionalnih preizkusov znanja se pri posameznih predmetih izvaja na različne načine." pojasnjuje Dar-
ko Zupane: "V 3. razredu imajo učenci pri slovenščini in madžarščini govorni nastop, pri italijanščini ustno odgovarjajo na zastavljena vprašanja, pri matematiki pa ustno odgovarjajo na vprašanja ob konkretni dejavnosti. V 9. razredu pri predmetih matematika in zgodovina ustnega oziroma praktičnega dela nacionalnih preizkusov znanja ni. Pri slovenščini imajo govorni nastop, pri angleščini in nemščini ustno odgovarjajo na vprašanja, pri ostalih predmetih pa je preizkus oblikovan kot terenske vaje (geografija), praktični preizkus (biologija, fizika, kemija, športna vzgoja, glasbena vzgoja) ali praktični izdelek (likovna vzgoja)." Pisni del preverjanja se bo začel 7. maja 2003.
Katja Dolenc
potovanja, subvencije in že začete investicije. Do sprejema novega kadrovskega načrta ne bodo dovoljene nove zaposlitve, z že izdanimi sklepi o zaposlitvi pa mora soglašati kadrovska služba vlade.
Bo vlada prodala letalo
Minister za finance dr. Dušan Mramor je povedal, da se z ministrstvi že dogovarjajo o črtanju odhodkov, ki niso smiselni in nimajo posebnih učinkov. Vlada razmišlja o ponovni uvedbi 14-dnevnega oblikovanja cen naftnih derivatov. Problem je davčni dolg. ki znaša okrog 170 milijard tolarjev, vendar je finančni minister zadovoljen z izterjavo in ne načrtuje sprememb v vodstvu davčne uprave. Predsednik vlade Anton Rop je o položaju v državi govoril tudi gospodarstvenikom. Dejal je, da slovenska gospodarska rast ne bo 3,7-odstotna, kot je bilo načrtovano, ampak okrog 3-odstotna. Letna stopnja inflacije bo 3.1 odstotka nad povprečno evropsko inflacijo. Povprečna cena nafte se bo s 25 povišala na 33 ameriških dolarjev, javno finančni primanjkljaj pa bo ostal s sprejemljivih okvirih in bo manjši kot v številnih evropskih državah. Predsednik vlade je napovedal tudi ukrepe za cenejšo in učinkovitejšo državno upravo in prizadevanja, da bi socialni part-
Fpu> je. c*
jKi,<* MACO
77m
nerji sprejeli čim bolj trden in realen dogovor o politiki plač. Število upravnih enot naj bi s sedanjih 58 zmanjšali na 24 in ustrezno znižali število zaposlenih. Letošnje leto bo v marsičem odločilno za razvoj drŽave. Če bomo zastali, ne bomo mogli izkoristiti prednosti zaradi članstva v Evropski uniji. Predsednik vlade je konec preteklega ted-
na presenetil / novico, da utegne vlada prodati ali dati v zakup 9,5 milijarde vredno vladno letalo. Ukrepi vlade niso povzročili velikih nasprotovanj, čeprav seje v nekaterih ministrstvih pojavila bojazen, da bo uresničevanje že sprejetih programov ogroženo. Janez Podobnik, vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, je
opozoril, da ne bi smeli varčevati na račun gradnje avtocest. Nekateri ekonomisti, med njimi dr. Franci Križanič, opozarjajo na možne negativne posledice takega varčevanja, zlasti pri naložbeni dejavnosti in zaposlovanju ter plačilni disciplini, ki jo najpogosteje krši prav država. Jože Košnjek, foto: Tina Doki
Kdo bo zaščitil stanovalce
Poslanec državnega zbora Bogomir Vnučec (SMS) je januarja spraševal ministra Janeza Kopača, kdo bo zaščitil
stanovalce na Zgoši pri Begunjah.
Ljubljana - Poslanec Stranke mladih Slovenije Bogomir Vnučec iz Radovljice je na seji državnega zbora 27. januarja vprašal ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača, kdo bo zaščitil stanovalce v novih stanovanjih na Zgoši pri Begunjah in kakšen je pri nas nadzor nad spoštovanjem predpisov o varni gradnji in kdo je dolžan zagotoviti odpravo pomanjkljivosti. Vprašanje in odgovor sta bila objavljena v Poročevalcu državnega zbora z dne 3. aprila. Poslanec Bogomir Vnučec je navedel primer stanovanjskega objekta na Zgoši pri Begunjah ob tovarni Sukno. Stanovanja so bila prodana, med kupci pa so bile tudi mlade družine. S tehničnim prevzemom stavbe je bilo potrjeno, da so stanovanja varna in primerna za bivanje. Kasneje se je izkazalo drugače, saj so se pokazale številne pomanjkljivosti. Kdo je dolžan varo-
vati pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica, je vprašal poslanec Bogomir Vnučec. Nerazumljivo pa je dejstvo, da se morajo za uveljavitev te pravice boriti neposredno prizadeti, ki morajo sprožati postopke in se pritoževati.
Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač je pojasnil, da gre za zadevo s področja civilnega prava, za razmerje med tistimi, ki so sklenili kupoprodajno pogodbo. V takšnih primerih upravni organ ne more in ne sme nobeni od vpletenih strank nalagati, da mora nekaj storiti ali nečesa ne stori. To lahko stori samo sodišče. Če se kupci z. investitorjem, ki jim je prodal stanovanje z napako, ne bodo uspeli dogovoriti' za odpravo napak ali skleniti ustreznega dogovora, je najprimernejša in edini način za uveljavitev pravic civilna tožba. Zato bi bilo najprimerneje, da prizadeti
Poslanci Stranke mladih Slovenije. Prvi z leve Bogomir Vnučec.
Evropski paket je še zajeten
Ljubljana - Vlada seje pretekli teden seznanila s potekom prilagajanja naše zakonodaje z zakonodajo Evropske unije. V letošnjih prvih treh mesecih je sprejela 33 od predvidenih 97 predpisov, in sicer 4 zakone. 11 podzakonskih aktov vlade in 18 podzakonskih aktov ministrstev.. Med aprilom in junijem pa naj bi sprejela 17 zakonov, 6 podzakonskih aktov vlade in 63 podzakonskih aktov ministrstev. V razpravi o prihodnji ureditvi Evrope je vlada menila, da je treba obdržati sedanjo raven odnosov med ustanovami Evropske unije, med ustanovami unije in državami članicami in med članicami samimi. Pri vodenju najpomembnejših organov Unije mora veljati še naprej načelo kroženja in načelo ena država članica en komisar. Razen Slovenije zagovarjajo takšna stališča še Portugalska, Irska, Finska, Avstrija, Švedska, Danska, Estonija. Slovaška, Češka, Madžarska. Malta. Ciper. Bolgarija, Litva in Latvija. J-K.
stanovalci oziroma lastniki stanovanj poiščejo pravno pomoč pri strokovnjaku, ki bo vložil tožbo. Minister je v odgovoru pojasnil, da tudi 458. člen obligacijskega zakona določa, da prodajalec odgovarja /a stvarne napake, tudi za tiste, ki se pokažejo potem, ko je
nevarnost od prodajalca že prešla na kupca. Zato tudi menim, tla opravljeni tehnični pregled tega stanovanjskega objekta ne more biti razlog, da bi bil investitor kot prodajalec odvezan svoje odgovornosti.
Jože Košnjek
Odkrivanje min rešuje življenja
Poslanci znova o banki in kmetijski zemlji
Ljubljana - Predsednik državnega zbora Borut Pahorje sklical za danes. X. aprila, izredno sejo državnega zbora. Na nje, bodo poslanu obravnavali odgovornost državnih ustanov m posamezmkov pr. nadzoru nad poslovanjem in prodajo Slovenske ,nyes icijske banke m sklepali o predlogu dopolnjenega zakona o kmetijskihzemljiščih. O problematiki banke in kmetijskih /emljisc so razpravljal, ze na pretek-
i;      i ■ ,     u„niW niso sprejeli. Pri zakonu o kmetiiskih
h izredni sen, vendar sklepov w»    i  j j
„.™i;-*u •  V • ,nnn-n vrstni red upravičencev pri nakupu in
/mljiscih je še naprej P ^ predstavniki slr!ank vladajoCc
zakupu kmeti|ske zemlie. I rucM'^     i ,i
koalicije niso uspeli uskladiti stai.se.
I .juhiJana - Marca je praznovala pet let uspešnega delovanja 1TF, mednarodna ustanova in fundacija /a razminiranje in pomoč žrtvam min. ki ima sedež na Igu pri Ljubljani. Fundacijo je marca leta 1998 ustanovila slovenska vlada z. namenom pomagati odstranjevati to zahrbtno orožje m pomagati pri rehabilitaciji žrtvam min iž Bosne in Hercegovine. Danes je ITF ugledna mednarodna humanitarna organizacija, ki deluje v Albaniji, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Makedoniji, v Srbiji in v Črni gori. V petih letih je fundacija zbrala za svoje delovanje 106 milijonov ameriških dolarjev. Denar je prispevalo 24 držav. Evropska unija, 33 različnih organizacij in nad 100posameznikov. Najpomembnejši donatoiji so Združene države Amerike, Norve-
ška, Evropska unija, Kanada. Hrvaška, Švica in Slovenija. Fundacija za razminiranje in za pomoč žrtvam min je v petih letih odstranila mine in druga nevarna sredstva s 34,4 milijona kvadratnih metrov zemljišč. Na tej površini je ogrožalo ljudi 16.529 min i'1 15.611 drugih nevarnih ubojnih sredstev. Na Inštitutu za rehabili" tacijo v Ljubljani je bilo na rehabilitaciji 600 žrtev, 127 žrtev pa \c bilo na rehabilitaciji v Bosni J*1 Hercegovini. Direktor fundacije Jernej Cimperšek je ob j ubi ki11 povedal, da ima ustanova še napr^J
veliko mednarodno podporo i'1
da
daje veliko pozornost usposablja-nju ljudi iz držav, kjer so si' neVfl ne mine in bodo lahko dr/a^j same poskrbele za varnost I1"-1 minami. (/ J*'
Nižje obresti za vloge in posojila
Obrestne mere za varčevalne vloge se znižujejo, prav tako tudi za posojila. Delnice v povprečju izgubljajo na vrednosti, zasuk navzdol izkazuje
tudi večina posebnih vzajemnih skladov.
Kranj - Po podatkih Banke Slovenije so se nominalne obrestne mere za vloge do enega leta od decembra lani do konca letošnjega februarja znižale za 0,5 odstotne točke, podobno velja za realne obrestne mere pri vlogah, vezanih za več kot eno leto. Banke so dodatno znižale obrestne mere še v začetku marca, nekatere pa tudi s 1. aprilom. Še naprej se podaljšuje ročnost depozitov in znižuje delež deviznih vlog.
V Novi Ljubljanski banki so s L aprilom znižali tolarske nominalne obrestne mere za posojila občanom ter podjetjem in drugim pravnim osebam, nekaj nižje so tudi obrestne mere za vloge, realne obrestne mere za vloge in posojila s TOM-klavzulo pa se niso spremenile. Kot pojasnjuje direktor zakladništva Brane Kobni, je njihovo letos že drugo znižanje obrestnih mer posledica zniževanja obrestnih mer na evropskem trgu in za finančne inštrumente Banke Slovenije. In kolikšno je bilo prvoaprilsko znižanje? Nominalne obrestne mere pri posojilih podjetjem in drugim pravnim osebam z ročnostjo od enega do dvanajst mesecev so znižali od 0,4 do 0,6 odstotne točke, pri posojilih z referenčno obrestno mero na podlagi obrestne mere za kratkoročna posojila in z ročnostjo nad eno leto za 0,6 odstotne točke in za dolgoročna tolarska posojila na osnovi NLB prime obrestne mere za 0,75 odstotne dočke. Cenejša so tudi posojila za prebivalstvo. Obrestna mera za osebne kredite za dobo od treh mesecev do petih let je nižja za 0,6 odstotne točke, prav toliko je nižja tudi obrestna mera za dovoljeno negativno stanje na tekočem oz. osebnem računu. Nominalne obrestne mere za tolarske vloge prebivalstva in pravnih oseb, vezane za čas od 31 do 365 dni, so znižali od 0,3 do 0,5 odstotne točke.
Cenejša potrošniška in stanovanjska posojila
Gorenjska banka s 1. aprilom ni znižala obrestnih mer za devizne ali tolarske vezave, ponovno pa je za stranke (komitente) banke kot tudi za vse ostale znižala obrestne mere za potrošniška in stanovanjska posojila. Višina posojila je odvisna od odplačilne sposobnosti posojilojemalca, načina zavarovanja posojila ter od prostega deleža plače ali pokojnine. Ob sklenitvi posojilne pogodbe mesečni obrok lahko "zasede" do 55 odstotkov plače ali pokojnine, kar je odvisno od višine prejemkov. Pri dolgoročnem posojilu mesečni obrok ne sme biti nižji od 10.000 tolarjev, najnižje kratkoročno posojilo pa je 30.000 tolarjev.
Obrestne mere za stanovanjska posojila so znižali do 0,5 odstotne točke. Komitent banke, ki bo, na primer, najel dva milijona tolarjev stanovanjskega posojila z odplačilno dobo deset let in obrestno mero TOM + 4,2 %, bo odplačeval mesečni obrok v znesku 26.588 tolarjev in plačal še 30.000 tolarjev stroškov odobritve in 54.251 tolarjev stroškov zavarovanja posojila. Skupna letna efektivna obrestna mera bo v tem primeru znašala 11,77 odstotka. Obrestne mere za potrošniška posojila so znižali od 0,2 do 0,5 odstotne točke. Tako je, na primer, za kratkoročno posojilo z odplačilno dobo 12 mesecev 10,3-odstotna nominalna obrestna mera in za kratkoročno posojilo
brez dodatnega zavarovanja 10,35-odstotna, za dolgoročno posojilo z odplačilno dobo sedem let pa je 5,5-odstotna realna obrestna mera. Če komitent banke najame za en milijon tolarjev dokumentarnega potrošniškega posojila z odplačilno dobo pet let, je letna obrestna mera TOM + 5,5% , mesečni obrok znaša 21.939 tolarjev, posojilojemalec pa mora plačati še 35.299 tolarjev stroškov zavarovanja in 15.200 tolarjev stroškov odobritve. Skupna letna efektivna obrestna mera je 14,58-odstotna. Pri najetju posojila za sedem let in pri zavarovanju z odplačilno sposobnimi poroki ter letno obrestno mero TOM + 5,5 %, znaša mesečni obrok 17.330 tolarjev, stroški odobritve so 15.200 tolarjev, letna efektivna obrestna mera pa je 12,57-odstotna. Če občan potrebuje manjšo vsoto denarja za krajši čas, lahko najame posojilo brez dodatnih stroškov zavarovanja, pogoj je le, da ima v banki odprt tekoči račun in da z njim posluje v skladu s pravili. V tem primeru lahko najame do enega milijona tolarjev posojila za dobo do enega leta po 10,35-odstotni letni nominalni oz. 12,97-odstotni efektivni obrestni meri. Mesečni obrok znaša 88.079 tolarjev, posojilojemalec pa mora dovoliti banki, da z njegovega tekočega računa in iz njegovih rednih prejemkov poravnava mesečne obroke. Vsi ti izračuni veljajo za stranke (komitente) banke, temeljijo pa na predpostavki 0,5-odstotne mesečne temeljne obrestne mere in na izračunu iz skupne obrestne mere.
V Novi Kreditni banki Maribor (Novi KBM), ki ima na Gorenjskem poslovalnico v Žireh, so s.L aprilom obrestne mere za posojila znižali do 0,85 odstotne točke in
za depozite od 0,1 do 0,7 odstotne točke, za rentno varčevanje pa so jih celo zvišali za 0,4 odstotne točke. Za kratkoročna posojila z odplačilom do enega leta je odslej 11,25-odstotna nominalna obrestna mera inje do pol odstotne točke nižja, kot je bila doslej, za dolgoročna posojila z odplačilno dobo od 25 do 72 mesecev pa je obrestna mera TOM + 6,2 % in je realno nižja od 0,4 do 0,8 odstotne točke. Stanovanjska posojila z odplačilom do pet let so cenejša za 0,7 odstotne točke in z odplačilom do deset let za 0,5 odstotne točke, posojila zasebnikom in pravnim osebam pa za 0,4 realne odstotne točke. Pri kratkoročnih depozitih za občane, zasebnike in pravne osebe so obrestne mere znižali od 0,45 do 0,7 odstotne točke, pri dolgoročnih pa od 0,1 do 0,2 odstotne točke.
Vrednost porasla le v šestih skladih
V prvih treh letošnjih mesecih je bilo slabše tudi za vlagatelje v posebne vzajemne sklade. Le v šestih skladih od skupno osemnajstih je bila vrednost enote premoženja (VEP) v četrtek, 3. aprila, višja kot ob koncu lanskega leta, v vseh ostalih je bila nižja. Najvišjo rast, 2,49-odstotno, je v prvi četrtini leta dosegel obvezniški sklad Sova (Abančna DZU), ki ob koncu letošnjega februarja v svojem portfelju ni imel delnic. Tudi na drugem mestu je bil obvezniški sklad, KD Bond (KD Investments), pri katerem je vrednost enote letos porasla za 2,18 odstotka, le dobra dva odstotka naložb pa ima v delnicah. Poleg Sove in KD Bonda, ki sta edina "lovila" letošnjo trimesečno inflacijo (2,2 odstotka), je VEP porasel še skladom Piramida (LB
Presenečen, ker je bil tokrat zmagovalec
Prejšnji teden je bil na skupščini Rdečega križa Slovenije za novega predsednika te humanitarne organizacije izvoljen prim. Janez Remškar, dr. med., doma na Gorenjskem, dolga leta zdravnik v bolnišnici na Golniku, od 1994 do 2002 direktor Splošne bolnišnice Jesenice in
danes nadzorni zdravnik - svetovalec na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Izvolitev za predsednika Rdečega križa Slovenije ste tudi sami sprejeli s presenečenjem. Zakaj?
"V zadnjih letih sem doživel kar nekaj neuspehov. V Kranju je znana moja kandidatura za župana Mestne občine Kranj na prejšnjih volitvah, ki se je končala neuspešno. Čeprav tedaj moja politična opcija ni bila v dobri poziciji, sem kandidiral iz prepričanja, da je morda dobro, da se sliši tudi drugačen glas. Tudi izkušnje zadnjega leta mojega vodenja jeseniške bolnišnice so bile bolj trpke kot ne. Kot vam je znano, sem že oktobra 2001 s tega mesta odstopil zaradi objektivne odgovornosti ob nesreči, ki se je pripetila porodničarju. Ocenil sem namreč, da zdravniška napaka s smrtnim izidom, ki se pripeti podrejenemu, ne glede na okoliščine, zaradi verodostojnosti ustanove zahteva odstop direktorja. Kasnejši dogodki, ko sem bil deležen veliko polen pod noge, so pokazali, da v Sloveniji za kaj takega še nismo zreli. Na to nemara kažejo tudi dogodki v Rdečem križu.
Za kandidaturo za predsednika RKS sem se odločil zelo hitro na Pobudo znancev iz Kranja, časa za Premislek sem imel le pol ure. In sem se odločil brez velikih pričakovanj. Po moji oceni je bilo pred volitvami veliko lobiranja, za to funkcijo seje potegovalo kar nekaj kandidatov, v ozadju te organizacije ni ravno malo sredstev, zato sem bil izjemno presenečen, ko sem kot "prosti strelec" na volitvah dobil največ glasov. Presenečen sem hj1 tudi zato, ker po slabih izkušnjah zadnjih let enkrat nisem bil "luzer".
Kakšen izziv za vas predstavlja sprejeta naloga?
"Razmere v naši družbi niso dobre, norme, značilne za razvite demokracije, pri nas niso v veljavi, to pa zaradi tega, ker je politična kultura nizka, premoč ene od političnih opcij (ni važno, ali je ta leva ali desna) pa premočna. V humanitarni dejavnosti se stvari, kakršne so se dogajale v Rdečem križu Slovenije, ne smejo dogajati. Ob tem pa imamo na drugi strani tisoče in tisoče prostovoljcev, ki delajo brezplačno. Komu je lahko vodilna garnitura RK ob tako visokih plačah in drugih privilegijih po individualnih pogledala v oči? Ljudem, ki so s srcem v humanitarni organizaciji in ji posvečajo veliko svojega prostega časa? Ne nasprotujem temu, da so managerske strukture dobro plačane tam, kjer
Več pa bo treba narediti tudi na etičnem področju. Imamo delovne in predane prostovoljce, a ko sem hodil po svetu, sem prostovoljstva videl še veliko več. V ameriških domovih upokojencev denimo več kot polovico osnovne nege in oskrbe ostarelih opravijo prostovoljci iz tamkajšnjega življenjskega okolja. Pri nas je na tem področju še veliko rezerve, zato bo treba pri spodbujanja tovrstne človeške kulture narediti še veliko več."
Ena najpomembnejših nalog novega vodstva je povrniti Rdečemu križu zaupanje in ugled, ki ga je organizaciji zapravilo prejšnje vodstvo s sekretarjem Jeleničem. Kako se boste kot aktualni predsednik lotili te naloge, kaj predlagate v svojem programu?
gre za profitne dejavnosti, v humanitarni organizaciji pa tu ne moreš potegniti enačaja. Kot manager se moraš izkazati le pri pridobivanju finančnih sredstev, v delitvi pa so potrebne omejitve. V Rdečem križu nas na področju zbiranja in delitve sredstev čakajo številni izzivi.
"Kandidati nismo pisali svojih programov, kajti program Rdečega križa je že narejen. Zagotoviti pa bo treba, ne le da ne bo napak v delovanju Rdečega križa, da bo njegovo finančno poslovanje pregledno, pač pa bo treba graditi na povečevanju človeške kulture, so-
lidarnosti in humanosti, če hočemo, da bodo ljudje spet zaupali tej humanitarni organizaciji."
Kakšne so vaše pretekle izkušnje, povezane z Rdečim križem?
"Ko sem pred leti prišel v Kranj, sem se najprej ukvarjal s predavanji o prvi pomoči, ki je ena od pridobitnih dejavnosti Rdečega križa. Kot mlad zdravnik sem delal z ekipami prve pomoči, bil ocenjevalec na tekmovanjih, pozneje pa ob pomoči dr. Štanglja iz bolnišnice Golnik, utemeljiteja krvodajalstva, delal tudi na tem področju. V letih 1980 do 1984 sem bil predsednik občinskega odbora RK v Kranju in takrat smo organizirali zelo odmevno srečanje s prijateljskimi občinskimi odbori RK mest iz vse Jugoslavije na temo krvodajalstva. Pozneje sem po kranjskih osnovnih in srednjih šolah v okviru RK predaval o škodljivih razvadah, sodeloval sem pri reorganizaciji krvodajalskih akcij, ko se je ekipa ljubljanskega zavoda za transfuzijo selila na teren in se s tem približala krvodajalcem. Dobre kontakte smo imeli s krvodajalci iz Doberdoba v sosednji Italiji. Začeli smo se ukvarjati z oskrbo starejših, skratka v več kot dveh desetletjih sem se seznanil z vsemi področji delovanja Rdečega križa. V bolnišnici, kjer sem imel opravka s pulmologijo, ta patologija pa je zelo povezana s socialno problematiko, sem se imel priložnost srečati tudi z ljudmi, ki so bili najbolj potrebni pomoči."
Zadnji trije predsedniki Rdečega križa Slovenije so bili zdravniki. Kako si to razlagate? Gre morda za odraz zaupanja, ki ga imajo ljudje v ta poklic?
"Čeprav je to zaupanje generalno neupravičeno, čeprav se kot ceh ne
obnašamo vedno odgovorno do ljudi, je še vedno precej ljudi naklonjeno temu poklicu. Težko rečem, zakaj ravno zdravniki na čelu Rdečega križa. Verjetno pa je to pogojeno s humano dejavnostjo, ki jo že v osnovi predstavlja zdravniški poklic od Hipokrata naprej. Sam ta poklic doživljam kot izjemen ravno zaradi razmerja med bolnikom in zdrvnikom, kjer gre za enkratno razmerje zaupanja (na strani bolnika) in odgovornosti (na strani zdravnika), kar sem pri svojem delu vedno skušal graditi, tako na strokovno medicinskih podlagah kot na etično humanem področju. "
Vodenje Rdečega križa najbrž želite prevzeti s čistimi računi?
"Primopredaje zaenkrat še nismo naredili, vsekakor pa se bom ob uradnem prevzemu nove naloge dal dodobra poučiti o vseh podrobnostih dosedanjega poslovanja. Prav je, da se v organizaciji na novo začne z novimi ljudmi, ki so s svojim delom potrdili humanitarno usmerjenost in dokazali tudi visoka etična stališča. Nedopustno je, da so v Rdečem križu še stare strukture, naravnost nespodobno je nadaljevati delo z ljudmi, ki so povzročili sedanje stanje."
Ali pričakujete, da se bo v štirih letih, kolikor boste na čelu Rdečega križa, imidž te organizacije izboljšal?
"V tem obdobju se stvari morajo obrniti na bolje, sicer se tega početja ne bi lotil. Teren je čist, prostovoljci so dobri, sedaj je naloga, da se tudi v vrh organizacije prinese duh, ki ga bodo začutili ljudje, ki sicer niso vključeni v to dejavnost."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Samo Vidic
Maksima), Pika (Primorski skladi). Vizija in Vipek (Avip). Najslabše so jo odnesli delniški skladi, to je skladi, ki imajo večino premoženja v delnicah. Štirje med njimi, to so SPD, Delniški in Hrast (vsi KBM lnfond) ter Rastko (KD Investments), so v četrtek imeli za več kot tri odstotke nižjo vrednost premoženja kot ob koncu lanskega leta. Na Ljubljanski borzi je po lanskem letu rekordov in rekordnih skokov tečajev delnic letos precejšnje zatišje. Kapital seje že po prevzemu Leka začel seliti s trga delnic na trg obveznic, tečaji delnic razen redkih izjem padajo, vodilni borzni indeks SB1 20 je v letošnjih prvih treh mesecih izgubil 4,12 odstotka svoje vrednosti. Enotni tečaj delnice Sava seje, denimo, od letošnjega 15. januarja do 4. aprila znižal s 27.900 na 25.094 tolarjev, Merkurja s 25.163 na 22.297 tolarjev, Živil s 16.261 na 14.255 tolarjev, Petrola s 40.976 na 39.469 tolarjev, Mercatorja s 24.499 na 23.223 tolarjev, Krke Novo mesto z 41.956 na 41.622, Žita s 37.360 na 33.000 tolarjev. Gorenja s 4.451 na 4.240 tolarjev -in tako dalje.     Cveto Zaplotnik
(^©MimJ^IMGLAS'
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-, nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica
Marjeta Vozlič_
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d d , Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust m zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 00 evrov: Oglasne storitve: po c^JJ^g stopnji 8.5 % v ceni časopisa / cena i^v^-DA: 180 SIT (14 HRK za prodap na Hrvaškem). _-
Zdravstvena postaja aprila        T-OSkl 11001101 V Belgiji
Žirovnica, Breg - Svetniki občine Žirovnica se pripravljajo na ■ " kJjlm.Jm V/ M Ji      M.      T V/ JE        J"J M.
Žirovnica, Breg - Svetniki občine Žirovnica se pripravljajo na obsežno sejo v aprilu, za investicije iz letošnjega proračuna pa že prijavljajo dokumentacijo. Zdravstvena postaja naj bi bila končana konec aprila, občani pa bodo v soboto ponovno čistili naselje Breg.
Župan občine Žirovnica Franc Pfajfar napoveduje, da se bodo občinski svetniki ponovno sestali 10. aprila. Med obširnim dnevnim redom bo razprava o zaključnem računu v občini Žirovnica za leto 2002, o poročilu javnega podjetja Jeko-in Jesenice za letošnje leto, njihovem uresničevanju programa, realizaciji ter predvidenih finančnih sredstev za odpadke, odpadne vode in ostale storitve v tem letu. Razpravljali bodo tudi o pripravi na izdelavo razvojnega programa podeželja, ki je na programu tudi v sosednjih občinah, o programa dela občinskega sveta preko leta 2003, o pravilniku za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva, o pravilniku za vrednotenje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, 0 delu razvojne agencije Gorenjske v letu 2002 in programu dela za leto 2003. Svetnikom je tudi posredovan predlog odloka 0 ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kakor tudi dopolnitev odloka o priznanjih občine Žirovnica.
Zdaj, koje proračun sprejet, občina že začenja s pripravo doku-
mentacije za tiste investicije, ki so šele v pripravi. Gre predvsem za pripravo projekta zbiranja in čiščenja odpadnih voda, ki znaša po ocenah okrog milijardo in šeststo milijonov tolarjev in je pripravljen za razpravo na občinski seji v mesecu maju. Ker je rok dokončanja zdravstvene postaje konec aprila, potekajo dela na tem projektu intenzivno, pravi župan Pfajfar. Po zagotovilih glavnega izvajalca Gradiš Jesenice bo objekt kmalu pripravljen za končno montažo opreme in izvedbo tehničnega pregleda.
Občina pa je pred kratkim sanirala tudi del občinske ceste v Pi-škovcih, ki vodi od naselja Breg proti Bledu. Komunalni delavci so rob gozda, ki meji na cesto, očistili in namestili novo koritnico za odvodnjavanje vode. Ob robu ceste pa je kljub čistilni akciji in tablam z. opozorili o varovanju okolja, ostalo še vedno veliko odpadkov, ki jih odlagajo nekateri. Zato so se v občini odločili za ponovno čistilno akcijo v naselju Breg. Smučarski skakalni klub Stol bo svoje poligone očistil naslednjo soboto.     Katja Dolenc
Učenke 8. razreda Osnovne šole Škofja Loka - Mesto že tri leta sodelujejo v projektu Comenius - Mladi Evropejci v
21. stoletju. V ta namen so obiskale mesto Diest v Belgiji.
Škofja Loka - Osmošolke Neža Peternelj, Metka Habjan, Neža Ju-govic, Mojca Arnol, Ana-Marija Grbanovič in Polona Krmelj ter učiteljici Saša Cadež in Tea Djokič so se konec marca v okviru sodelovanje treh šol dogovorile o skupni spletni strani. Naj spomnimo, da projekt Comenius povezuje tri šole: poleg škofjeloške še belgijsko in grško.
Skupna spletna stran je cilj letošnjega projekta, ki sicer poteka Že tretje leto. Na internetu bodo predstavljene dejavnosti šole in povezave na strani drugih šol. Učenke in učiteljici so se srečali s kolegi iz belgijske šole v Diestu, z mnogimi med njimi so se dopisovali že prej. Omenjene učenke so bile izbrane na podlagi znanja angleščine in najboljše predstavitve šole, mesta, Slovenije in tudi drugih skupnih interesnih skupin.
Mlade učenke so nam povedale, da so sodelovale tudi pri pouku. "Zanimivo je bilo predvsem pri francoskem jeziku. Skupaj smo igrali tudi tombolo," so bile polne doživetij. Belgijski kolegi so jim razkazali tudi njihovo šolo in sistem učenja. Razlike? "Seveda obstajajo," pravijo učenke, "učenci nosijo malico kar sami v šolo, imajo daljše odmore, v šoli so do 16. ure, med odmori gredo lahko
Prvi diplomiranci iz Škofje Loke
Višja strokovna šola iz Šolskega centra Novo mesto je podelila prve diplome za višješolski strokovni program strojništva tudi v Škofji Loki.
Škofja Loka - Pred sedmimi leti so bile z novo šolsko zakonodajo dane možnosti za razvoj novih višješolskih strokovnih programov. Šolski center Novo mesto je v okviru programa Phare aktivno vodil razvoj višješolskega strokovnega programa strojništva. "Za izobraževanje ob delu smo svoje izkušnje ponudili tudi drugim regijam, če se je le izkazal interes gospodarstva," je povedal direktor Štefan David.
Med njimi je bila tudi širša škofjeloška regija oziroma njeno gospodarstvo. Izobraževanje v domačem kraju je namreč velika vrednota in prednost, ki soje bili deležni tudi tokratni diplomanti. "Znanje kot neodtujljiva vrednota je največji kapital posameznika in naroda. Razvoja sodobnega go-
spodarstva si ne moremo zamisliti in razvijati brez ustrezno usposobljenega strokovnega kadra, ki je potreben, če želi biti naše gospodarstvo konkurenčno z drugimi državami Evropske unije," je še povedal direktor šolskega centra Štefan David. V študijskem letu 1999/2000 je Višja strokovna
PREDLOG ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU
Javna obravnava predloga zakona
Skupina poslancev, ki jih vodi poslanec državnega zbora Dušan Vučko, je na pristojne vladne službe vložila predlog zakona o Triglavskem narodnem parku.
Bistvene spremembe zakona so v spremembi meja, odpravi neživljenjskih omejitev, ki jih vsebuje stari zakon, in vzpostavitev manjkajočih sistemov razvojnih usmeritev.
V proces sooblikovanja predloga novega zakona so bile pritegnjene tudi občine, na območjih katerih se nahaja Triglavski narodni park.
Občani in druga zainteresirana javnost lahko v postopku javne razgrnitve in javne obravnave posredujejo predloge, pobude in mnenja, k noveli zakona.
V času od 20. 2. 2003 do 23. 4. 2003 bo v prostorih Občine Kranjska Gora potekala javna razgrnitev predloga zakona. Javna obravnava zakona bo v ponedeljek, 14.4. 2003, ob 17. uri v sejni sobi Občine Kranjska Gora.
ŽUPAN Jure ŽERJAV, prof.
šola prvič razpisala oddelek višjega strokovnega izobraževanja strojništva v Škofji Loki. Vpisalo seje 68 študentov. "Analiza uspeha je pokazala, da se je od 68 vpisanih študentov 10 izpisalo, do sedaj je diplomiralo 33 študentov, 25 pa jih je v zaključku študija," je razložil ravnatelj Drago Simon-čič. Dodal je, da izkušnje na področju strojništva vsakoletno bogatijo z mednarodnimi izkušnjami, saj sodelujejo v mednarodnih projektih in v mednarodnih izmenjavah študentov. V prihodnosti svoje aktivnosti usmerjajo tudi v nove programe, kakor tudi v t.i. študij na daljavo. "Naši rezultati so vidni, saj bo danes 33 diplomantov prejelo zasluženo diplomo inženirja strojništva," je še povedal Simončič.
Podelitev je potekala v Kašči, zato je župan Igor Drakslcr poudaril, da tu poleg umetnosti gostijo tudi znanje. "Znanje je zelo pomembno za naše gospodarsivo, saj je znanje pogoj, da ti kraji ostanejo živi. Vesel sem, da seje program prijel in upam, da bo tudi ostal. Pomen izobraževanja ob delu je jasen, hkrati pa verjamem, da se izobraževanje po strojniških kadrih še povečuje." V Škofji Loki si zelo prizadevajo za projekt višješolskega študija - ustna zagotovila kmalu ne bodo dovolj. K hitrejši odločitvi za redno višješolsko izobraževanje pa bodo pripomogli tudi diplomiranci.
Boštjan Bogataj
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
iJiJt®    041 944 944
944
Kranj - Radovljica - Jesenice
nternet: www.rqdiotop.net
CESTNO PODJETJE KRANJ, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d.
KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL.: (04) 280 60 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.si
Cestno podjetje Kranj, d.d., obvešča uporabnike cest, da bo zaradi rekonstrukcije Partizanske ceste v Kranju popolna zapora ceste in sicer od 8. 4. 2003 do 10. 5. 2003, neprekinjeno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
iz stavbe in podobno." Tudi računalniško opismenjevanje je na višji ravni, saj so začeli že pred desetimi leti. Res pa je tudi, da njihova šola ni podobna slovenski osnovni šoli, saj je nekako združena z gimnazijo. Tako poteka šolanje vse do 18. leta. Učenke so si skupaj z Belgijci ogledali tudi mesto Diest, večkrat pa so se zapletli v zanimiv pogovor, tudi učiteljici pa sta s svojimi kolegi izmenjavali izkušnje. Srečanje je bilo veselo in je prehitro minilo. Skupaj so obiskali tudi Antvvcr-pen in Rubensov muzej, dan kasneje pa še znamenitosti Bruslja. Ravnatelj Marko Primožič nam je povedal, da sta za uspešnost pro-
Učenke Osnovne šole Škofja Loka - Mesto so s svojimi kolegi iz Belgije preživele koristne in prijetne dni.
jekla v njihovi šoli najbolj zaslužni Helena Markuta in Betka Mah-nič, učenke pa razveselil še z veselo novico: "Obisk naših učenk
je sprožil akcijo prihoda belgijskih šolarjev v Skofjo Loko ob zaključku projekta, to pa je čez slaba dva meseca." Boštjan Bogataj
Vrtec bo v četrtek dražji
Ta čas je obveljala enotna cena, v prihodnje bodo cene verjetno prilagodili stroškom
poslovanja posameznega vrtca.
Domžale - V domžalskih vrtcih bodo od četrtka dalje veljale višje cene programov, saj so občinski svetniki potrdili njihovo uskladitev s povečanimi stroški. Zaradi razlik v pogojih dela in s tem povezanimi različnimi stroški poslovanja vrtcev so nekateri predlagali diferencirane cene, a je na koncu obveljala enotna cena, ki jo je predlagala županja. Tudi v oddelku za družbene dejavnosti tako ceno utemeljujejo s tem, da starši, dokler v vrtcih ni dovolj prostora za vse otroke, ne bi smeli plačevati različno. Do majske seje pa naj bi pripravili natančne izračune in na podlagi tega nekaterim morebiti odobrili tudi višjo ceno.
V vrtcih so pripravili različne predloge za povišanje cen, najbolj, kar za dobrih 23 odstotkov, naj bi šle cene navzgor v koncesijskih oddelkih zasebnega vrtca Mali princ. Direktor Samo Ga-brijelčič je razložil, da bi jim morali višjo ceno odobriti zaradi specifičnosti njihovega dela v primerjavi z javnimi vrtci. Zaradi majhnega števila otrok in relativno visokih fiksnih stroškov so namreč stroški v manjšem vrtcu bistveno večji. Za nekoliko višjo ceno so se zavzemali še v vrtcu Domžale, ki posluje na sedmih lokacijah, zaradi česar se srečujejo s temu primernimi višjimi stroški. Z dvigom cen v vrtcih so se strinjali tudi v odboru za finance, saj se cene niso spreminjale že več kot leto in pol, niso pa naklonjeni temu, da bi starši morali plačevati različne cene. Načelnica oddelka za družbene dejavnosti Irena Gričar je opozorila, da ta čas v vrtcih še vedno primanjkuje mest,
zato mora biti cena enotna. Za prvo starostno skupino bo nova cena programa 78 tisoč tolarjev, za drugo 58 tisoč tolarjev. Za otroke, vključene v kombinirani oddelek, bo treba po novem plačevati 63 tisoč tolarjev, za družinsko varstvo je nova cena 86 tisoč tolarjev. Določili so še ceno za otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v redni oddelek, in sicer 114 tisoč tolarjev, za mesečno odsotnost pa bo treba plačati devet tisoč tolarjev.
Svetniki so ob potrditvi cen sprejeli še sklep, da se prouči možnost, da bi od enotne cene prešli na diferencirano. Da bo do tega prej ali pozneje zagotovo prišlo, je poudarila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. "Ne zaradi različne kakovosti programov, ampak različnega poslovanja vrtcev." Sicer pa meni, da cene že presegajo finančne zmožnosti občin in staršev, predvsem na račun previsokih normativov,
ki naj bi presegali celo evropske. "Vendar ker gre to na račun ob-* čin, se nihče ne vznemirja." Zanimalo jo je tudi, s koliko neplačni-ki se srečujejo v vrtcih. Ravnateljica vrtca Domžale Marija Jeri-na je zagotovila, da ni neplačni-kov, V vrtcu Urša pa imajo po podatkih ravnateljice Darke Bitenc v postopku 13 staršev, ki jim dolgujejo od 40 pa vse do 500 tisoč tolarjev.
Svetniki so na zadnji seji sprejeli tudi letni program športa za občino. Nekatere je pri tem zmotila razdelitev sredstev po posameznih športnih vsebinah, po kateri bi lahko sodili, da občina za šport invalidov ne namenja nič denarja. V.d. direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Janez Zupančič je razložil, da so sredstva v ta namen skrita pod drugimi postavkami. Svetniki s tem niso bili zadovoljni in so predlagali, da prihodnjič razporeditev sredstev pripravijo bolj natančno.
"Zdaj je to videti preveč birokratsko, iz tega ni povsem jasno, kaj se bo dogajalo na področju športa v Domžalah," je prepričan Franci Gerbec, ki je hkrati predlagal, naj zavod ža šport in rekreacijo do konca junija pripravi predlog za ureditev pogojev uporabe športnih objektov tudi za potrebe društev in šol.
Mateja Rant
Ohranili bodo glavne programe
Srednja šola Jesenice je pred problemom, ko se je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport odločilo, da ji v prihodnjem šolskem letu odvzame program izobraževanja za
poklic ekonomskega tehnika.
danja števila dijakov, ki se zanimajo za poklicno
To je povzročilo precejšnje razočaranje, saj je treba vedeti, da šola deluje v občini s posebnimi razvojnimi potrebami in bi tak ukrep zaradi stroškov prevoza v drug kraj za marsikaterega dijaka pomenil konec šolanja. Na ministrstvo so romale prošnje, naj vendarle spremeni svojo odločitev in omogoči dijakom, da na Jesenicah pridejo do poklicne mature v programu izobraževanja tri plus dve leti. Prizadevanja šole in staršev je ves čas podpirala tudi občina. "Te dni smo prejeli odgovor ministrstva, da se bodo poslovni tajniki sedanjega tretjega letnika, če jih bo zadostno število, lahko vpisali v nadaljevalni dveletni program ekonomskega tehnika. Ni pa jasno zapisano, kakšne bodo možnosti naprej za dijake, ki so sedaj v prvem in drugem letniku, niti za tiste, ki se v program administrator vpisujejo v novem šolskem letu," pravi ravnatelj Stane Vidmar.
Nejasni prihodnosti tega izobraževalnega programa gre po ravnateljevih besedah pripisati skorajda polovico manjši evidenčni vpis v program administrator, v katerem so vedno imeli po dva oddelka dijakov. Na splošno se kaže trend upa-
Stane Vidmar
izobraževanje. V prihodnjem šolskem letuje pri P0' klicnem programu strojništva seznam poklicev zožen na dva - strojni in konstrukcijski mehanik, evidenčnih prijav pa je zaenkrat 10, lani ob tem času 15. Ravnatelj iz izkušenj pričakuje, da bo pred počitnicami število večje na račun dijakov, ki ne bodo uspeli z vpisom v prvotno izbrane programe. Štiriletnim strokovnim programom strojni tehnik, ekonomski tehnik in tehnik zdravstvene nege bodo jeseni na novo dodali program vzgojitelj predšolskih otrok, za katerega je precej več zanimanja (40 evidenčnih prijav), kot je vpisnih mest (32). Pri poklicnih programih pa se z novim šolskim letom ukini1} program bolničar, za katerega že lani ni bilo dovolj zanimanja, da bi imeli oddelek prvega letnika.
Poleg zapletov pri izobraževanju za poklic ekonomski tehnik šolo pestijo potrebe po večjih vlag11' njih v stavbo. Oprema za pouk splošnih in strokov' nih predmetov je zadovoljiva. Vzdrževalna uV,a" kot so barvanje učilnic, vrat, oken, so zmogli spi'°n_ Za večje posege, ki se vedno bolj nujno kažejo, p8.' materialnih sredstev, kijih daje ministrstvo, in llc ; pridobljenega z izvenšolskimi dejavnostmi. & zberejo dovolj. Mendi K«*0
"Lokalci" se spet polnijo
Kranjska občina je septembra lani za mestni potniški promet Alpetourjevi Potovalni agenciji podelila koncesijo, da bi ohranila nekdaj priljubljene in polne "lokalce", mesto s premalo parkirišči pa razbremenila pločevine.
Kranj - To ji sicer še ni uspelo, saj se večina odraslih Kranjčanov na delo, po nakupih in drugih opravkih še vedno podaja s svojimi avtomobili, kljub temu pa je občina s subvencijo k vozovnicam mestnega potniškega prometa že v pičlih šestih mesecih uspela ustaviti trend praznjenja "lokalcev" in krivuljo celo obrniti navzgor.
Vili Čimžar, koordinator voznih redov v Alpetourjevi Potovalni agenciji, je s številkami, ki kažejo prodane vozovnice, več kot zadovoljen, "Po uvedbi koncesije smo pričakovali, da bomo vendarle zadržali večletni trend upadanja potnikov. Da se bodo ljudje spet začeli vračati na "lokalce", si skoraj nismo upali pričakovati. Zasuk je brez dvoma plod koncesije. Če se občina zanjo ne bi odločila, bi bili prisiljeni še naprej dvigati cene vozovnic, krčiti linije, s tem pa bi izgubili še več potnikov,
skratka, začaranemu krogu ne bi bilo konca."
Od lanskega septembra do konca letošnjega februarja se 'je s kranjskimi "lokalci" prepeljalo 382.224 ljudi. Če upoštevamo le proge od 1 do 8, ki so primerljive s časom pred septembrom, pa 360.350 ljudi. To je skoraj 20.000 več kot v času pred podelitvijo koncesije. Zdaj ima namreč mestni potniški promet vsega skupaj dvanajst prog. Poprejšnjim osmim so v Alpetourjevi Potovalni agenciji s soglasjem koncesionarja.
Največ denarja za šolo
Večino denarja iz občinskega proračuna bo terjala adaptacija šole, zaradi česar so se v občini Preddvor odpovedali vsem manjšim vlaganjem.
mestne občine Kranj, dodali še štiri: progo do novega nakupovalnega centra na Primskovem, "delavski" s Planine in s Suhe do Iskre in Planike ter progo v Desnico. Znano je, da so se zadnja leta z avtobusi mestnega potniškega prometa vozili predvsem šolarji in upokojenci. Teh potnikov je tudi od septembra, ko vozovnica za enkratno vožnjo ob občinski subvenciji stane le 170 tolarjev, kar je manj kot stane ura parkiranja v mestu, približno enako, kot jih je bilo včasih. Pomeni, da se na "lokalce" spet vračajo delavci, uslužbenci, trgovci, skratka, zaposleni ljudje. Razen s ceno.se jim je namreč Alpetourjeva Potovalna agencija prilagodila tudi z voznimi redi, progami in časovnimi intervali. Vili Čimžar pravi, da bistvenih pripomb nanje zdaj ni, na željo Iskraemeco so marca v Besnico dodali zadnjo vožnjo ob 22.15, nekatere manjše popravke pa bodo verjetno vpeljali septembra, ko se bo spet začelo šolsko leto.
Če se še nekoliko povrnemo lr številu potnikov in potegnemo primerjavo z meseci izpred leta, ko koncesije še ni bilo, potem lahko ugotovimo, da se je od lanskega septembra do letošnjega februarja z "lokalci" prepeljalo šest odstotkov več potnikov kot v času od septembra 2001 do februarja 2002. Medtem ko je lanski september še stagniral - potnikov je bilo za odstotek manj kot septembra 2001, pa jih je bilo že oktobra
za dva odstotka več, novembra in decembra kar za deset, januarja za pet in februarja spet za deset!
Mestna občina Kranj je letos za subvencije k vozovnicam mestnega potniškega prometa predvidela slabih 80 milijonov tolarjev.
V Alpetourjevi Potovalni agenciji so s koncesijo bistvene probleme rešili in počasi že razmišljajo tudi o posodobitvi "lokalcev", nekoliko lepši časi pa se obetajo tudi v medkrajevnem prometu. Državni zbor je namreč 25. marca sprejel dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Nanašajo se na subvencioniranje prevozov otrok, dijakov, vajencev in študentov, ki po sklepu vlade od leta 1997 znaša sedemnajst odstotkov, po dopolnjenem predlogu pa bo znašala do 70 odstotkov. Minister za šolstvo, znanost in šport bo sprejel poseben pravilnik, s katerim bo določil postopek in kriterije za subvencioniranje prevozov, kot so socialni položaj, oddaljenost kraja šolanja ter možnost bivanja v dijaškem oziroma študentskem domu. Pravilnik bo začel veljati predvidoma z naslednjim šolskim letom. S subvencijami bo država po eni strani pomagala so7 cialno šibkejšim, po drugi strani pa vsaj nekoliko razredčila prenapolnjena šolska parkirišča, saj se dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, predvsem pa študentje, zaradi dragih avtobusnih prevozov v šole že množično vozijo z avtomobili.
Helena Jelovčan
Veliko čiščenje Medvod
Medvode - Povabilo turistične zveze Medvode na zadnjem občnem zboru in morda tudi akcija krajevne skupnosti Medvode pred tednom dni sta najbrž spodbudila številne člane društev in občane občine Medvode, da so se minulo soboto udeležili čistilnih akcij na celotnem območju občine. Ponekod so imeli akcije sploh prvič. V Preski so na primer pri blokih čistili tudi mejo. Velika akcija je bila v Zbiljah, ki se je je tokrat udeležilo več kot osemdeset članov oziroma kar polovica članov turističnega društva Zbilje. Podobna velika akcija je bila tudi v Smledniku oziroma na območju turističnih društev Dragočajna Moše, Hraše in Smlednik. V akciji so nabrali kar precej polivinilastih in drugih odpadkov. Gozd ob cesti iz Smlednika proti Vikrčarn. pa je bil pravo malo pokopališče živalskih kož.
"Največ je bilo različne nesnage na območju starega Smledniškega gradu, ob Savi in na obrobju gozda. Poseben problem pa je nekdanja gramoznica nasproti hotela Kanu. Tam je nastalo odlagališče najrazličnejših odpadkov. Inšpektorica ministrstva za okolje in prostor je že izdala odločbe lastnikom tega zemljišča, da morajo nesnago, ki so jim jo na zemljišče pripeljali neznanci od drugod, počistiti najkasneje do konca junija," je povedal predsednik krajevne skupnosti Smlednik Zdravko Debeljak, ki je na območju opuščene gramoznice tudi vodil akcijo in nalaganje odpadkov z območja treh turističnih društev na veliki zabojnik.
Čeprav je bilo letos različnih odpadkov v primerjavi z zadnjimi leti manj, so turistični delavci še vedno slabe volje.
Smo nekako na prepihu. Večkrat dobimo nesnago od drugod, po rekah, železnici, iz vozečih avtomobilov. Zanjo res nismo sami odgovorni, ko pa se kopiči in obleži, kvari ime kraja, društva, občine in občanov. Včasih se zdi, da je vse kot začaran krog, vendar pa po drugi strani vendarle vsako leto tudi počasi spoznavamo, da nas je vse vec, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo."      Andrej Zalar
Preddvor - Da bodo nadgradili sedanjo šolo in jo preuredili za potrebe devetletnega šolanja, bo v naslednjih letih potrebnih 550 milijonov, od tega jih od države pričakujejo 165. Letni občinski proračun pa je precej reven, 355 milijonov imajo na voljo, a morajo še od tega 110 milijonov oddvojiti za lanske investicije. Ko so svetniki na zadnji seji sprejemali občinski proračun, niso bili kritični le do prejšnje občinske oblasti, pač pa tudi do nadzornega odbora, ki ni pregledoval poslovanja. Učinkovitost pričakujejo od občinskega vodstva. Pričakujejo zelo skrbno in racionalno gospodarjenje, kajti v vseh vaseh so se občani v korist izgradnji šole odpovedali sicer majhnim, a za svoje kraje pomembnim vlaganjem.
Novi občinski svetniki pa so se začeli spopadati s starimi dolgovi. Eden teh je tudi kabelsko komunikacijski sistem, zgodba iz leta 1995, ki se je pozneje začela zapletati. Kabelski sistem je gradilo podjetje Tela Milje, upravljal pa zavod KKS Preddvor. Naročniki tega sistema so že leta 1999 ostali brez nekaterih programov, prihajalo je do pogostih izpadov, ljudje so bili nezadovoljni, pogodbeni stranki pa v sporu zaradi neizpolnjenih obveznosti. Že v prejšnjem občinskem svetuje bilo slišati pobudo, naj se pogodba z izvajalcem del prekine in se kabelski sistem odda v upravljanje neodvisnemu podjetju, vendar do tega ni prišlo, sedaj pa je pobuda znova oživela. Cilj je izboljšati signal, povečati programsko ponudbo (s tem se bodo začeli za priključitev na sistem zanimati tudi novi naročniki), občina pa bi se rešila tudi bremena, ki mu doslej ni bila kos. Občinski svet je sprejel sklep, da kabelski sistem brez stroškov prevzame podjetje Telemach in z n.jim upravlja, prevzame pa tudi vse obveznosti prejšnjega izvajalci Tela. Občina bo za ta korak poiskala še soglasje Telecoma. Staro ?-godbo, povezano s sodnim sporom, so odprašili tudi pri določanju najemnine za dom krajanov v
Preddvoru, kjer je že od leta 1993, ko Preddvor še niti ni bila občina, obstajajo nejasnosti v zvezi z najemom prostorov. Med nedokončane zgodbe pa bi lahko uvrstili tudi problem vode, ki jo v Preddvoru plačujejo dražje š^ot v Kranju, čeprav so bližje virom pitne vode. Iz teh krajev se steče veliko pitne vode v druge občine, od česar pa občina nima nobenih koristi, prav tako je z reko Kokro, ki jo dobršen del zajamejo za sistem dodatnega zasneževanja na Krvavcu. Razmišljajo torej o koncesijah, ki bi jih podeljevala občina, hkrati pa so govorili tudi o strokovni usposobitvi Vodovodne zadruge Preddvor, kije izvajalka in vzdrže-valka vodovodov v občini, ter o ureditvi lokalnih vodnih zbiralnikov (Mače, Možjanca, Kokra), če hočejo obdržati kakovostnovpitno vodo. Danica Zavrl Žlebir
Za Zustovo mamo že 101 leto
Marjano Primožič, po domače Žustovo mamo, so ob njenem osebnem prazniku obiskali sorodniki, borci, sosedje,
predstavniki občine ter župnik in kaplan.
Žiri - V rodbini Žustovih s Ko-privnika je dolgo življenje že običajno. Že oče Marjane Primožič je živel blizu 100 let, sama je praznovala 3. aprila 101. rojstni dan, njena hči Mici pa je pred kratkim praznovala sedem desetletij. Kot ji napovedujejo mnogi, je tudi pred njo še dolgo življenje.
Za Marjano Primožič je težko življenje, polno skrbi in odrekanj. Nikoli se ni pritoževala, rajši gaje vdano in potrpežljivo prenašala. Velikokrat seje zatekla na pomoč k veri, tudi minulo soboto je bila zelo vesela obiska župnika in kaplana. Danes živi pri hčerki Mici na Selu. Rodila seje leta 1902 pri Selaku v Jarčji Dolini. Njen oče, Franc Gantar je bil trden a menda
Center v stari tovarni
Neizkoriščen prostor BPT Tržič bi radi uredili v center za promocijo trgovine, obrti in podjetništva.
Tržič - V bombažni predilnici in tkalnici Tržič, kije še po drugi svetovni vojni delala s polno zmogljivostjo, obratuje danes samo še del tovarne. Ker je veliko proizvodnih hal praznih, bi jih bilo moč nameniti novim vsebinam. Obenem bi bilo moč ohraniti industrijsko dediščino v obliki muzeja, kakršnega ni niti v naši državi niti v širši okolici, razmišljajo strokovnjaki s področja arhitekture. Zato so na pobudo Občine Tržič novembra lani pripravili v BPT Tržič seminar študentov arhitekture, med katerim so pod vodstvom prof. M. Ocvirka iskali možnosti urejanja izpraznjenega prostora. Svoje zamisli so pred nedavnim predstavili tudi na razstavi v Tržiču.
"Nadaljevanje arhitekturne delavnice študentov je bila okrogla miza o ureditvi Trgovsko obrtno poslovno industrijskega centra (TOPIC) v BPT Tržič. Na njej smo se prejšnji mesec zbrali v Tržiškem muzeju poleg vodstva tovarne in avtorjev projekta vsi drugi, ki smo zainteresirani za oživitev praznih prostorov. Del tovarne bo še naprej namenjen tekstilni proizvodnji, ki se je ohranila. Drugi del je zamišijen kot živ tekstilni muzej, prvi take vrste v jugovzhodni Evropi. Občina Tržič se že dogovarja s Tehniškim muzejem Slovenije o strokovni izpeljavi te zamisli. Najpomembnejši bo tretji del, kjer bi radi uredili sodoben promocijski center. Služil bi tako domači tovarni in občini kot celotni regiji. V njem bi organizirali sejme in podobne prireditve, kjer bi se srečevali trgovci, obrtniki in podjetniki. Na ta način bi smiselno povezali prazne prostore in dele na robu tovarne, v katerih že imajo najemniki več proizvodnih dejavnosti;'je povedal Ignac Primožič, ki vodi novi zavod za prenovo mesta Tržič. Stojan Saje
Zustova mama s svojimi domačim
tudi precej nagajiv mož. Dočakal je visoko starost, saj mu je le osem mesecev manjkalo do stoletnice.
Francu je že kmalu umrla žena in mu zapustila dve hčerki - Marjano in Alenko. Najstarejša Marjana je morala že kot otrok trdo delati. Poznalo se je, da ji je mačeha nalagala težka dela. Med prvo svetovno vojno je moral oče na fronto v Rusijo. Po petih letih seje v Slovenijo vrnil kar peš. Že v zgodnji mladosti je okusila revščino. Stara 22 let se je poročila na majhno, hribovito kmetijo k Zustu v Koprivnik. Tistih časov se spominja po trdnem in vestnem delu, ko je skoraj vse znosila v košu. Veselje so ji dajali otroci prvi seje leta 1925 rodil Lojze' vseh skupaj jih je bilo devet. Leta 1933 se je rodila Mici. pri kateri danes živi, štiri leta kasneje pa še zadnji med njimi. Mož je po hudi bolezni leta 1937 umrl, tudi nekateri otroci so že pokojni. Počasi so odhajali od doma, se zaposlili in ustvarili svoje družine po vsej Gorenjski. Marjana Primožič je ostala sama, dokler je bila pri močeh je skrbela za živali, le počasi pa se je sprijaznila, da zemlje ne more več obdelovati. Pred dvajsetimi
leti je zaradi starosti odšla doma in danes živi na Selu.
od
Večkrat premišljuje tudi o mladih: "Mladi se niti ne zavedajo, kako se imajo lepo, zato tudi niso veseli. Ko sem bila sama mlada, smo bili veseli vsake malenkosti, vsakega najmanjšega daru."
Njen recept za dolgo življenje je skromno življenje in veliko dela. hrana pa le domača. Vedno je rada pojedla tudi svinjino, čeprav jo danes zdravniki odsvetujejo. Žustova mama je med vojno živela na Koprivniku, kjer so bili vso vojno prisotni partizani, že od vsega začetka pa jih je oskrbovala s hrano. Že pred časom so žirov-ski borci Primožičevo sprejeli medse kot častno članico. Njeno življenje je bilo težko, polno skrbi in odrekanj, vendar je vse prenašala potrpežljivo.
Boštjan Bogataj
Nabrali za 60 zabojnikov odpadkov
Preddvor - V soboto so v občini Preddvor pripravili že tradicionalno akcijo čiščenja okolja, v katero seje letos vključilo prek sto občanov. Občinski svetniki so koordinirali akcijo v krajevnih odborih Kokra, Bele, Breg, Potoče, Možjanca, Nova vas, Tupaliče in Preddvor, vključila pa so se tudi domala vsa društva v občini. Kot pravi župan Franc Ekar, gre za "domoljubno" akcijo, ki zajame širok krog domačinov, z veseljem pa bi v svojih vrstah sprejeli tudi "vi-kendaše" in "uporabnike" pred-dvorskega območja, ki prihajajo z drugih območij (lovce, ribiče, podjetja). Čistilci so očistili tudi planinske poti. Najtežje delo je imela skupina, ki je odstranjevala podrta drevesa na poti med Javo-rovim vrhom in Čemšenikom. Na poti so srečevali planinske skupine ffl jih sproti ozaveščali, naj smeti odnašajo s seboj v dolino. Odpadkov seje nabralo za več kot 60 zabojnikov (20-kubičnih), prinašali pa SOJ«3 tudi s sosednjih območij. Med mesti, kjer je treba očiščevalna dela nadaljevati, v občini Preddvor navajajo okolico šole in območja vodotokov. Na sliki: čistilci v Bašlju so nabrali velik kup odpadkov.
D.Z.
Pogovor z blejskim županom Jožetom Antoničem
Prihodnost je v sodelovanju
Ob občinskem prazniku bodo v Zdravstvenem domu Bled odprli prenovljene prostore reševalne postaje, v začetku maja pa bodo zaključili gradbena dela v Zasi
v Črtomirovi ulici in na Selski cesti.
Bled - Vrfčetrtek, 10. aprila, bodo na Bledu praznovali občinski praznik. Datum praznika je povezan s prvo pisno omembo Bleda v darovnici, 10. april 1004 je zapisan na darilni pogodbi, s katero je tedanji kralj Henrik II. podaril Bled z okolico brixenškemu škofu Albuinu. Praznične prireditve so se začele minuli teden, osrednja slovesnost, na kateri bodo podelili občinska priznanja, pa bo v četrtek zvečer v Festivalni dvorani. Pred praznikom smo se o načrtih in razvoju blejske občine pogovarjali z županom Jožetom Antoničem.
prodajo nekaterih objektov v občinski lasti na Bledu in okolici, na primer staro bolnišnico na Riben-ski cesti in stavbo nekdanjega gostišča Savica na Rečici. Pogovarjamo se tudi o možnosti, da bi Športna unija, kije lastnica stavbe TVD Partizan Bled, slednjo prodala, kupnino dala občini, mi pa bi jo vpisali kot solastnico blejske Športne dvorane, seveda pa bodo morali s tem, poleg Športne unije, soglašati tudi občinski svetniki." .S' Športno dvorano si je občina pridelala velik dolg, vendar stroškov še ni konec. Pokazale naj bi se napake hitre gradnje?
"Dvorana je bila v zelo slabem stanju, zato sta bili le dve možnosti: ali bi jo porušili, ali obnovili. In šahovska olimpiada je bila priložnost za obnovo. Na žalost seje to vedelo štiri leta, obnove pa smo se lotili tik pred zdajci. Zaradi hitenja je prišlo pri gradnji do vrste pomanjkljivosti, tako na ploščadi pred dvorano kot v prizidku, kjer naj bi bila gostišče in Lokalna turistična organizacija Bled. Popravilo napak bo zahtevalo še nekaj občinskih sredstev." Za blejske občane je zelo pomembna tudi blejska obvoznica,
na katero čakajo že leta. Kako lahko občina pospeši začetek gradnje?
"O obvoznici se govori že trideset let. Dejstvo je, da sta na Bledu potrebni tako južna kot severna
stanovalce nevzdržno. Se pa bojim, da je v kratkem še ne bo, saj naj bi jo, po meni znanih podatkih, začeli graditi šele leta 2006." Precejšen del proračunskega denarja občina letos namenja ure-
obvoznica. Prednost sicer dajemo janju komunalne infrastrukture. južni, čeprav je tudi proti Poklju-  Kateri projekti imajo prednost?
Blejski župan Jože Antonič
Vodenje blejske občine ste prevzeli v nezavidljivem stanju, saj je v občinski blagajni več kot 3()0 milijonov tolarjev primanjkljaja. Kako ga nameravate zmanjšati in občini kljub temu zagotoviti razvoj?
"Res je primanjkljaj zelo velik, zato se intenzivno ukvarjam z iskanjem načinov, kako ga čimprej zmanjšati. Najti moramo notranje rezerve, pri tem mislim na
ki promet čedalje gostejši. Za južno obvoznico je že pripravljenih nekaj dokumentov, treba pa bo zagotoviti denar v državnem in tudi v občinskem proračunu. Po izračunih, opravljenih pred dvema letoma, naj bi obvoznica stala 4 milijarde tolarjev, od tega naj bi občina zagotovila približno 1 milijardo tolarjev, kar je velik delež. Občina bo zato posredovala na pristojnem ministrstvu, za pomoč bom zaprosil tudi gorenjske poslance, da bi obvoznico začeli čimprej graditi, kajti stanje ob jezeru je tako za goste kot tudi za
"Občina je z nemškim koncesio-narjem VVTE podpisala pogodbo in naj bi jeseni začel graditi čistilno napravo. To je prvi korak pri urejanju kanalizacije na Bledu. Tudi plin naj bi oktobra napeljali do razdelilne postaje v Koritnem. Skrbi pa me ostala krajevna infrastruktura (asfaltiranje krajevnih cest, ureditev pločnikov), saj to, pri že omenjeni izgubi, letos ne bo mogoče uresničiti, razen pločnika na Seliški cesti, ki naj bi bil zgrajen do začetka novega šolskega leta." Po večletnem odlašanju se je z mrtve točke vendarle premaknilo
Občinski nagrajenci 2003
V skladu z. določili Odloka o priznanjih Občine Bled je bil objavljen javni razpis za podelitev priznanj Občine Bled. Občinski svet je na 3. seji sklenil, da letošnja priznanja in plakete Občine Bled prejmejo:
ČASTNA OBČANA OBČINE BLED ZA LETO 2003
Slavko in Vilko Avsenik sta v
svoji dolgoletni glasbeni karieri v mnogih skladbah opevala lepote Bleda in s tem veliko prispevala k promociji Bleda doma in v tujini. Velikokrat je ansambel Bratov Avsenik na Bledu tudi nastopal. Na Bled sta Slavko in Vilko Avsenik pripeljala tudi več tujih televizijskih hiš, ki so posnele na Bledu in okolici več televizijskih spotov in oddaj. Lepote Bleda je ansambel reklamiral tudi tako, da so bile slike Bleda na ovitkih plošč in na njihovih propagandnih prospektih. Slavko in Vilko Avsenik letos praznujeta tudi 50-letnico Avseni-kove glasbe.
ZLATO PLAKETO prejme:
OŠ Bohinjska Bela, ki letos praznuje dve pomembni obletnici: 150 let pouka na Bohinjski Beli in 100-letnico šolske stavbe. Šola je lansko jesen slovesno obeležila 100-letnico šolskega poslopja, v katerem pouk poteka tudi danes. Osrednji prireditvi sta bili 22. in 23. novembra, ko so Belani obe visoki obletnici obeležili s prisrčnim programom v kulturnem domu in razstavo "ŠOLA NEKOČ IN DANES", v poslopju šole. Ob tej priložnosti so izdali tudi almanah in posneli zgoščenko z novo himno.
SREBRNI PLAKETI prejmeta:
Mag. Branko Anton Lubej, dr. med., specialist splošne medicine, ki je septembra 2001 dopolnil visok življenjski jubilej - 70-letni-co življenja. Kot zdravnik splošne medicine je po končani Medicinski fakulteti začel z. delom v Ro-
gaški Slatini in se nato, daljnega leta 1965 zaposlil v ZD Bled, kjer je vse do upokojitve skrbel za zdravje občanov in turistov. Leta 1975 je zaključil specializacijo iz splošne medicine, leta 1978 pa je pridobil še naziv magister znanosti s področja javnega zdravstva. Med delom je uspešno opravil tudi podiplomski tečaj iz športne medicine in medicine prometa. Ob svoji redni ambulanti splošne medicine je vodil tudi ambulanto za športnike in opravljal preglede za šoferje. Nekaj mandatov je bil odgovorni zdravnik za splošno in urgentno medicino v ZD Bled. Vsa leta se je aktivno vključeval tudi v delo KS in Turističnega društva, dolga leta je bil predsednik Sindikata zdravstvenih delavcev Gorenjske in član republiškega odbora delavcev zdravstva in socialnega varstva Gorenjske. Mnogim pacientom je omogočil operacije na srcu v sodelovanju z dr. Zorčevo na kliniki v Kamenici.
Vinko Poklukar je bil 10 let član državne reprezentance v smučarskih tekih. Leta 1985 je ustanovil Tekaški smučarski klub Bled. Do danes je bilo v klubu vzgojenih veliko tekmovalcev, ki zastopajo barve naše države. Danes je glavni trener v klubu, da bi bilo delo v klubu še boljše, pa je vztrajal, da klub nujno potrebuje profesionalnega trenerja in to mesto je prevzel Filip Kalan. Vinko Poklukar pa ne deluje samo kot trener v TSK Bled, temveč tudi kot športni pedagog v Osnovni šoli prof. dr. J. Plemlja Bled usmerja mlade v športne panoge, ki so doma na Bledu.
BRONASTE PLAKETE prejmejo:
Janez Maric je že vrsto let tekmovalec mednarodnega razreda. Janezu se je zmaga v tekmi svetovnega pokala nasmehnila letos 21. februarja v švedskem Ocstersun-du. "Skoraj ne morem verjeti, da mi je uspelo kaj takega. Zelo sem zadovoljen, ker mi je uspelo do-
bro opraviti tako na strelišču kot tudi v teku. Na strelišču mi je šlo zelo dobro, saj nisem čutil nobene utrujenosti," je bil po uspehu navdušen 27-letni Blejec, za katerega so to v letošnji sezoni že druge stopničke, potem ko je bil v Osrblieju drugi.
Alojz Razinger se je rodil leta 1931 na Kupljeniku, kjer živi in dela še danes. V vasi Kupljenik je sodeloval pri elektrifikaciji vasi leta 1953, pri spremembi kolovozne poti v cesto, širjenju poti skozi vas, leta 1972 pri gradnji nove ceste do vasi Kupljenik in kasneje pri asfaltiranju le-te v treh delih. Ni mu bilo žal ne časa in ne zemljišč, ki jih je pri tem izgubil. Je najbolj zaslužen za izgradnjo vodovoda, kot tudi telefonskega omrežja v prvem delu vasi. Kot član PGD je pomagal pri obnovi dveh protipožarnih bazenov in pri izgradnji hidrantnega omrežja. Opravil je veliko prostovoljnega dela ob gradnji novega gasilskega doma, cerkve in kapelic v vasi.
Kot predsednik Pašne skupnosti je uspešno dokončal proces denacionalizacije in tudi sedaj sodeluje kol podpredsednik Agrarne skupnosti solastnikov Kupljenik.
Od ustanovitve KS Bohinjska* Bela leta 1966 je bil 30 let zastopnik vasi Kupljenik v krajevni skupnosti.
Blejski plesni studio deluje na Bledu od leta 1986. Z jazz baletom, hip-hop plesom, disco plesom in stepom se ukvarja že več kot 200 mladih plesalk in plesalcev v starosti od 5. do 20. leta, doma z Bleda, Radovljice, Žirovnice in Jesenic. V okviru društva deluje tudi plesno navijaška skupina Tačke. Plesalci in plesalke Blejskega plesnega studia so pod strokovnim vodstvom Jadrana Zivkoviča in trenerjev na državnih in mednarodnih pl esnih tekmovanjih dosegli zavidljive uspehe. Blejske plesalke in plesalci s svojimi atraktivnimi točkami uspešno nastopajo tudi na vseh večjih prireditvah v organizaciji Občine Bled in LTO Bled.
ČASTNI ZNAK OBČINE BLED prejmejo:
Krajevna organizacija rdečega križa Zasip, ki letos praznuje 55-letnico aktivnega in požrtvovalnega delovanja. Omeniti velja tudi aktivno vključevanje prostovoljk Rdečega križa Zasip pri vseh dogajanjih v Krajevni skupnosti Zasip. Prav taka povezanost v kraju je za dobro počutje krajanov in vzdušje v Zasipu - kot delu Občine Bled, izrednega pomena. Danes je v krajevno organizacijo Rdečega križa Zasip včlanjenih 503 članov in članic, to je polovica vseh krajanov Zasipa. Odbor šteje 11 aktivnih prostovoljk, vodi pa ga predsednica Minka Srač-njek.
Peter Florjančič, ki je dolga leta živel in delal v tujini inje izumitelj številnih patentov. S svojim delom, predvsem pa s filmom, v katerem je predstavil svoje zanimivo življenjsko pot in lepote Bleda, je veliko prispeval za promocijo Bleda doma in v svetu.
Branko Slanovie za dolgoletno ljubiteljsko raziskovalno delo na področju krajevne zgodovine in za obuditev spomina na Blaža Ku-merdeja. Že vsa leta aktivno deluje v Zgodovinskem društvu Bled 1004 in v bralnem društvu Berem-Bereš-Beritno skupaj. V samozaložbi je izdal pesniško zbirko Pesmi o gorah in srebrnokrilcu, leta 1997 pa je izdal knjigo o življenju in delu jezikoslovca Blaža Kumer-deja, rojaka iz Zagoric.
urejanje blejskega otoka, blejski hoteli pa so dobili večinskega lastnika.
"Podpisa dogovora o urejanju otoka in novega lastnika večine posteljnih kapacitet na Bledu sem zelo vesel. Zadnji čas je že, da obnovijo stopnice na otoku in vse ostalo, kar je še treba urediti. Z novim lastnikom, družbo Sava, pa imajo srečo tudi hoteli, saj je hotel Toplice in dvorano Panorama že lepo obnovila. Upam, da bo Sava uspešno uresničila svoje načrte, ki jih ima z blejskim turizmom. Razvoj turizma vidim tudi na podeželju, v mislih imam kmečki turizem, v kongresnem turizmu, vsaj v enem od blejskih hotelov pa si želim tudi zdravstveni turizem z Riklijevim programom. Bled ima prihodnost v turizmu, in to ne slabo." Na Bledu se sliši tudi glas mladih, ki si želijo svojih prostorov. lahko računajo na pomoč občine?
"Mladi se sedaj zbirajo v domu TVD Partizan, z ministrico za kulturo Andrejo Rihter pa sva se pogovarjala o odprtju 'art kina', kjer bi predvajali umetniške filme, in morda bi bilo treba premisliti tudi o večji diskoteki, kjer bi
se mladi lahko zabavali. Poleti bomo poskrbeli za poletne prireditve za otroke in mladino, vprašanje je le, kje naj bi bilo prizorišče, da glasba ne bi motila gostov in stanovalcev in se bodo mladi lahko zabavali."
Prihodnje leto bo Bled praznoval svojo 1000-letnico, nanjo nas opozarja tudi velika tabla ob vstopu na Bled. Kakšno praznovanje pripravljate?
"Častitljiva obletnica se nam hitro bliža. Prireditveni svet pripravlja program, s predlogi lahko sodelujejo tudi vsa društva in v kratkem bomo ustanovili organizacijski odbor. Zelo vesel sem, da je pokroviteljstvo nad 1000-letnico prevzela ministrica za kulturo Andreja Rihter, saj upam, da bomo tudi od države dobili nekaj denarja. Prireditve bodo potekale vse leto, vrhunec pa bo poleti, ko bomo pripravili veliko povorko, ki naj bi bila nekakšen sprehod skozi čas, in tudi občinski praznik bo v znamenju obletnice. Pripravili bomo obsežen zbornik o zgodovini Bleda, kakršnega občina še nima, ter poskrbeli za kakovostne spominke, eden od njih bo rajska ptica, ki so jo našli na Bledu. Z ministrstvom se dogovarjamo o obnovi gradu, načrtujemo pa tudi gradnjo dvigala do gradu." Teden, ki se je začel, je v znamenju praznovanja občinskega praznika. Pojutrišnjem boste podelili občinska priznanja. Kaj ob prazniku želite svojim občankam in občanom?
"Želim jim lepo praznovanje in jih vabim na številne prireditve, ki so se že začele in se bodo nadaljevale še prihodnji teden. Vrhunec praznovanja bo osrednja slovesnost, ki bo v četrtek ob 19. uri v Festivalni dvorani. Vesel bom, če se bomo tam srečali in čestitali tudi letošnjih nagrajencem."
Renata Škrjanc, foto: LTO Bled
KOLEDAR PRIREDITEV
9. april ob 18. uri - Knjižnica na Bledu
Okrogla miza na temo "ČESA SI NA BLEDU ŽELIMO OB 1000-LET-NICI?" Katere so tiste pridobitve in prireditve, ki si jih domačini želimo ob praznovanju 1000-letnice Bleda uporabiti kot mejnik za praznovanje in priznavanje trajnostnih vrednot ljudi na Bledu?
9. april ob 18.30 uri Hotel Astoria
Odprtje razstave Foto kluba Triglavski narodni park Bled - razstavlja Matej Rupel
10. april ob 13. uri - pred ZD Bled
ODPRTJE PRENOVLJENIH PROSTOROV ZA SLUŽBO NUJNE MEDICINSKE POMOČI IN REŠEVALNE POSTAJE V ZDRAVSTVENEM DOMU BLED
10. april ob 18.30 uri pred Festivalno dvorano Bled
PRAZNIČNI KONCERT GODBE GORJE
10. april ob 19. uri - Festivalna dvorana Bled
OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE BLED S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 2003
11. april ob 13. uri - v Športni dvorani Bled
Odprtje vvellness centra Bled v Športni dvorani na Bledu
11. april ob 20. uri - Kulturni dom na Bohinjski Beli
Predstava Georges Dandi: J.B.P. Moliera - Gledališče Belansko
12. april od 10. ure dalje - Blejski grad
DAN ODPRTIH VRAT NA BLEJSKEM GRADU ŽUPAN IN GRAŠČAK
VABITA BLEJSKI
12. april od 22. ure dalje - Disco Faraon
Z glavo na zabavo - zabava brez alkohola in drog, z bogatimi nagradami
Občina Bled
Spoštovane občanke in občani!
Ob 10. aprilu - prazniku Občine Bled
Vam želim prijetno praznovanje in
Vas vabim, da se udeležite prazničnih prireditev.
Jože Antonič župan
Pričakujejo gasilce iz vse države
Na Bledu bo prihodnji mesec 14. kongres Gasilske zveze Slovenije, zato imajo v vodstvu Gasilske zveze
Bled - Bohinj polne roke dela.
Pri denarju zaostajajo za načrti
Gasilci GZ Kamnik so lani imeli 188 akcij in opravili več kot 22.200 ur.
Bled - Minuli petek so na občnem zboru pregledali delo zveze, ki povezuje 23 društev. Kot ugotavlja predsednik Jože Smole, ima gasilstvo v obeh občinah dolgoletno tradicijo. Imajo tudi izkušnje z organizacijo velikih prireditev, zato se z vso vnemo pripravljajo na skorajšnji kongres gasilcev na Bledu.
Pred "petimi leti sta iz nekdanje Gasilske zveze Radovljica nastali dve novi organizaciji. Kljub manjšemu številu članic je tudi Gasilska zveza Bled - Bohinj dobro zaživela. Danes je v njej 23 prostovoljnih društev, od tega 11 v blejski in 12 v bohinjski občini. Skupaj imajo 2230 članov, med katerimi je 1377 gasilcev usposobljenih za gašenje požarov. Skrbi jih,
da delata le še dve prostovoljni društvi v industriji, v vsaki občini po eno. Bolj pa so zadovoljni, da pridobivajo nove člane ob dobrem delu z mladino. Ob vključenosti mladih v društva po krajih imajo tudi Društvo mladi gasilec v podružnični šoli Ribno.
"Gasilstvo ima v naših krajih dolgo tradicijo. V Ribnem so lani praznovali 100-letnico, prihodnje
Parada gasilcev ob jubileju v Ribnem.
leto bodo v Gorjah imeli 110 in v Bohinjski Bistrici 120 let dela, na Bledu pa bomo tak jubilej dočakali čez dve leti. Naša društva tudi dobro gospodarijo s svojim premoženjem. Lani so obnovili dom v Ribnem, v Zasipu napeljali centralno ogrevanje in v Gorjah obnovili streho. Na Bledu smo dobili nov kombi za prevoz moštva. Žal je naš vozni park vseeno povprečno starejši od 22 let, zaradi pomanjkanja denarja pa zaostajamo pri opremljanju enot z osebno in skupno zaščitno premo ter izobraževanju gasilcev za posamezne specialnosti. Zato so poveljstva izdelala analizo razmer in predlog nakupov opreme do leta 2009, s katerim smo seznanili tudi vodstvi občin," je povedal predsednik zveze Jože Smole o uspehih in težavah. Glede prvega velja omeniti, da je zveza posebej dejavna pri preverjanju usposobljenosti društev za pomoč ob nesrečah. Zadnji dve leti so izvedli vaji v gašenju požara in evakuaciji iz OS Gorje in hotela Ribno ter vajo ob domnevni nesreči na železnici.
"Imamo tudi izkušnje z organizacijo velikih gasilskih prireditev. Na Bledu je bilo 1987. leta 7. mednarodno srečanje gasilcev. Sedaj je že znano, da bomo 16. mednarodno srečanje gasilcev
Članstvo spet narašča
Na sobotnem občnem zboru PD Žiri so bile na dnevnem redu tudi volitve. Dosedanji predsednik Zvone Kopač je želel predati vodstvo, a ga nihče v društvu ni želel prevzeti.
Jože Smole
spet gostili pri nas čez dve leti. Letos pa bo 24. in 25. maja potekal na Bledu 14. kongres Gasilske zveze Slovenije. Zato imajo člani organizacijskega odbora in delovnih komisij polne roke dela s pripravo tega pomembnega srečanja, pri čemer sodelujeta Občina in LTO Bled. Izdelan je obsežen program, ki ob kongresu zajema razstavo o gasilstvu, kulturne nastope, izlet in piknik ter ognjemet ob Blejskem jezeru. Za večino bo gotovo najbolj zanimiva velika gasilska parada po ulicah Bleda, na kateri bo sodelovalo več kot 3000 gasilcev s tehniko," je povabil predsednik Smole na Bled še druge obiskovalce, ki jih gasilstvo zanima. Stojan Saje
Kamnik - V zadnjih petih letih je bilo na področju kategorizacije društev, tipizacije gasilske opreme in vozil ter izobraževanja na območju Gasilske zveze Kamnik v trinajstih prostovoljnih gasilskih društvih in enem industrijskem prostovoljnem gasilskem društvu veliko narejenega. To je bila osnovna ugotovitev na občnem zboru Gasilske zveze Kamnik, kjer so med drugim ugodno ocenili tudi premik k "vračanju" davka na dodano vrednost.
Manj ugodna pa so bila po poročilu dosedanjega predsednika Toneta Prelesnika nekatera dogajanja na področju organiziranosti. V mislih je imel zmanjšanje števila društev zaradi ustanovitve samostojne Gasilske zveze Komenda, mirovanja dveh industrijskih društev in nekaterih nesreč. Tako so imeli kamniški gasilci hudo nesrečo na intervenciji v sosednji občini. Prav zaradi nesreč so vozila dodatno zavarovali, povečali pa so tudi višino premije za zavarovanje gasilcev.
Posebej pa so na občnem zboru opozorili na financiranje gasilskih društev. Iz leta v leto namreč vedno bolj zaostajajo za načrti in potrebami. Število akcij Gasilske zveze Kamnik je na primer s 120 leta 1997 naraslo na več kot 400 v letu 2002. Tudi zahtevnost intervencij je čedalje večja in terja od gasilcev vse več najrazličnejših znanj in izkušenj ob primerni Opremi in zaščitnih sredstvih. Količina denarja, ki ga namenja občina v proračunu, sicer narašča, vendar bo denarja za zagotavljanje celoletnega varstva pred požari in drugimi nesrečami kmalu veliko premalo. Zato je opredelitev, da bi letna sredstva za požarno varnost morala znašati 3 odstotke
primerne porabe proračuna še kako pravilna.
Posebej so na občnem zboru pohvalili izobraževanje. Samo lani seje različnih izobraževanj udeležilo več kot 250 gasilcev, ki so opravili tako več kot 5600 ur. Delavni pa so bili tudi v komisijah za članice, z veterani, z mladino. Lani je bilo na območju Gasilske zveze Kamnik 188 akcij. Med njimi je bilo 8 večjih požarov, 185 srednjih in 31 manjših oziroma začetnih. Zelo se je tudi povečalo število intervencij pri razlitju nevarnih snovi. Na vseh akcijah pa je lani sodelovalo 6753 gasilcev, ki so opravili več kot 22.200 ur.
Janez Kune
*.
Na občnem zboru so sprejeli program za letos s poudarkom na izobraževanju, zaščiti, opremljanju in usposabljanju. Izvolili pa so tudi novo vodstvo. Novi predsednik Gasilske zveze Kamnik je Janez Kune, poveljnik pa Jane/ Repanšek. Andrej Žalar
Žiri - Po statutu društva velja, da ga bo izbral 12-članski upravni odbor na naslednji seji. Novega predsednika lahko torej pričakujemo v članu upravnega odbora. V preteklem letu so se aktivnosti Planinskega društva Ziri odvijale v skladu s pričakovanji in cilji, ki so si jih zastavili na lanskem občnem zboru.
"Leto 2002 si bomo zapomnili po izvedbi ankete o gradnji zavetišč, s čimer bomo rešili dolgotrajno problematiko," je povedal predsednik društva Zvone Kopač. Novembra so pripravili izredni občni zbor, na katerem so potrdili rezultate ankete - gradnjo zavetišča na Mrzlem vrhu. Ob koncu leta je bilo v društvo vključenih 442 članov, kar pomeni minimalno Povišanje članstva. Septembra so pripravili Markov tek na Javorč, tretje izvedbe spominskega teka pa seje udeležilo rekordnih 63 tekačev in rekreativcev. Število članov Kluba U235 je ostalo na približno isti ravni kot pred letom, kar 235 hribolazcev pa je izpolnilo normo 30 vpisov.
Enaindvajsetega pohoda okrog Žirov se je udeležilo 150 pohod-nikov in približno 20 kolesarjev, tudi za letos pa napovedujejo pohod konec oktobra. V porastu je tudi število organiziranih izletov, kljub temu da so nekateri lani odpadli. Trenutno je v društvu pet vodnikov z licenco za leto 2003, čemur pripisujejo tudi večje število izletov. Zelo aktivni so bili člani alpinističnega oddelka, ki se dobijo enkrat tedensko. Med njimi je z izrednim vpisom zable-stela Anja Kosmač. Organizirali so več skupinskih tur ter plezalni tabor v Trenti in Rovinju. Dobro delo se kaže tudi v pridobivanju novih članov, saj se je včlanilo več kot 40 otrok, ki vadijo enkrat
tedensko v telovadnici osnovne šole.
Alpinistični odsek si bo tudi letos prizadeval za pet treningov tedensko za osnovnošolce in odrasle, ter 7 treningov za srednješolce v telovadnici oziroma na stenah in plezališčih. Organizirali bodo še plezalno tekmo za Državno prvenstvo za mlajše kategorij. Tekmovanj se bodo udeležili tudi po vsej Sloveniji, maja pa bodo odšli še na plezalni tabor v Rovinj, avgusta pa v Trento. Pristaši gorništva bodo skušali pridobiti dovoljenje za odkup zemljišča in gradnjo zavetišča, izvedeli bodo več organiziranih izletov, akcijo ciciban planinec, pomagali pri izvedbi planinske šole, skušali bodo pridobiti tudi čimveč kandidatov za izpopolnjevani tečaj za vodnike, za planinske vodnike in markaciste.
Boštjan Bogataj
Povabilo v dve soteski
Turistično društvo Gorje skrbi za urejanje soteske Vintgar in Pokljuške soteske. Prvo je lani obiskalo več kot 50 tisoč gostov.
Podhom - Avgusta letos bo minilo že 110 let, kar so lahko turisti prvič občudovali lepote soteske Vintgar. Zanimivosti v okolici Gorij so opisali v turističnem prospektu, ki so ga izdali lani. Predsednik društva Janko Peterman je povedal, da so ponosni tudi na dosežke turističnega podmladka.
Med prebivalci trinajstih vasi in zaselkov v krajevni skupnosti Gorje je kar precej takih, ki se zavedajo pomena naravnih znamenitosti v okolici. Združeni so v Turističnem društvu Gorje, ki ima danes okrog sto članov. Posebej jih veseli, daje med njimi tudi 14 učencev višjih razredov OŠ Gorje, ki jih vodita učiteljici Janja Geltar in Petra L ukan Turistični podmladek ima v kraju lepo
Abraham Doma na Lubniku
2 občnim zborom PD Škofja Loka se je zaključil mandat organom, ki so bili izvoljeni marca 1999. Predsednik Jože Stanonik je v poročilu o delu društva povedal, da so bile lani sprejete naloge v večini uresničene.
Škofja Loka - Obnova sanitarij v Domu na lubniku bo končana do srede meseca, notranja opreme doma pa do srede maja. Svetno odprtje prenove bo 25. maja, ko bo Dom na Lubniku praznoval 50 let. Skladiščni objekt v Breznici je nadgrajen in pokrit, je nadaljeval z izpolnjenimi načrti Stanonik. Tudi posojilo za nakup pisarniških Prostorov so lani v celoti odplačali.
"Lahko rečem, da imamo v 96-letni zgodo-vi"i loškega planinstva prvič lastne prostore," Je bil zadovoljen Stanonik. Lani so obsežen Program izletov izpeljali skupaj z vodniki ^odniške sekcije ter v planinskih skupinah ^CG Unitech - LTH, Termo, z Društvom upokojencev Škofja Loka in s terapevtsko skupijo i/ Sopotnice. Na izlete je društvo peljalo 1436 udeležencev, povprečno seje 31 pla-
nincev udeležilo 47 izletov. Največje število tradicionalno dosežejo na spominskem pohodu s Pasje ravni v Dražgoše. Lanskega, 23. pohoda po vrsti, se je udeležilo 537 pohodnikov.
Na vseh osnovnih šolah so organizirani planinski krožki. V njih uresničujejo vrsto aktivnosti, od planinskih izletov, planinskih uric do razgovorov s starši do skupnih planinskih taborov. Največje bilo seveda izletov, saj so jih lani organizirali kar 36. V dijaški skupini so organizirali 18 izletov in se udeležili tudi štirih orientacijskih tekmovanj. Markacijski oddelek je lani opravil 179 ur na trasah v skupni dolžini 173 kilometrov.
Lubnikarji še vedno presenečajo z rekordi, saj je lani 15 ali več vzponov opravilo 472 članov. Med njimi izstopata Marija in Jože
Malovrh z 365 vzponi. Posodabljanje in gospodarjenje s Kočo na Blegošu in Domom na Lubniku bo zavzemalo pomembno mesto tudi v naslednjem mandatu vodenja, vse do leta 2007. Takrat bo organizirano tudi večje praznovanje 100-letnice organiziranega planinstva na tem področju. Letos naj bi na Blegošu položili visokonapetostni elektro-vod s Potoka od koče in postavili transformatorsko postajo. Pridobili bodo tudi dokumentacijo za notranjo obnovo koče in za čistilno napravo ter uredili cestno povezavo med Murovami in Smoletovšami. Dom na Lubniku čaka na zamenjavo dela notranje opreme, obnova žičnice za oskrbo doma, priprave dokumentacije za obnovo restavracijskega prostora in za čistilno napravo.
Boštjan Bogataj
Janko Peterman
tradicijo, saj deluje že 23 let. Je tudi uspešen; letos je dobil srebrno priznanje na gorenjskem tekmovanju in se bo udeiežil z razstavo tudi državnega srečanja.
"Odrasli imamo največ dela z urejanjem dveh naravnih znamenitosti, s katerima upravlja naše društvo. Pokljuška soteska pod Zatrnikom je dolga skoraj dva kilometra. Tam skrbimo za urejenost steze, čiščenje ob njej in obnavljanje mostu ter stopnic v galeriji. Zadovoljni smo, da v sotesko prihaja vse več obiskovalcev. Seveda je bolj znana soteska Vintgar, ki so jo uredili za obisk že leta 1893. Tako bomo ob letošnjem koncertu pihalne godbe
Gorje in moškega pevskega zbora Vintgar /, Blejske Dobrave avgusta proslavili tudi ta jubilej. Lani smo izdali v sodelovanju z. LTO Bled turistični prospekt, v katerem so opisane zanimivosti v okolici Gorij. Zgibanko smo razdelili po blejskih hotelih in kampih. Zato je bila med več kot 50.000 obiskovalci soteske Vintgar večina tujcev. Vključili smo se tudi v projekta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Slovenske turistične organizacije, kar naj bi zagotovilo še več gostov," je povedal Janko Peterman, predsednik Turističnega društva Gorje.
Društvo vzdržuje v soteski Vintgar 108 metrov mostov. 420 metrov galerij in blizu 1200 metrov ograj. Za to je najbolj zaslužen gospodar Bogdan Klinar s svojo ekipo. Lani so namestili zaščitne mreže na brezini nad najbolj ogroženim delom poti, nekaj del pa jih čaka še letos pred odprl jem soteske za veliko noč. Celotna naložba je stala društvo več kot 30 milijonov tolarjev, ki so jih zbrali s prispevki obiskovalcev za vzdrževanje soteske. Velik problem je zlasti draga najemnina za parkirišče, kar jim odjeda precej zaslužka. Vsega gotovo ne bi zmogli brez pripravljenosti Članstva za prostovoljno delo. Tako so postavili tudi panoramski pano v Zgornjih Gorjah, ki so ga neodgovorni ljudje že poškodovali-Člani Turističnega društva Gorje radi sodelujejo s krajevno skupnostjo in drugimi društvi v njej, po svojih močeh pa skrbijo tudi /a izgled" kraja. Letos bodo spet ocenjevali urejenost hiš in najboljšim podelili priznanja.
Stojan Saje
Iz galerije Prešernovih nagrajencev v Gorenjskem glasu
Nikoli dokončana zbirka gre naprej
Popularizirati zbirko in galerijo, hkrati pa z opisi del in predstavitvami umetnikov izobraževati bralce.
Kranj - Z današnjim dnem v Gorenjskem glasu začenjamo z rubriko Iz galerije Prešernovih nagrajencev, ki jo boste vsak torek lahko spremljali na strani, namenjeni kulturi. V njej bomo vsakokrat predstavili delo likovnega umetnika, slikarja, kiparja, grafika..., ki je prejel bodisi Prešernovo nagrado bodisi nagrado Prešernovega sklada in je eno od njegovih del že v omenjeni zbirki, ki v zadnjih letih nastaja v okviru Mestne občine Kranj. O zbirki, njenem pomenu, strokovni plati le-te in seveda novi časopisni rubriki sem se pogovarjal s pobudnikom in glavnim organizatorjem Markom Arnežem, z Nado Bogataj Kržan, načelnico oddelka za družbene javne službe MO Kranj, in prof. Levom Menašejem, umetnostnim zgodovinarjem, ki za zbirko skrbi po strokovni plati.
"Samostojne razstave Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada v Kranju pripravljamo nekako zadnjih pet let. Pred tem smo organizirali nekaj skupinskih razstav v okviru akcije "Likovni umetniki za Prešernovo mesto," na katerih so razstavljali tudi drugi gorenjski umetniki," se nazaj ozira Marko Arnež, ki je pred leti z idejo o tovrstnih razstavah in kasneje tudi o zbirki Prešernovih nagrajencev prodrl na kranjski občini. Slednja je v teh letih pridobila dve razstavišči, primerno uredila občinsko Avlo, z obnovo Pavšlarjevc hiše na Glavnem trgu pa še tako imenovano Galerijo Prešernovih nagrajencev, kjer se tudi nahaja stalna zbirka. Da ima, projekt razstav, obeh galerij, pa tudi zbirke tudi širši pomen, je prepričana Nada Bogataj Kržan, načelnica oddelka za družbene javne službe MO Kranj: "Začetni namen skupinskih razstav, ki so bile tudi prodajne, je bila predvsem pomoč pri pridobivanju sredstev za obnovo tistih spomenikov oziroma objektov v Kranju, ki so povezani s pesnikovim imenom. V nadaljevanju so vse bolj dozorevale tudi ideje po samostojnih razstavah in stalni zbirki Prešernovih nagrajencev. Galerija v Pavšlarjevi hiši ima hkrati pomen pri oživljanju starega mestnega jedra, katerega je mogoče oživljati le z neko novo vsebino. Gre za eno od oblik, naj pri tem omenim tudi zbirko prevodov Prešernove poezije "Prešernova pot v svet,"
potrjevanja Kranja kot Prešernovega mesta."
Zanimanje za zbirko tudi med umetniki
Trenutno je v Zbirki Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, ki je last občine, štiriintrideset del, v stalni postavitvi v Pavšlarjevi hiši pa je tudi desetina del nagrajenih umetnikov, ki so v lasti Gorenjskega muzeja. Kot je povedal Arnež, so v zadnjih letih kar nekaj del pridobili / razstavami, ob katerih posamezni umetnik po eno delo tudi podari za zbirko, nekatera dela pa je potrebno tudi odkupiti. Glede na to, da zadostnih sredstev za odkupe v proračunu ni, gredo razmišljanja vse bolj v smeri iskanja sponzorjev, podjetij, ki bi bila za zbirko pripravljena donirati denar za posamezne odkupe. "Glavni kriteriji, po katerih se ravnamo pri pridobivanju del za zbirko, so trije. Osnovni je seveda nagrada, drugič so pomembne okoliščine, v katerih je bil umetnik nagrajen, ali gre za posamezno delo, cikel ali celoten opus in če je pri tem možna široka izbira, je tretji kriterij seveda kvaliteta dela," o kriterijih razmišlja umetnostni zgodovinar Lev Menaše, ki za zbirko skrbi po strokovni plati, hkrati pa je navezal tudi številne stike z galeristi, zbiralci in drugimi poznavalci razmer na področju likovnih umetnin. "Včasih za kakšno delo izveš tudi po srečnem naključju. Veliko pro-
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za
l'a.'i l i
VLADIMIR MAKUC(i925)
V pokrajino ujeti ptici, na strogo geometrično določenem polju, sta kot privid. Mreža v katero sta ujeti kraševki še bolj poudarja romantični motiv ptice kot simbol svobode in lepote. Intimni pojav, omejen čisto vsebinsko na strogo določenem geometričnem polju, uvršča Makuca med intimiste, predvsem po izpovednosti. Na njih je vplival Informel, ki črpa iz fizične improvizacije crte. katero navdihuje življenje kot dinamično in spontano v prikazovanju podzavestnega.-Makučevo slikarstvo je po poreklu s Krasa, ker je bolj zdravo, bolj notranje razodeto v površinski pojavnosti. Kot grafik pa se uvršča med najpomembnejše predstavnike Ljubljanske grafične šole.
Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Na AUJ v Ljubljani je študiral slikarstvo. Diplomiral je leta 1954 in pri profesorju Miroslavu Šubicu leta 1956 končal specialko za restavratarstvo in konserva-torstvo.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1962 za grafični opus preteklih dveh la. Prešernovo nagrado pa
leta 1979 za grafični opus.
Pokrajina V., 1979, barvna suha igla, 55,5 x 85,5 cm. Provenienia: darilo avtorja leta 2002 za zbirko Prešernovih nagrajencev.
Galerija Prešernovih nagrajencev
Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Kranj
z-.............-\
meta z likovnimi deli ne gre preko galerij, zato so pogosto zelo pomembni osebni kontakti."
Najbrž se da nekoliko prihraniti pri "cenejših" likovnih tehnikah, kot so grafike, akvareli...? "Tehnika, ki nas zanima, je odvisna od nagrade. Če je nekdo dobil nagrado za grafiko, bomo kupovali grafiko, ne glede na to, ali je avtor pomemben tudi kot slikar. Glede na to, da je bil Miha Ma-leš zelo kvaliteten kot grafik, smo se zanimali in uspeli dobiti nekaj njegovih predvojnih grafik." V zadnjih letih seje tudi med umetniki samimi povečal interes za zbirko, saj se zavedajo, da so njihova dela predstavljena na pravi način, da gre za strokovno vodeno zbirko, predvsem pa mnogi na ta način sploh lahko primerno predstavijo svoja dela. Kranj tako spet postaja alternativa Ljubljani, kjer nekateri odlični in seveda tudi nagrajeni umetniki ne prodrejo. Lani je bil ob svoji 80-letnici celovito predstavljen Milan Rijavec, čez nekaj dni bo v občinski Avli odprtje razstave gvašev Franca Novinca, v maju v Pavšlarjevi hiši Franceta Slane, v načrtu imajo razstavo del kasnejšega obdobja Vladimirja Lakoviča, razmišljajo o razstavi del Petra Černeta...
Kranj, alternativa Ljubljani
Zbirka zagotovo ne bo nikoli dokončana, saj vsako leto prihajajo novi nagrajenci, z nekaj sreče in možnostmi donacij za odkupe pa v Kranju seveda računajo tudi na dela že umrlih avtorjev. "Težko je dobiti res dobrega Gabrijela Stupico, njegovih del ni veliko na trgu, težko bo dobiti Dekle s harmoniko Antona Gojmira Kosa, za katero je dobil Prešer-
Sogovorniki na temo Galerije in zbirke Prešernovih nagrajencev.
novo nagrado in za katero načeloma vem, kje se nahaja," razmišlja Menaše. Po dveh pomladnih razstavah naj bi pripravili še dve v jeseni, v načrtu pa sta še skupinski razstavi "nominirani za Prešernove nagrade", 3. decembra in razstava dobitnikov študentske Prešernove nagrade, 8. februarja. "Na voljo imamo dve galeriji, interes umetnikov za razstave je, tudi želja podati delo za zbirko," je z dosedanjim delom zadovoljen Marko Arnež, ki dodaja, da bo pri tem velik pomen imela tudi rubrika, ki jo uvajamo s tokratno številko Gorenjskega glasa.
"Na ta način bomo popularizirali zbirko in galerijo, po drugi
pa bralce izobraževali z opisi del in predstavitvami umetnikov, dobitnikov Prešernovih nagrad."
Za opise bo poskrbela umetnostna zgodovinarka Polona Hafner Ferlan, ki je pripravila enotno predstavitev tako za dobitnike velike nagrade kot sklada. Vsak je predstavljen z likovnim delom, ki je del galerije Prešernovih nagrajencev. Imenu in priimku umetnika z rojstnimi podatki sledijo podatki o likovnem delu (naslov, datum nastanka, tehnika, mere ter provenienca - pot likovnega dela od nastanka, njegovih lastnikov do danes). Po kratkem opisu likovnega dela sledi umestitev tega
likovnega dela v umetnikov opus in umestitev avtorja na slovenski likovni sceni. Na koncu so tu še osnovni podatki o umetniku, datum in kraj rojstva, podatki o izobraževanju (samo akademije) in kdaj in kaj umetnika uvršča med nagrajence Prešernove nagrade in Prešernovega sklada. Hafner Fer-lanova hkrati pripravlja tudi izčrpen katalog zbirke. Ožjo ekipo sestavlja še akademski slikar Marko Tušck, ki je oblikoval podobo nove rubrike, v širši ekipi pa sta še prevajalka Jana Menaše, lektorica Mira Avsec in bržkone še kdo, zaslužen, da se zbirka lepo razvija naprej.
Igor Kavčič
Na ogled "Ruplov Kilimanjaro"
Bled - Jutri, v sredo, 9. aprila, ob 18.30 bo v hotelu Astoria na Bledu odprtje razstave barvnih fotografij in predvajanje diapozitivov z naslovom "Kilimanjaro, murima mukibvva Africa", fotografa Mateja Rupla.
Iz majhne Slovenije, izpod Triglava in našega edinega narodnega parka, na Kibo - vrh Kilimandžara - streho Afrike, tri stopinje pod ekvatorjem, je v uvodu k razstavi zapisal Matej Rupel, fotograf iz Radovljice, ki se ponaša z naslovom 1. razreda Fotografske zveze Slovenije, je pa tudi AFIAP - umetnik mednarodne fotografske zveze FIAP. Fotografira že od otroških let, z izrazno fotografijo pa se intenzivno ukvarja zadnjih petnajst let inje razstavljal na več kot 330 skupinskih razstavah po Sloveniji in v 27 državah sveta. Za svoja dela je prejel preko 120 nagrad in diplom. Njegove fotografije so bile objavljene v številnih revijah, knjigah, na koledarjih, na računalniškem medmrežju ... poznamo pa ga tudi kot fotografskega kronista Festivala stare glasbe v Radovljici. Že šest let verno beleži motive festivala, ter kasneje pripravlja razne razstave na to temo. Tokrat je njegovo "fotografsko oko" zaznavalo lepote črneceline ter
Sožitje slonov in ptic.
motive z in izpod Kilimanjara, najvišje Afriške gore, vrh Mateju Ruplu namreč ni bil usojen. Kot je zapisal fotograf Janez Kramar, nam Rupel s svojimi deli odkriva delček Afrike, ki nas, ko jo okusimo, čeprav ni več taka kot v časih Stanlevja in Livingstona, neizmerno privlači in v katero se vedno radi vračamo ... Razstava v Hotelu Astoria na Bledu bo na ogled do 14. maja. Predavanje z diapozitivi pa bo imel Matej Rupel tudi danes, 8. aprila, ob 19. uri v konferenčni dvorani Gimnazije Kranj. I.K.
Literarni natečaj za pesmi in kratko prozo
Kranj - Kulturno društvo Le-skovec pri Krškem in uredništvo "literarne začimbe" Cimet vabita pesnike in pisce kratke proze, da se udeležijo natečaja za naslednjo številko Cimeta. Poslanih naj bo do 5 pesmi ali 60 vrstic kratke proze, le neobjavljena dela, poslana naj bodo v treh izvodih, opremljena s šifro in kuverto s podatki ter telefonsko številko avtorja. Žirija bo izbrala 30 del za objavo, najboljši trije pa bodo prejeli nagrade 30.000,20.000 oziroma 10.000 tolarjev. Izid revije Cimet bo letos junija, ko bodo na literarnem večeru tudi predstavili avtorje in raz-glasili najboljša dela. Prispevke pričakujejo do 30. aprila na naslov KD Leskovec pri Krškem, Ulica 11. novembra 24, 8273 Leskovec, s pripisom "za Cimet". j ^
Otvoritve razstav: FRANC NOVINC občine Kranj FRANCE SLANA. 23.
etrtek, 24. aprila ob 19", Avla Mestne naj, Pavšlarjeva hiša, Kranj
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Deset slikanic najlepših Andersenovih pravljic, iz nemščine prevedel Rudolf Kresal, ilustrator Gustav Hjortlund seje zgledoval po predmetih in oblačilih v Andersenovem muzeju v Odense, založbi Mladinska knjiga, Ljubljana in Savremena škola, Beograd, daljnega leta 1963.
2. april, mednarodni dan knjig za otroke, ki mu je boter slavni pravljičar Hans Christiun Ande rsen, in brskanje po knjižni polici za njegovimi pravljicami; Grdi raček, Palčiča, Kra-Ijična na zrnu graha in druge; prva slovenska izdaja letos praznuje že štirideset let. Zelo so obrabljene - kot otrok sem jih vedno znova prebirala. Nato so jih obrabljali moji otroci, vse prelepi jene bodo počakale na vnuke. Prvi pravljični zvezek so rojaki Danci 'kralju pravljic' izdali leta 1835, ko je bil star trideset, s tretjim je
zaslovel in še za časa življenja postal malodane legenda. Brazilska pisateljica Ana Maria Mac-hado, dobitnica Andersenove nagrade leta 2000, letos ji je mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) naložila čast poslanice, piše o slasti branja, ki jo je okusila že kot otrok. Ko seje naučila brati, je zaživela v drugih svetovih; snovno bivanje jo ni več omejevalo, da ne bi vsak dan prepotovala oddaljene kraje in okusila drugačna življenja: "Čisto enostavno je bilo priti na Mississipi k Tomu in Hucku, " piše, "jezditi po Franciji z d'Artagnanom, se izgubiti na -bagdadski tržnici z Aladinom.....biti požrt
od morskega psa skupaj z Ostržkom, .... živeti v Afriki s Tarzanom, v gorah s Heidi, preživeti požar z Jane Eyre, ..." To "čvrsto, čarobno omrežje" svetov je sproduciralo njenenga lastnega, - to, kar v njej živi, deli z drugimi. V čarobni svet knjižnih zgodb jo je uvedel oče. Tako delamo milijoni staršev po svetu. In vendar nekateri otroci neradi berejo. O vzrokih odpora do branja bi bilo zanimivo povprašati, recimo starše, otroke, pedagoge; obenem vemo, da imajo otroci prirojene lastnosti, ki jim branje otežko-cajo. Nevešelje, roko na srce, ima mnogotere osnove. Tisti, ki smo z užitkom brali kot otroci, smo postali 'veliki' bralci, zato preprosto ne ra-
zumemo, kako je to mogoče, da je lahko nekdo za ta užitek prikrajšan. Na spletu www.o ckpi-ran.kp.edus.si najdem razmišljanja knjižničarjev: "Pogosto se vprašam, zakaj se nekateri spravljajo nad knjigo, kot bi bila vir zla, ne Pa vir znanja. Razlog ne more biti to, da je knjiga kot medij zastarela, saj so se eni lotili tudi radi' okasetofona, drugi računalniške miške... Pravi' jo, da je temu kriv čas, ki ravno ne spodbuja StOr rih vrednot, da je temu krivo prepogosto gled°' nje televizije in sploh izpostavljanje kornere^''' no usmerjenim medijskim ponudbam." VP0(l' poro temu naslednji podatki: v ZDA in Novi landiji dobra desetina otrok gleda televizij0 ve kot pet ur dnevno, slovenski otroci povprečn° dve uri. In vendar, v državah, kjer filmov ne sinhronizirajo, otroci, ki presedijo pred ftfl* okoli tri ure, berejo najbolje.
Na splošno pa se mlajša bralna publika ^ knjižnico prav rada 'zateka'; ne samo po Mige na izposojo, pač pa na prelistavanje Z vrS niki, na lov za koristnimi in zanimivimi i>'.t° macijami. Svet tišine, brez glasnega pog<Fa janja in zvonjenja mobijev, včasih odpre v^f° redne svetove, kjer pa je hrup lahko še bol) 1
tenztven glasovi.
ko se k pogovoru javljajo no
trm1
Nepoznavanje islama povzroča nezaupanje
Pred dobrim mesecem je izšla knjiga diplomiranega komunikologa Ahmeda Pašića z Jesenic o islamu in muslimanih v Sloveniji. Njen namen je pomagati ustvarjati resnično sliko islama in muslimanov ter njihovega nauka.
Ljubljana - V petek je bila v prostorih društva Ljiljan, ki neguje prijateljske odnose med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, razprava o knjigi Islam in muslimani v Sloveniji. Razen avtorja Ahmeda Pašića, ki je imel zaradi pomanjkanja gradiva, posebej v slovenščini, dodatne težave pri pisanju knjige, so v razpravi sodelovali še Mensur Jusufi, predstavnik albanske skupnosti v Sloveniji, profesor dr. Sahir Telbir iz Trsta, predsednik Slovenske nacionalne stranke in poslanec državnega zbora Zmago Jelinčič ter.novinar in urednik mladine Ali Zerdin.
Ahmed Pašič, ki je sprejel izziv z besedo razbijati tabuje o islamu in muslimanih v Sloveniji ter tako prispevati k sožitju med versko različno usmerjenimi državljankami in državljani Slovenije, je v pojasnjevanju vsebine knjige predstavil nekaj zanimivih ugotovitev. Po padcu komunizma je postal islam največji sovražnik zahodne civilizacije. O njem se je začelo intenzivneje razpravljati leta 1973, ko se je začela velika naftna kriza, po Homeinijevem prevzemu oblasti v Iranu in kasnejših dogodkih, povezanih z islamom in muslimani. Svet je danes nasičen tudi z negativnimi informacijami o islamu in muslimanih, ki vplivajo tudi na slovensko javno mnenje in ljudi, ki vplivajo nanj. Za ustvarjanje popačene sli-
Ahmed Pašič
ke v medijih (Gorenjski glas je bil omenjen kot medij, ki zelo objektivno poroča o islamu in muslimanih v Sloveniji - op.p.) in v javnosti je pogosti vzrok nepoznavanje problematike. Izrazito negativnega vzdušja je manj, še vedno pa je precej državljank in državljanov Slovenije prepričanih, daje vsak musliman, ki spoštuje koran in suro, fundamentalist in zato tudi terorist, ki osvaja svet z ognjem in mečem ter sovraži Jezusa Kristusa in trpinči ženske ter se obnaša, kot so se Turki v 15 stoletju med ropanjem slovenskega ozemlja. Temelji islama in islamske vere so plemeniti, je povedal Ahmed Pašič, ki z nestrpnostjo čaka na podatke zadnjega popisa prebivalstva v Sloveniji o številu muslimanov v Sloveniji. Leta 1991 se je za muslimane izreklo
30.000 državljank in državljanov Slovenije, od katerih jih je bilo 10.000 v Ljubljani, 4000 pa na Jesenicah. Precej državljank in državljanov se takrat nacionalno ni opredelilo. Junija bo znano, če napovedi o 60.000 ali celo 100.000 muslimanih v Sloveniji držijo. Islam spodbuja k miru in spoštovanju drugih ver in priznava Jezusa oziroma Mesijo kot enega od petih velikih prerokov. Turški vpadi, bilo jih je okrog 70, so bili roparski in niso širili islamske vere. Med turškimi vpadi na Slovensko ni bila zgrajena niti ena mošeja, zato je primerjava islamske vere s turškim ropanjem nekorektna in neutemeljena. Muslimani spoštujejo slovensko drža-
ne bo več problematično in da se bo na trgovskih policah znašla tudi za muslimane primerna hrana, kar je v Evropi že običaj.
Pašičeva knjiga je bila ocenjena kot temeljna knjiga o islamu in muslimanih v Sloveniji. Slovenija je bila že v preteklih stoletjih, sicer manj intenzivno, povezana z islamom, saj so po okupaciji Bosne in Hercegovine leta 1878 v avstroogrski okupacijski vojski služili tudi Slovenci, muslimani pa so se na avstrijski strani pogumno borili za Avstrijo na Soški fronti. Okrog 800 jih je padlo in njim v čast bi znova kazalo postaviti muslimanske nagrobnike. Na njihovih grobovih so sedaj križi. Ali Zerdin je umestil nenaklonje-
Zmago Jelinčič in Ali Žerdin
vo, katere državljani so, in upajo, da bo po 34 letih (prva pobuda je bila dana leta 1969) zgrajeno islamsko središče v Ljubljani, da zaposlovanje z ruto pokritih žensk
Prazniki in godovi
Stanislav, Boleslav in mutec osojski
Danes, 8. aprila, je svetovni dan Romov. Današnji torek je tudi spominski dan škofa in mučenca Alberta, opata Valterja in redovnice Julije Biliart. Mineva tudi 30 let od smrti španskega slikarja in kiparja Pabla Picassa, generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kofi Anan pa praznuje 65. rojstni dan. Albert je bil Italijan in je kmalu vstopil v samostan avguštinskih menihov. Pregovorili so ga, da je postal Škof v Jeruzalemu. Spoštovali so ga tudi muslimani. Leta 1209 je sestavil pravila za karmeličanski red, ki je imel svoj sedež na gori Karmel. Ker je izobčil iz cerkve nekega hudodelca,, ga je ta med procesijo leta 1214 ubil.
Jutri, 9. aprila, bodo godovali redovni ustanovitelj Frančišek Paolski, mučenka Teodozija, svetopisemska žena Marija KIo-pajeva in mučenec Tomaž Tole-tinski. Marija Klopajeva je bila
žene Klopaja ali Kleopa, ki je bil brat svetega Jakoba in brat sv. Jožefa, torek ožji Jezusov sorodnik. Marija je vztrajala pri Jezusu tudi med trpljenjem in smrtjo ter ostala z. njim, dokler ga niso položili v grob.
V četrtek, K), aprila, bodo spominski dnevi preroka Ezekijela in mučenca Apolonija s tovariši, v petek, 11. aprila, pa bodo godovali škof in mučenec Stanislav, škof Domnij ali Dujam in redovnica Gema Galgani. Med vsemi temi je med Slovenkami in Slovenci najbolj znan Stanislav Poljski, škof in mučenec (1030 -1079). Rodil se je v verni družini nižjega vojaškega plemiča in postal duhovnik. Po študiju v Belgiji se vrnil domov in bil sodelavec krakovskega škofa. Želel je, da bi postal Krakovv duhovno središče Poljske. Leta 1079 je postal krakovski škof. Trudil se je, da državna oblast ne bi ovirala cerkve-
ne in pri tem dobro sodeloval s kraljem Boleslavom. Kmalu sta se sprla. Stanislav je grajal kraljev način življenja. Ta se mu je maščeval in gaje 11. aprila leta 1079 med mašo sam ubil. Po umoru so ga ljudje pregnali. Spokorit naj bi šel v Rim in od tod v samostan Osoje na Koroškem, kjer je molčal, opravljal najnižja dela in šele na smrtni postelji povedal, kdo je. Anton Aškerc je napisal balado Mutec osojski. Zgodovina pravi, daje Boleslav res delal pokoro, ni pa dokazov, da je bil res mutec iz Osoj.
V soboto, 12. aprila, bosta godo-vala škof Zenon Veronski in papež Julij I, v nedeljo, 13. aprila bo svetovni dan boja proti tuber-kolozi, verniki pa se bodo posebej spomnili papeža in mučenca Martina 1 in redovnice Ide.
V ponedeljek, 14. aprila, bosta godovala božja trpinka Lidvina in Justin. Jože Košnjek
nost islamu v splošno slovensko nasprotovanje drugačnosti in drugačnim ter hinavščini, ko na tujem govorimo, da smo za džamijo v Ljubljani, doma pa smo proti ali molčimo. Zmago Jelinčič opaža med Slovenci splošno nenaklonjenost in nezaupanje do vere zaradi pretirane agresivnosti ene od njih, Mensur Jusufi pa je opozoril, da zapisane ali izrečene krivice ali laži bolijo. Ni prav, da je marsikje Albanec katoličan več vreden kot Albanec musliman. O sebi je treba povedati resnico. Dokler bo dialog med različnimi in drugače mislečimi, se bo našla tudi za vse sprejemljiva rešitev.
Jože Košnjek
Predavanje
v kranjski dekaniji
Kranj - Odbor za zakon in družino kranjske dekanije, ki obsega II župnij, že tretje leto organizira zelo obiskana predavanja za starše in zakonce, posebno takrat, ko je govora o otrocih in vzgoji. Eden od perečih problemov je tudi prehranjevanje mladostnikov. O tem bo v petek, 11. aprila, ob 20. uri v dvorani župnijskega doma v Tavčarjevi ulici 43 v Kranju govorila dr. Angelca Žerov-nik. Pred predavanjem, ob 19. uri, bo sveta maša. J.K.
Cvetni teden in cvetna nedelja
Kranj - Včeraj se je začel na Slovenskem zelo čaščeni cvetni teden, ki se bo končal s cvetno nedeljo gospodovega trpljenja.
ki bo v nedeljo, 13. aprila, in je tudi nedelja "blagoslova zelenja".
dobo jahajočega Jezusa. Ta običaj je izumrl, obdržal pa seje spomin na cvetje in zelenje in to v različnih oblikah "žegnanega lesa", ki naj bi ljudi varoval pred vsem hudim.
Cvetni teden je tudi priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. Kot piše Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev, je bil nekaj posebnega že cvetni petek, ko so ljudje radi obiskali cerkve, ki so bile posvečene Žalostni materi božji. Na cvetni petek na kmetijah niso delali, ampak so vse lepo počistili okoli hiš. Pregovor pravi, da se bo v takem vremenu, kot je bilo v cvetnem tednu, poleti seno sušilo.
Nekaj posebnega je cvetna nedelja, ki jo kristjani praznujejo v spomin na slovesen Jezusov prihod v Jeruzalem, kjer so ga, jaha-jočega na oslu, zasuli s cvetjem in s palmovimi in oljčnimi vejicami. V preteklosti so v spomin na ta dogodek organizirali procesije, v kateri so vodili tudi osla, ki gaje jahal človek, oblečen v Jezusa. Ker so bile z živimi osli nerodnosti, sojin nadomestili leseni z po-
V nedeljo, ko bo cvetna nedelja, bo v Sloveniji znova oživel običaj žegnanja lesa, zelenja, cvetja in morda samo oljčnih vejic. V Prekmurju bodo nesli k žegnu presnec, pušelj ali šop, v katerih so dren, vrbovina. brinje in omela. V Porabju običajno žegnajo vrbove vejice z. mačicami, na Štajerskem vejnike in snope, na Gorenjskem pa imamo za žegnan les in cvetje različne izraze. Poznamo butare, butarice, beganice, hehan-ce, bgance, gubance, okrašene z venci jabolk ali pomaranč. V nekaterih krajih tekmujejo, kdo bo na cvetno nedeljo prinesel k maši večjo butaro. Nekaj pdsebnega pa so ljubljanske cvetne butarice, ki so narejene iz oblancev in okrašene s šopi brinja, pušpana ali ciprese. Slovenci ostajamo trdno zvesti izročilom cvetne nedelje.
Jože Košnjek
Zanimiv april na Koroški Beli
Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela je pripravilo za april zanimiv program prireditev. V četrtek, 10. aprila, ob 20. uri bodo v kulturnem hramu na Koroški Beli uprizorili cirkuško komedijo Zupanova Micka v režiji Gregorja Čušina. V soboto, 12. aprila, ob 19.30 bo v dvorani kulturnega hrama o svojih poteh po Nepalu govoril Miro Koder, v petek, 18. aprila, ob 15. uri pa bo začetek križeve-ga potu na Ajdno. V ponedeljek, 21. aprila, bo pred cerkvijo na Koroški Beli ob 14. uri pirhanje, ob 16. uri pa se bo začelo tekmovanje za najlepši pirh v kulturnem hramu na Koroški Beli. Tudi aprila bodo organizirali delavnice. V soboto, 12. aprila, ob 9. uri bo izdelovanje beganc, v četrtek, 24. aprila, od 16. ure naprej bo delavnica za obdelovanje gline, najmlajši pa bodo izdelovali begance v soboto, 12. aprila, ob 16. uri. v soboto, 26. aprila, ob 16. uri pa bo ura pravljic. J.K.
Razstava božjega groba
Kranj - Kranjska enota Zavoda za varovanje kulturne dediščine sporoča, da bo od jutri, 9. aprila, naprej v razstavišču v Tomšičevi ulici v Kranju razstava božjega groba iz Šentvida pri Lukovici. Kot je zapisala restavratorka in avtorica razstave mag. Eva Tršar Andlovic, je bil kip božjega groba iz odprte kapelice v Šentvidu pri Lukovici leta 1996 zaradi slabega stanja prepeljan v restavratorsko delavnico kranjskega zavoda, da bi naredili kopijo. Vendar so se v delavnici odločili original znova spraviti v prvotno stanje, kar jim je uspelo. Tako je ohranjen dragocen kulturni spomenik. J.K.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Nastanek in poreklo naših priimkov
V srednjeveških urbarjih so sprva vpisovali le število hub in njih dajatve. Imena podložnikov, ki so bili itak le človeške pritikline zemljiške posesti, so Prišla na vrsto šele pozneje. Najprej samo krstna imena brez priimkov, slednji so prvič vpisani šele v loškem urbarju iz leta 1501. Priimek je pogosto na-x'al tako, da so k imenu kmetije oziroma njenega gospodarja dodali končnico -ič. Na Gorenjem Vrs-mku v žirovski županiji je leta 1501 vpisan Kalatz, [eta 1560 pa Kalčič; ob tem se sprašujemo ali je šlo izvorno za tkalca ali za človeka, ki živi na kal ti (ob mlaki, plitvejši kotanji s stoječo vodo)? Na Trebiji. ki Je danes znana po disku, je 1500 vpisan Gregor Klemenov sin; 1560 se piše Klemenčič. V Suhem Dolu '560 Jurij Štefanov sin. 1577 Štefančič. V Dolenji Ledini (danes Pečnik v občini Idrija) 1560 Gregor Simonov zet, 1636 Simončič. V Krnicah 1578 Jurij Jurijev sin, 1625 Jurjančič. V Novi Oselici 1579
Pavle Primožev sin, 1584 Pavle Primožič. V Žireh 1582 Mikiavic, 1604 Miklavčič. V Lajšali 1636 Mulner, 1642 Mulnerčič.
So priimki, ki so nastali na čisto določeni domačiji. Vsi ali nekateri, ki se danes v Sloveniji ali kjerkoli na svetu pišejo, kakor sledi, so s te domačije. V poljanski dolini so takšni primeri: Jezeršek iz Jezerčic (danes na Jezerc v Stari Oselici), Stržiner v Stružinah (Žirovski Vrh), Jelovčan v Jelovici (županija Javorje), Hojker/Fojker v Hojkah in Hribe mi k na Hribu (oboje v koroški županiji). Sledijo priimki, ki so prvotno značilni samo za Poljansko dolino, od koder so se pozneje širili še drugam. Tipični poljanski priimki so: Ažbe (leta 1500 le v Lomu in Dolenčicah), Čadež (v županiji Poljane), Demšar (1500 le v Gorenji Žetini), Jesenko (1500 v Dobenem,
Studom, Leskovici in Kopačnici v hotaveljski  Ble9°s- rodovna gora vseh Poljancev županiji ter v Todražu v poljanski županiji), Kermelj (1500 le na Valterskem Vrhu v koroški županiji), Krek (javorska županija). Nekateri priimki so se
razširili po vsej dolini, a iz točno določenih krajev: Demšar iz Gorenje Zetine, Oblak iz Lučin.
In še priimki, ki so bili v 16. in 17. stoletju v Poljanski dolini najbolj razširjeni, vsak vsaj v 20 primerih ali več. V nadaljevanju jih naštevamo po tedanjih freisinških županijah. V brodski: Kalan. Vja-vorski: Dolenec, Grošelj, Kos, Miklavc. V poljanski:
Alte, Cerer, Doltnar, Ferlic, Košir, Oblak, Rezek, Sust Zahotaveljsko so značilni: Bizjak, Vončina, Ferlctn Jerasa. Za poljansko in hotaveljsko skupaj: Tercek, Luznar m Šubic (55-krat). V žirovski. hot*
Ve^,inJ>0lIanS^: M(lček< 53'k™' V hotaveljski in oshskuTavčar. V osliški: Eržen, Kumer, Podobnik.
™™&Č>?e*™elJ> SedeJ< V Hrovski: Albreht, Juncu; Kavčič (64-krat), Lostrek, Pivk, Petrič Strel in Strelec. V hlevnovrški Trpin, v hlevnovrški in xirov-skt Jereb. Najbolj razširjen od vseh je bil priimek
Bogataj, ki se na Žirovskem in Osliškem pojavi kar 66-krat. Po vsej dolini, a bolj na redko se pojavlja jo: Avsenik, Burnik, Guzelj, Razvozda.
Še eno posebnost je ugotovil dr. Blaznik: da se grunti skozi stoletja niso kaj dosti spreminjali, pogosto pa seje spremenil priimek gospodarja in družine. V celi Poljanski dolini je naštel samo 10 gruntov, na katerih je od leta 1500 do 1825 vztrajal isti priimek. Ti so: Filipič in Kavčič na Gorenjem Vrsniku, Trepal v Ledinah, Naglic v Žireh, Eržen na Srednjem Brdu, Oblak v Lučinah, Dolenec v Podo-benu, Ažbe v Dolenčicah in Kermelj v Stanišah. Devet primerov pa je takih, da je leta 1500 v urbarju vpisano samo krstno ime gospodarja inje zato 300-letna kontinuiteta samo verjetna. Ti priimki oziroma grunti so: Albreht v Sovri, Kalčič na Gorenjem Vrsniku, Kalčič na Govejku, Guzelj pri Jezersku v Stan Oselici, Šubic na Hotavljah, Čadež v Lajšah, Martina v Gaberku, Bernik v Logu, Debeljak na Kov-skem Vrhu.
Zakaj ravno omejitveni letnici 1500 in 1825'/ Zato ker je bil po stanju leta 1500 spisan prvi freistnski urbar s priimki. Leta 1825 pa je bil dovršen znameniti franciscejski kataster, kije na novo popisal kmetije po ukinitvi freisinškega gospostva (1803) m po odhodu Francozov iz naših krajev (1813). Blaznik se je svojih raziskovanjih omejil na freisinško obdobje (973-1803). Marsikje je priimek vztrajal še naprej m je mogoče pri kateri od imenovanih hiš še danes.
Podgornik ponovil zmago
Kolesar Perutnine Ptuja Dean Pqdgornik je na 30 krogov (po 2,2 km) dolgi dirki za Veliko nagrado Šenčurja od samega začetka uspešno nabiral točke in na koncu zmagal z velikim naskokom. Koles Save Kranj Kristjan
Fajt je dirko končal na petem mestu.
Šenčur - Lanski zmagovalec Velike nagrade Šenčurja Dean Podgornik (Perutnina Ptuj - elite) je slavil tudi letos. Prvo dirko letošnje kolesarske sezone v Sloveniji, ki je štela tudi za Pokal Slovenije in Zlato Rogove kolo, je dobil prepričljivo in z visokim naskokom pred drugouvrščenim Matijo Kvasino (Radenska Rog - Kopstal Sidi) in kolesarjem italijanskega kluba Formaggi - Pin-zolo Fiave Urošem Murnom. Kolesar Savine ekipe do 23 let Kristjan Fajt je bil peti.
Podgornik je s pomočjo dobro uigranih klubskih kolegov na krožni dirki po ulicah Šenčurja zmagal že na prvih treh šprintih, ki so šteli za točke (vsak tretji krog od 30 se je točkoval). V sredini dirke je nato kraljeval Murn in z dvema dobljenima šprintoma v 15. in 1K. krogu počasi lovil kolesarja ptujske ekipe. Pred zadnjimi desetimi 2,2-kilometrski-mi krogi pa je Podgornik izkoristil nepazljivost glavnine, ki ni pokrila njegovega skoka, in ji ušel na varno razdaljo. Kmalu se mu je priključil Kvasina, kasneje pa še Fajt. Ta trojica je nato tek-
movala le še med seboj, vendar je bil Podgornik premočan za oba tekmeca in na koncu s šestimi dobljenimi točkovanimi šprinti od desetih ter skupno 38 točkami zmagal pred Kvasino (18 točk) ter Murnom (15 točk). Podgorni-kova zmaga zaradi visokega naskoka pred zadnjim krogom, ki je prinašal dvojne točke, ni bila več vprašljiva.
"Letos sem še bolje pripravljen kot lani. Sodeč po testiranjih sem v klanec še boljši kot po ravnini, vseeno pa se je v Šenčurju pokazalo, da sem bil razred zase, seveda tudi s pomočjo ekipe, ki je v prvih šprintih odlično delovala. V šestem šprintu sem napadel in ušel, kasneje sta se mi pridružila še Kvasina in Fajt, s katerima smo skupaj prišli do cilja, je povedal zmagovalec šenčurske dirke, ki je v letošnji sezoni iz HIT Casinoja presedlal k Perutnini Ptuj. "Današnja zmaga je že osma ali deveta naše ekipe in moja druga letošnja," je še dejal Podgornik.
Mlada ekipa Save Kranj se je dobro držala na skupni dirki elite in članov do 23 let. Tudi trener
Trojica ubežnikov (z leve): Kristjan Fajt, Matija Kvasina in Dean Podgornik.
Marko Polanc
V prvih krogih so kolesarji Perutnine Ptuj suvereno nadzorovali potek dirke.
Marko Polanc
je bil z doseženim zadovoljen: "Več nisem pričakoval, mogoče le različico s kakšnim presenečenjem, po katerem naj bi se dirka nato nadaljevala po naših načrtih, a videlo se je do so bili Ptujčani premočni. Poleg tega so imeli na razpolago dve ekipe in skupaj osemnajst kolesarjev, medtem ko je nas bilo devet in še fo vse mlajše člane. Kljub temu so prvi vtisi dobri, peto mesto ni slabo v taki konkurenci, bo pa potrebno delati, da bomo še boljši in mogoče kdaj premagali močnejše od nas."
Sava letos nastopa v članski konkurenci le z. ekipo do 23 let. "Strošek za dve članski ekipi je za naš klub prevelik, zato smo bili prisiljeni ukiniti ekipo elite. Bomo pa morali tudi s to ekipo nastopati v kategoriji elite. Poskušali bomo biti čim boljši, naši uresničljivi cilji pa so bolj usmerjeni na dirke, ki so rezervirane za
kategorijo do 23 let, kjer imamo več možnosti, kar pa ne pomeni, da se ne bomo borili tudi na takih dirkah. Realno sedanji ekipi manjka še leto, dve, da bo lahko konkurirala tudi starejšim kolesarjem, kot so Brvar, Murn, Hva-stija ali Podgornik. Upam, da bodo čez sezono, dve boljši časi in bomo uspeli obdržati vsaj večino sedanje ekipe. V preteklih letih smo imeli že kar nekaj dobrih kolesarjev, na primer Valjavca, Hvastijo, Rovščka, Podgornika, ki smo jih naredili v našem klubu, dobre rezultate pa sedaj dosegajo v drugih klubih," razmišlja trener kranjskih kolesarjev.
REZULTATI: elite/pod 23 (66 km): 1. Podgornik (Perutnina Ptuj), 2. Matija Kvasina (Radenska Rog Kopstal Sidi), 3. Murn (Formaggi - Pinzolo Fiave), 4. Gregor Zaje (Kamen), 5. Fajt, 10. Kerkez (oba Sava Kranj); starejši mladinci (46,2 km): 1. Bole (Rog), 2. Vanja Piljojčič (Sava), 3. Spilak (Rog), 9. Jerše (Sava); mlajši mladinci (33 km): 1. Žagar (Krka), 2. Čargo (Hit), 3. Ukvič (Lenart), 8. Bernik (Sava).
Simon Šubic, foto: Tina Doki
PLES_
Zadnji kvalifikacijski turnir
Kranj - Plesni klub Urška je po dveletnem premoru minulo soboto znova organiziral dobro obiskan kvalifikacijski plesni turnir v latinskoameriških in standardnih plesih. V telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju je nastopilo 90 plesnih parov iz vseh slovenskih plesnih klubov, ki so do dobra ogreli povsem polno dvorano, še posebej pari v latinskoameriških plesih.
Kranjski turnirje bila tudi zadnja priložnost za uvrstitev na državno prvenstvo za tiste pare, ki v tej sezoni še niso nastopili na vsaj dveh kvalifikacijskih ali rat-ing turnirjih v Sloveniji. Že sedaj velja povabilo na državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, ki bo v soboto, 12. aprila, v športni dvorani v Šenčurju.
Na kvalifikacijskem plesnem turnirju v Kranju so uspešno
Rok Petek in Aleksandra Djukić sta v kategoriji starejših mladincev zmagala v standardnih plesih.
nastopili tudi plesni pari iz Plesnega kluba Urška Kranj. V kategoriji mlajših pionirjev je tako plesni par Gal Hafner in Ajda Mršek zmagal v obeh plesih, par Svit Hafner in Lina Keršmanc pa je bil v obeh kategorijah drugi. Tudi v pionirski konkurenci sta Matej Pritekelj in Nina Eržen zmagala v obeh plesih, par Blaž Blažič in Nisa Kopač pa je bil v latinskoameriških plesih drugi.
Med mlajšimi mladinci stajbila Anže Naumov in Ališa Žni-daršič peta v LA plesih in tretja v standardnih, Jaša Krč in Eva Eržen pa prav tako peta v LA plesih in četrta v standardnih plesih. Med mladinci sta bila Rok Saje in Tina Saje četrta v standardnih plesih in sedma v LA plesih.
Med starejšimi mladinci je par Rok Petek in Aleksandra Djukić zmagal v standardnih plesih in bil drugi v LA plesih, par Miha Ju-van in Eva Kuhar je bil drugi v LA plesihin peti v standardnih, medtem ko sta bila Primož Mršek in Ajda Šamperl šesta v LA in sedma v standardnih plesih.
Kot edini nastopajoči par v članski konkurenci sta Matevž Jerman in Klara Megušar osvojila prvo mesto v standardnih plesih.
S.Š., foto: T.D.
Matevž Jerman in Klara Megušar
KOLESARSTVO
Fajt uspešen v Italiji
Kranj - V nedeljo je članska ekipa Save uspešno nastopila na dirki za svetovni pokal za kolesarje do 23 let - na 55. dirki za Trofeo Piva v bližini Conegliana v Italiji. Med 200 tekmovalci je v hudem mrazu na 170 kilometrov dolgi progi Sava krojila potek dirke. Tako je Jure Zrimšek bežal skoraj polovico dirke, glavnina pa ga je ujela šele na zadnjem od dvanajstih vzponov.
V zaključku je bil najuspešnejši Rus Aleksander Bazenov, savčan Kristjan Fajt pa si je v šprintu glavnine^ priboril enajsto mesto, v prvi glavnini pa je v cilj pripeljal tudi Miha Švab, medtem ko sta Rok Jerše in Vladimir Kerkez v cilj pripeljala z drugo zasledovalno glavnino. Trener Marko Polanc je bil z nedeljskim nastopom zadovoljen, saj sta Miha Švab in Vladimir Kerkez, ki prvo leto nastopata med člani, dokazala, da sta dovolj zrela tudi za taka tekmovanja.
S.Š.
UMETNOSTNO DRSANJE
Umetnostni drsalci za 12. Pokal Triglav
Jesenice - Na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakla se od 10. do 13. aprila obeta vrhunska mednarodna prireditev v umetnostnem drsanju. Na 12. Pokalu Triglav bo nastopilo več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk.
Doslej so domači organizatorji pri Drsalnem klubu Jesenice dobili prijave iz. 21 držav, med drugim iz drsalnih velesil Kanade, ZDA, Rusije, Švice, Finske in Francije. Novost letošnjega tekmovanja bodo poleg kadetov, mladincev in mladinskih športnih parov tudi nastopi članov.
Pokal Triglav bo tako nov izziv za najboljša slovenska tekmovalca Mojco Kopač iz Ljubljane in domačina Gregorja Urbasa. Z uvrstitvijo v finale letošnjega svetovnega prvenstva v VVashingtonu v ZDA sta še enkrat potrdila dobro formo v letošnji sezoni. Tokrat bosta imela priložnost, da se izkažeta še pred domačim občinstvom.
Pokal Triglav se bo začel v četrtek. 10. aprila, z nastopi kadetov in mladincev, najbolj zanimivi pa bodo sobotni in nedeljski nastopi članov ter ekshibicijski nastop najboljših. J«R-
SAH
Sodelovalo 31 šahistov
V sedmem krogu letnega ciklusa štirinajstdnevnih šahovskih turnirjev, ki jih prireja ŠD SIMP Radovljica po švicarskem sistemu 2x15 minut - 7 kol, je 4. aprila sodelovalo 31 šahistov (od tega 8 MK). Zmagal je MK Buha pred MK Zorko, ki sta dosegla 6 točk.
Sledili so Bulatovič s 5,5 točke, Razinger, MK Rodman in Valjavec s 5 točkami itd. *
Naslednji turnir bo 18. aprila 2003, ob 17. uri v prostorih doma upokojencev (Gostilna Kozovc) v Radovljici. Vabljeni. S.J.
Maruša in Jernej državna prvaka
Državna prvakinja v kategoriji mladink s pištolo je po ogorčenem boju postala Maruša Strniša iz SD Predoslje, Jernej Žižek iz SD Preddvor pa je postal posamični državni prvak v kategoriji dečki puška.
Portorož - Konec tedna so imel i slovenski strelci rezerviran za državno prvenstvo z zračnim orožjem. Zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev, ki jih je bilo več kot 500, je tekmovanje potekalo na dveh lokacijah. V Piranu so se med seboj pomerili strelci s pištolo, v Portorožu pa so tekmovali s puško ter mlajše kategorije s pištolo. Tekmovanje je potekalo v vseh kategorijah od najmlajših, ki šele stopajo na strelsko pot, do olimpijskega zmagovalca Rajmonda Debevca, ki ima za seboj že dolgo in uspešno športno kariero.
Kot je že stalna navada, Gorenjci tudi tokrat nismo ostali praznih rok. nasprotno, zelo smo prekrižali načrte marsikateremu favoritu. Kranjčani in Predosljani so, tako kot že mnogokrat, pokazali, da je Gorenjska prestolnica, še vedno eden od najmočnejših centrov streljanja s pištolami,'ki mu uspešno sledita tudi Škofja Loka in Železniki.
Državna prvakinja v kategoriji mladink s pištolo je po ogorčenem boju postala Maruša Strniša iz SD Predoslje. Po dobrem streljanju v osnovnem delu (361 krogov) je bilo pričakovati dobro uvrstitev, vendar seje pokazalo, da boljšega rezultata v tem delu tekmovanja ni zmogla nobena strelka več, pač pa se je največja favoritinja Vesna Kržan z enakim rezuitatom in slabšo zadnjo serijo, zavihtela na 2. mesto. Popoldanski finalni nastop je bil do konca negotov in sila napet. Nobena od strelk, ki sta bili v igri za naslov državne prvakinje, ni popustila in obe sta se borili /a
vsako desetinko kroga. Na koncu je bila uspešnejša Maruša, ki je zmagala z razliko manjšo od enega kroga (0,8). Končni vrstni red: 1. Maruša Strniša, SD Predoslje 451,7 (361) kroga, 2. Vesna Kržan, SD Brežice 450,9 (361) krogov, 3. Alenka Dimec, SD Mrož 444,1 (357) krogov.
Drugi naslov državnega prvaka z zračno pištolo pa se je mladincu Igorju Salkoviču iz ŠD Predoslje izmuznil iz roke prav v zadnjem finalnem strelu. Po osnovnem delu je bil s 536 krogi drugi za Urošem Taškarjem iz Laškega, kije pristreljal 537 krogov. V finalu je z dobrim streljanjem uspel izničiti razliko iz osnovnega dela in jo napraviti celo sebi v prid za velika 2 kroga, toda pri zadnjem strelu so Igorju popustili živci, saj je zadel le 7,6 kroga, Taškar pa je zadel 10,0 kroga in zmaga je za 0,7 kroga odšla v Laško, namesto v Predoslje. Končni vrstni red: 1. Uroš Taškar, SD Laško 626,5 (537) krogov, 2. Igor Šalkovič, SD Predoslje 625,8 (536) krogov, 3. Simeon Gonc, SD Ptuj 610,4 (519) kroga. Nikakor pa ne smemo pozabiti omeniti odlično streljanje Uroša Poljanca iz SD Gorenja vas, ki se je v finalu z 8. mesta prebil na visoko 4. mesto, za medaljo pa je zmanjkalo nekaj krogov iz osnovnega dela.
Tudi v finalu pri članicah smo imeli Gorenjci svojo predstavnico na visokem 2. mestu. Na to mesto se je z odličnim streljanjem v osnovnem delu prebila Škofjelo-čanka Tanja Rabič, S D Kopače-vina, ki ji je v finalu uspelo obdržati visoko drugo mesto. Vrstni
red: 1. mesto Valerija Kufner, S D
Laško 436,3 (374) kroga, 2. mesto Tanja Rabič, SD Kopačev i na 455,2 (365) kroga, 3. Majda Ra-ušl, SD Ptuj, 454.1 (364) krogov.
Pri članih s pištolo smo pričakovanja usmerili v Simona Bučana (SD Predoslje) in Franca Peter-nela ml. (SD Kranj), ki se jima je nastop med najboljših 8 v finalu izmuznil, saj je bil Pcternel 9. z. enakim rezultatom (559) kot Vetr-nik na 8. mestu, Bučan pa je bil s 557 krogi na 11. mestu. Tokrat je vse presenetil Kranjčan Jure Fre-lih, ki je bil v predhodnih obdobjih "po poklicu strelec s puško", sedaj pa že meša štrene najboljšim strelcem s pištolo. Tokrat je bil s 562 krogi že po osnovnem delu na odličnem 4. mestu. V finalu pa sta po 70 strelih z Brunškom iz Laškega dosegla popolnoma enak rezultat (656.3), tako da sta morala z 11. strelom določiti, kdo bo četrti oziroma peti. Juretu je uspel strel 9.3 kroga in je s tem zasedel 4. mesto. Zmagovalec pri članih je Boštjan Simonič, SD Juršinci s 669,6 (571) kroga, 2. Peter Tkalec, SD Laško, 667,8 (572) kroga.
PLAVANJE
3. Vinko Srečko, SD Trzin, 657,4 (560) kroga. Ekipno so zmagali Strelci SD D. Poženel Laško 1694 krogi, ekipa SD Predoslje v postavi Bučan, Djuran in F. Strniša pa je zasedla 7. mesto s 1634 krogi.
Tudi pri dečkih in deklicah, ki so streljali v Portorožu, smo imeli Gorenjci v streljanju s puško svoje predstavnike čisto v vrhu, saj so se najbolje odrezali strelci iz. Preddvora, ki so osvojili ekipni naslov državnih prvakov, Jernej Žižek je postal posamični državni prvak v kategoriji dečki puška, s 3. mestom pa je uspeh preddvorskih strelcev dopolnil Mitja Žižmond. Ekipa deklic iz SD Radovljica je prav tako osvojila ekipni naslov državnih prvakinj.
Še nekaj rezultatov - člani puška: zmagovalec Rajmond Dcbe-vec SD Olimpija, člance: Zdenka Stolnik SD Olimpija,
mladinci
puška: Željko Moičevič SĐ ^ suplje, mladinke: Katja Dadič W SI. Konjice. Pištola ml. mladinke: prva Kristina Grubeša SL> Brežice, mL mladinci pištola: Simon Simonič SD Juršinci.
Franci Strniša
in
Občinsko prvenstvo v plavanju
Železniki - Komisija za šport občine Železniki, ŠD RatitoveC Plavalni bazen Železniki v sredo, 9. aprila, razpisujejo 5. obcinsk^M venstvo v plavanju, ki bo v plavalnem bazenu Železniki. Plava!*-plavalke se bodo pomerili v vseh kategorijah od mlajših cicibano ^ cibank do veteranov/veterank. Prijave zbirajo v osnovni šoli ((cl- - ( 20 26 ali 500 20 00) in v plavalnem bazenu vsak dan, najkasneje p y uro pred začetkom tekmovanja, ki je ob 15.30 uri. Tekmovalo se ^ prostem slogu (do letnika 1990 na 25m, starejši pa na 50 m)-
Triglav znova najuspešnejši
V mengeškem kulturnem domu je minuli četrtek vodstvo nordijskih reprezentanc SZS v sodelovanju s SSK Mengeš razglasilo najuspešnejše posameznike in klube v slovenskem pokalu Cockta za sezono 2002/03 v smučarskih
skokih in nordijski kombinaciji.
ODBOJKA
Mengeš - Pokal Cockta obsega tako tekmovanja v poletni kot zimski sezoni in je ključno slovensko tekmovanje v mladih kategorijah. Najuspešnejši klub je bil tako v posamični konkurenci kot v ekipnem točkovanju kranjski Triglav.
Predsednik kluba Jože Javornik je po podelitvi takole ocenil minulo sezono: "Sezono smo končali po predvidevanjih, nekateri rezultati so bili celo boljši, kot smo pričakovali, zlasti v mladinski kategoriji. Seveda sta Primož Peterka in Robert Kranjec sezono odska-kala, tako kot je treba. Vesel sem, da so trenerji dobro in prizadevno opravili svoje delo. Za dobro delo
kluba so potrebni dobri materialni pogoji, ki smo jih tudi uspeli omogočiti, čeprav so dotacije Zavoda za šport Kranj vsako leto nižje. Ne razumemo tega. V Kranju gre enostavno preveč denarja v vodne športe, medtem ko so zimski športi v zadnjih treh letih preveč zanemarjeni.
Počutimo se kar nekoliko užaljene, ker je bila dotacija pred štirimi leti višja kot pa danes, čeprav smo vodilni šport v kranjski občini in tudi med vodilnimi v svetu, hkrati pa smo bili letos v Sloveniji že 31. najboljši klub tako v skokih kot v nordijski kombinaciji. Upam, da bomo z enakim elanom in tako ge-
Najboljši mladinci do 18 let v skokih (z leve): Rok Benkovič (2.), Rok Urbane (1.) in Jure Bogataj (3.).
Direktor nordijskih reprezentanc Primož Ulaga je nagradil tudi najuspešnejše reprezentante - Primoža Peterko in Roberta Kranjca, v imenu katerega je priznanje prejel njegov klubski trener Jani Grilc.
HOKEJ
neracijo, kot jo imamo, delo uspešno nadaljevali tudi v naslednjih sezonah, tako da se za uspehe kluba ni bati. Tudi v bodoče bomo reprezentanco dopolnjevali s tekmovalci iz našega kluba, tako kot smo doslej vedno imeli najmanj polovico tekmovalcev na reprezentančnih tekmovanjih, v nordijski kombinaciji pa še več."
ZMAGOVALCI: smučarski skoki: Dekleta: do 11 let - Klinec (Alpina), ekipno - Zagorje Ytong, do 14 let: Benedik (Triglav), ekipno - Triglav, absolutno - Benedik (Triglav), ekipno - Triglav; vse-ekipni zmagovalec - Triglav. Moški: cicibani - Sušnik (Tržič-Tri-fix), ekipno - Tržič Trifix; do 11
KOŠARKA
let - Oblak (Stol), ekipno - Stol, do 13 let - Ojstršek (Mengeš), ekipno - Ilirija, do 15 let - Žižek (Velenje), ekipno - Tržič Trifix, mladinci do 16 let - Tepeš (Dol), ekipno - Triglav, do 18 let - Urbane (Triglav), ekipno - Triglav; člani: absolutno - Benkovič (Mengeš), ekipno - Triglav, vse-ekipni zmagovalec - Triglav. Nordijska kombinacija: pionirji -Mandl (Šmartno na Pohorju), ekipno - Triglav, do 16 let - Zupan (Triglav), ekipno - Triglav, do 18 let - Oranič (Tržič Trifix), ekipno - Triglav, člani, absolutno - Plev-nik (Triglav), ekipno - Triglav, vseekipni zmagovalec - Triglav. Simon Šubic, foto: Tina Doki
Jeseniške hokejistke v finalu alpske lige   Odločila želja po zmagi
Jesenice - Hokejistke Acronija Jesenice v letošnji sezoni uspešno nastopajo tudi v alpski ligi, kjer branijo lanski naslov. Poleg Je-seničank v ligi nastopata še avstrijski ekipi iz Beljaka in Celovca ter kombinirana ekipa Triglav-Bled. Redni del tekmovanja so hokejistke že končale. Ekipa Triglav-Bled je osvojila 3. mesto, na vrsti pa je še finale, kjer imajo Jeseničanke spet priložnost za nov mednarodni uspeh.
Njihove nasprotnice so hokejistke celovškega KAC-A. Zaradi reprezentančnih obveznosti na svetovnem prvenstvu v Mariboru in časovne stiske ob zaključku sezone sta v finalu na sporedu le dve tekmi.
Kranj - Triglav : Alpos Kemo-plast 96:80 (26:21, 28:18, 17:21, 25:20)
Čeprav so Kranjčani v 5. krogu 2. dela DP zaigrali brez Mihe Fona in na igrišče tudi ni stopil Marko Miličevič, so zanesljivo in visoko premagali goste iz Šentjurja. Le v prvi četrtini se še ni vedelo, kdo je gospodar na igrišču, v vseh ostalih pa so gospodarili domačini. V drugi četrtini so domači krenili zelo silovito, si hitro priigrali prednost desetih točk in jo nato do odmora še nekoliko povečali. V 24. minuti so vodili že z 22 točkami prednosti (61:39), a je moral zatem trener Franci Podlipnik iz igre potegniti najboljšega posameznika današnjega srečanja Jureta Eržena zaradi štirih osebnih napak. To so takoj gostje izkoristili in s pokrivanjem po celem igrišči začeli razliko zmanjševati. Kranjčani so v zadnjem delu zaigrali zbrano in začeli prednost znova povečevati do
Grega Jankovič (z žogo) v enem izmed svojih prodorov. Njegovo akcijo opazujejo gostujoči igralci Peter Maček (št. 8), Bojan Novak (št. 7) in Andrej Maček (št. 9).
Calcit zmagal tudi v Mariboru
Maribor - Maribor Stavbar IGM : Calcit 1:3 (16, -22, -18, -20).
Odbojkarji Calcita iz Kamnika so slavili tudi na drugi tekmi finala in so le še zmago od ponovne osvojitve naslova državnega prvaka.
Kamničani tekme sicer niso najbolje začeli, kar pa je bilo tudi razumljivo, saj so domačini, ki jihi je spodbujalo več kot 1000 navijačev začeli izvrstno in gostom niso dopustili, da razvijejo svojo igro. Pomagale niso tudi številne menjave Hribarja in nižje bil hitro mariborski. Tudi začetek drugega niza ni kazal na zmago aktualnih prvakov iz Kamnika in gostje so postajali vse bolj nervozni, očitno pa je bil rumen karton gostujočemu trenerju prelomnica, saj so se Kamničani zbrali, ujeli domačine na 21 točki in zasluženo izenačili. V tretjem nizu je bil za domačo obrambo nerešljiva uganka Janez Turk tako, da so Kamničani že na začetku povedli in vodstva niso izpustili vse do konca niza. Tretji nižje bil še najbolj izenačen, saj se nobena ekipa ni uspela odlepiti, niz pa je zagotovo odločil Olree, ki je s štirimi odločnimi servisi zaključil niz. Pri domačih je bil najučinkovitejši Horvat, pri gostih iz Kamnika pa Pleško z 18 točkami.
Kamničani imajo tako že v sredo priložnost, da že tretjič zapored osvojijo naslov najboljšega v Sloveniji. Tretja tekma končnice (igra se na tri dobljene tekme) je na sporedu v sredo ob 19. uri v športni dvorani v Kamniku.
V tekmi za 3. mesto je odbojkarjem Salonita Anhovo uspelo zmagati na Ravnah in izenačiti skupni rezultat na 1:1. Tretja in hkrati odločilna tekma (igra se na dve dobljeni) je v sredo v Kanalu. Fužinar Metal Ravne : Salonit Anhovo 1:3 (14, -21, -21, -10). B.M.
ROKOMET
Chio izgubil derbi, Termo danes s Trimom
Tako Celjanom kot Prulčanom se ni uspelo uvrstiti v finale pokala pokalnih in državnih prvakov. Celjani so doma zmagali proti Ciudad Realu samo s tremi goli (28 : 25), morali bi z osmimi. Ljubljančani so v Montpellierju izgubili 29 : 23 in niso uspeli ubraniti prednosti dveh golov iz Ljubljane.
Prav zaradi nastopov v evropskih pokalih je bila v SIOL ligi odigrana le polovica tekem. Za nas najbolj zanimiva tekma bo igrana danes ob 20. uri v dvorani Poden. Termo namreč danes gosti Trimo Trebnje.
V 1. ženski ligi je bil v Škofji Loki na sporedu gorenjski obračun med "koietaricami" in že odpisanimi "gumarkami". Dobile so ga gostiteljice in se poslovile od predzadnjega mesta. Delo so opravile že v prvem polčasu, ki so ga dobile z devetimi goli prednosti. Nadaljevanje je bilo samo formalnost.
y L B moški ligi so rokometaši CHIO Kranja izgubili derbi vrha lige. Novomeščani so prvi del tekme dobili s petimi goli razlike. Izkazalo se je, daje bila ta prednost zadostna za končno zmago, čeprav so drugi del tekme dobili "krompirčki". Kranjčani so tako zapustil vrh lestvice in so zdaj četrti. Do konca so ostali še trije krogi. CHIO gosti to soboto Sevnico in v zadnjem krogu Ormož. Med obema derbijema odhajajo Kranjčani na težko gostovanje v Gorišnico. Morali bodo zmagati na obeh domačih tekmah in napredovanje je zagotovljeno. Vendar bo pomembna tudi razlika v golih, saj so "čipsi" jeseni izgubili v Ormožu. Na lestvici zdaj vodi Novoles s 27. točkami. Ormož in Sevnica zaostajata za točko CHIO Kranj za dve. Z novo zmago v 1. B ženski ligi so rokometašice Pfanine Gradbeništvo-Radojevič spet zmagale in so pod samim vrhom lestvice v skupini, ki igra za uvrstitev od sedmega do 15. mesta.
Drugoligaša sta zabeležila polovičen uspeh. Cerklje so vknjižile zanesljive točke v Razkrižju in na lestvici prehitele Radovljico, ki je morala priznati premoč vodilnemu Svišu. Cerklje so zdaj četrte, Radovljica peta. Rezultati: SIOL liga: Prevent - Slovan 51-26, Pivka perut. - Rudar 31-34; Inles Riko - Gorenje 24-27; TERMO - TRIMO TREBNJE DANES (8. 4. 2003) ob 20. uri v DVORANI PODEN.
1. B liga - moški: Novoles - CHIO Kranj 28-25; Črnomelj - Dol TKI Hrastnik 32-29; Gorišnica - Pekarna Grosuplje 28-28; Sevnica - Istra-benz plini Izola 32-27; Ormož - Gorica Leasing 31-25; Mitol Pro Mak - Dobova 33-32; 2. liga - moški: Razkrižje - Cerklje 17-39; Drava -Šmartno 99 31-31; Krim - Ajdovščina 20-26; Arcont Radgona - Mo-kerc KIG 24-25; Atom Krško - Grča Kočevje 32-24; Radovljica - Sviš 19-23; 1. Hga - ženske: Žalec - Izola Bori KMO 33-19; Olimpija - M Degro Malizia Piran 24-27; Loka kSva Jelovica - Sava Kranj 33-21; Celeia - Burja 29-26; 1. B liga - ženske: Jadran Hrpelje - Branik 25-22; Planina G. Radojevič - Millennium 32-25; Celje - Novo mesto 36-19; Sevnica - VIAS Šentjernej 18-37. M.D.
Na prvi, v petek, 4. aprila, v dvorani Podmežakla, so domačinke zmagale z rezultatom 4:3 (1:1, 2:1, 1:1). Gole za domačinke so dosegle : Tea Lahajnar 2 ter Nataša Pagon in Špela Horvat po enega.
Druga finalna tekma bo 12. aprila v Celovcu. V primeru neodločenega rezultata bodo dekleta igrale podaljšek oziroma bodo izvajale še kazenske strele. JR-, foto: S.V.
Hokejisti prispevali za bolnišnico
Jesenice - Jeseniški hokejisti in drugi privrženci športa v železarskem mestu večkrat pokažejo tudi čut za humanost. Bogato sezono na jeseniškem ledu so v soboto, 5. aprila, zaključili z dobrodelno prireditvijo, ki sojo pod glavnim pokroviteljstvom družbe IZID Jesenice skupaj organizirali HK Acroni Jesenice ter Zavod za šport in Športna zveza Jesenice. Gledalci so lahko spremljali dve zanimivi hokejski tekmi. Najprej so se hokejistke Acronija pomerile z ekipo !ZID, ki so jo okrepili nekateri znani slovenski veslači in padalci, v vratih pa je bil nekdanji odlični vratar Rudi Knez-Mica. V drugi tekmi so med seboj igrali veterani Vzhod : Zahod z vrsto nekdaj bleščečih »men jeseniškega hokeja. Gledalci in družba IZID so skupaj prispevali 523.000 SIT, ki so jih namenili za otroški oddelek Splošne bolnišnice Jesenice. Wk
SORSKI TEKI l___-_
končne zmage s 16 koši razlike. Jure Eržen najboljši posameznik in kapetan domačega moštva je po končani tekmi dejal: "Imeli smo večjo NOGOMET željo po zmagi in zato smo tudi zmagali. Sedaj si želim, da v nadaljevanju ne bi prihajalo do poškodb v našem moštvu." Športna dvorana na Planini: gledalcev 150, sodnika Poljanšek (Žiri) in Turk (Ljubljana) TRIGLAV: Drobnjak4 (1-2), Jankovič 13(1-4), Fartek, Eržen 29 (4-4), Cekič 2, Miličevič, Lorbek 18 (2-2), Ovčina 5 (3-4), Julevič 14, Hoger 7 (1 -2), Švarc 4 (1 -2), Hočevar. Jože Marinček, foto: Tina Doki
Oba gorenjska derbija dobili gostje
Škofja Loka - Košarkarji Loka kave in Radovljice so že prejšnji teden vnaprej odigrali tekmo 25. kroga l.B košarkarske lige, ki je sicer na vrsti prihodnjo soboto. Boljši so bili gostje, ki so zmagali s 77:84. V sobotnem 24. krogu pa so Radovljičani tesno premagali Radensko Cre-ativ s 104:103 (podaljšek), kavarji pa so v gosteh klonili proti Banexu z 89:79. Na lestvici še vedno vodi Unika TTI Postojna z razmerjem 23:1, Radovljica je druga (18:7), Loka kava pa šesta (12:13). V L ligi za ženske je bil v soboto na vrsti gorenjski derbi med Odejo in Jesenicami, v katerem so po hudem boju slavile gostje - 5J :52 (36:38, 28:21, 15:15). Jutri, v sredo, je na vrsti 5. krog v LA SKL, v katerem Trigla-vani igrajo na Polzeli s Savinjskimi Hopsi.
KARATE
Tekaški zaključek pod velikanko
Planica - V Planici so smučarski tekači z 2. "planiškim sprintom" zaključili letošnjo tekaško sezono na malce bolj zabaven način. Med 30 tekači sta v elitni kategoriji zmagala Janez Petkoš in Nataša Lačen. V Vintu na izpadanje je na 300 metrov dolgi progi pod planiško skakalnico Petkoš, sicer vrstnik Marica, Rupnika, Petkovška v zimskih razmerah v finalu premagal Jožeta Mehleta (Olimpija), Lačnova pa Mirjam Sok-•ič (Gorje). Med veterani je zmagal Janez Mlinar (Rateče). M.M.
Uspeh tudi na pokalu
Nova Gorica - V Novi Gorici je bilo v soboto 1. pokalna tekma Slovenije za mladince in člane. V katah so mladinke KK Shotokan osvojile skupno 3. mesto, prav tako pa tudi članice KK Kranj. V borbah pa so bili rezultati sledeči: Lejla Ašanin (KK Shotokan) je bila v kategoriji mladink +55 kg tretje, Erik Dragan (KK Kranj) je bil v kategoriji mladincev -63 kg prav tako tretji, enako medaljo pa je v kategoriji mladincev - 73 kg osvojil tudi Grega Knavs (KK Kranj).
Članici KK Kranj Dojana Dujivič in Iva Peternel pa si zaslužita posebno pohvalo, saj sta, prva pri članicah nad 55 kg in druga pri mladinkah - 53 kg zmagali in osvojili zlato medaljo. &J.M.
Tesna zmaga Domžal
Kranj - V 19. krogu 2. slovenske nogometne lige so vodilne Domžale z najtesnejšim izidom premagale kranjski Triglav (1:0, strelec Stevanovič v 70. minuti) in z 49 točkami na lestvici obdržale visok naskok pred Aluminijem (38) in Grosupljem (37), medtem ko je Triglav z 19 točkami v zoni izpada, saj je z enakim številom točk kot Dravinja na trinajstem mestu, za njimi pa je Nafta (17) in Železničar (10).
3. SNL-center, 17. krog: Factor-Šmartno : Svoboda Ljubljana 2:2, Alpina Žiri : Zarica 2:2, Avtodebevc Dob : Kamnik 0:2," Elan 1922 : Britof 1:1 in Slovan : Šenčur ProtectGL 0:1. Lestvica: 1. Factor-Šmartno 41, 2. Svoboda Ljubljana 40, 3. Šenčur ProtectGL 34, 4. Zarica 29, 5. Kamnik 25, 7. Britof 23, 10. Slaščičarna Šmon 16, 11. Alpina Zin 13..., 14. Rudar Trbovlje 8.
1. gorenjska liga, 15. krog: Jesenice : Železniki Domel 5:0, Ve-lesovo : Sava 3:0, Polet: Ločan 2:2, Bitnje : Naklo 1:1, Lesce : Visoko 1:0. Lestvica: Naklo 30, Železniki Domel 28, Jesenice 28, Velesovo 26, Lesce 22, Ločan 19, Bitnje 17, Visoko in Polet po 13, Sava 12.
2. gorenjska liga, 12. krog: Podbrezje : Preddvor 2:0, Kondor: Podgorje 1:1, Trboje : Bohinj 1:4, Hrastje : Kranjska Gora 3:2. Lestvica: Hrastje 31, Bohinj 28, Preddvor 18, Trboje 17, Kondor 14, Podbrezje 10, Podgorje 8, Kranjska Gora 5. S,S'
KARATE__-
Pet medalj za Kranjčane
Žalec - V Žalcu je bilo 20. marca državno prvenstvo za člane v karateju. Kranjčani,"nastopili so karateisti KK Kranj in KK Shotokan, so se domov vrnili s petimi medaljami. V katah so jih za tretje mesto kot ekipi osvojila oba kranjska kluba in še Iva Peternel iz KK Kranj, v borbah pa je bila v kategoriji do 53 kg tretja Jelena Bakič (KK. Kranj;, v kategoriji do 60 kg pa je bila Bojana Dujovič (KK Kranj) druS<j-
V nekaterih državah se je prodaja
alkohola celo povečala
Minuli konec tedna je na Bledu potekalo 9. srečanje nacionalnih koordinatorjev Evropskega akcijskega načrta za zmanjšanje škodljive rabe alkohola.
Bled - Srečanje je potekalo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, Regionalnega urada za Evropo, vsebinsko in organizacijsko pa je pri srečanju sodelovalo tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Leta 1999 je bil sprejet Evropski akcijski načrt za zmanjšanje porabe alkohola za obdobje 2002 do 2005 na 49. zasedanju Regionalnega urada za Evropo. V prvih treh letih izvajanja so članice pripravile svoje strategije akcijskega načrta. Po ministrski konferenci februarja 2001 v Stockholmu seje proces še pospešil, in sicer predvsem na področju uživanja alkohola med mladimi.
Leta 2001 so v večini evropskih držav že razvili in izvajajo načrte, ki temeljijo na Evropskem akcijskem načrtu in Stockholmski deklaraciji. V tem času so ugotovili pomemben dejavnik, da se pri razvijanju in izvajanju alkoholne politike upošteva nacionalne posebnosti in dinamiko socialnega in političnega okolja v posamezni državi. Tokratno srečanje na Bledu je bilo namenjeno pregledu uresničevanja Evropskega akcijskega načrta in pripravi priporočil za prihodnje delo. Natančneje so pregledali razvoj in izvajanje alkoholnih načrtov v posameznih državah. Predstavniki različnih držav so razpravljali tudi o medicinskih in preventivnih vidikih akcijskega načrta, o zdravljenju, rehabilitaciji, spremljanju in izobraževanju na področja alkohola ter o alkoholu in mladih, kakor tudi o vključevanju nevladnih organizacij v izvajanje načrta.
Na srečanju smo lahko izvedeli, da imajo na Irskem največje probleme z alkoholizmom med mladimi, na Poljskem so v zadnjem času prek posebnih davkov pridobili ogromna sredstva za zdravljenje in rehabilitacijo ter izobraže-
vanje na področju alkohola. Na Slovaškem imajo sprejet akcijski načrt za boj proti veliki porabi alkohola, vendar omenjeni načrt nima primerne podlage v zakonodaji. Na Madžarskem velik poudarek namenjajo problemu alkohola na delovnem mestu, Švedi pa poznajo zelo restriktivno politiko alkoholizma, saj izvajajo posebne programe za vse, ki prodajajo alkohol. Najstrožjo alkoholno politiko v Evropi imajo na Norveškem, veliko so naredili tudi na področju ne-sponzoriranja alkoholne industrije, povezavi šport in alkohol ter podobno.
Dr. Dušan Keber, minister za zdravje, nam je povedal, da srečanje nacionalnih koordinatorjev na Bledu ni naključje, kakor tudi ne čas - po uveljavitvi zakona o omejevanju porabe alkohola. "V Sloveniji smo sedaj zelo motivirani za koristne nasvete, ki jih, resnici na ljubo, tudi posredujemo naprej. Predvsem se tujci čudijo hitrosti priprave in sprejetja našega t.i. alkoholnega zakona v enem letu, saj so drugi potrebovali tudi 10 leti" je povedal minister dr. Keber. Nadalje meni, da je skupna evropska politika na področju
Vlada sprejela novelo zakona o policiji
Kranj - Na zadnji seji je slovenska vlada sprejela novelo zakona o policiji, je v četrtek sporočil notranji minister Rado Bohinc. Novela zakona je posegla kar v 66 členov sedanjega zakona. Tako so na novo določeni odnosi med ministrstvom in generalno policijsko upravo, postopki reševanja pritožb občanov, varnostno preverjanje oseb, pogoji za uporabo prisilnih sredstev in kot najvažnejša novost tudi uvedba možnosti policijskega ukrepa prtpovedi približevanju določeni osebi, kraju ali območju.
' Slednja novost je nova možnost učinkovitejšega odgovora policije, vladnih in nevladnih organizacij na nasilje med zakonci, nad otroki in drugimi osebami, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, gre za ukrep, ko lahko policist zoper osebo v primeru podanega suma, da je storila prekršek z elementi nasilja in obstajajo razlogi za sum, da bo oseba še naprej ogrožala varnost ali svobodo otroka ali zakonca, izreče prepoved približevanja tej osebi ali kraju bivanja. S.Š.
TRZIC
Svet
OSNOVNE ŠOLE TRŽIČ Šolska ulica 7, 4290 Tržič
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje in funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 12/96, 23/96, 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. I. RS; št. 64/01).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let.
Začetek dela je 1. 7. 2003 oziroma skladho s sklepom o imenovanju oziroma s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Osnovne šole Tržič, Šolska ulica 7, 4290 Tržič, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku.
omejevanja porabe alkohola zelo dobra, poraja pa se ve£ novih vprašanj, predvsem pri prohibiciji in oglaševanju alkoholnih izdelkov prek meje. "Na ravni Evropske unije je veliko hinavščine na področju zdravja, ker pa se jim priključujemo tudi mi, tudi tu dodajamo svoj glas," je še povedal minister.
Slovenska predstavnica v koordinaciji, dr. Zdenka Čebašek -Travnik je dodala, daje zakon postavil meje, izhodišča in omejitve: "Nadgradnja zakona pa so preven-
tivne dejavnosti v smislu spreminjanja odnosa do alkohola. Vprašanje na mestu je tudi, kako uskladiti posamezne postopke v okviru Evrope? Izkušnje izmenjavamo že 10 let, ti stiki pa so bili in bodo zelo koristni pri pripravi našega zakona." Dr. Philip Lazarov iz Svetovne zdravstvene organizacije je predstavil temelje, ki jih želijo postaviti v Evropi kot regiji. Med njimi izstopa predvsem zmanjšanje porabe alkohola. "V Evropi je 51 držav, kar pomeni veliko različnih kultur in tradicij. Težko se
je upreti navadam, naša organizacija pa bi rada znižala tudi posledice alkohola, predvsem želimo narediti več za otroke, družine in preprečevati alkohol na delovnem mestu," pravi dr. Lazarov in dodaja, da se stopnja alkohola med mladimi povečuje, še posebej se ta trend kaže v bivših republikah Sovjetske zveze. Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva za strogo zakonodajo, saj so, kot pravi dr. Lazarov, romantični časi alkoholnih zakonov mimo in v novem stoletju načrtujejo strožjo alkoholno politiko.
Dr. Ann Hope z Irskega je najprej čestitala Sloveniji za sprejeti zakon in dodala, da so ga pri njih sprejeli leta 1995 in ga sedaj dopolnjujejo. Vse do leta 2005 se namreč viša davek na alkoholne pijače. "Velik poudarek namenjamo izobraževanju otrok in mladih, predvsem o škodljivih posledicah alkohola. V bližnji prihodnosti pričakujemo popolno prepoved oglaševanja alkohola na javnih mestih oziroma povsod, kjer so navzoči mladi," je povedala dr. Hopova. Kljub strogemu zakonu in programom za večjo ozaveščenost škodljivosti alkohola pa poraba alkohola narašča. "Smo v gospodarskem vzponu in ljudje imajo več denarja. Veliko mladih je padlo pod negativen vpliv alkohola. V našem boju bi radi preprečili predvsem dostop mladih do alkohola. V ta namen smo sprejeli zakon, ki prepoveduje točenje alkohola mlajšim od 18 let. Če se zakona ne spoštuje, bar ali kavarno takoj zapremo in vzamemo dovoljenje za obratovanje. Neizvajanje zakona bi bilo brez veljave," je še povedala dr. Hopova.
Dr. Sven Andreasson s Švedskega je povedal, da se je po priključitvi Švedske Evropski uniji poraba alkohola povečala z 8 na 10 litrov alkohola na leto. "Z uvedbo prostega trga se je v državi povečala konkurenca, ki je pomenila znižanje cen alkohola. Razen tega se je močno povečalo oglaševanje alkohola, ne toliko pri nas, kot
oglaševanje iz tujine in prek mul-tinacionalk," je zaskrbljen Andreasson. Dr. Wolgang Beiglboeck iz Avstrije je povedal, da so v "protialkoholno koalicijo" vključili veliko podjetij, kot na primer zavarovalnice: "Predvsem želimo zmanjšati nesreče pod vplivom alkohola, tako na delovnem mestu kot v prometu. Do sedaj smo zmanjšali število nesreč kar za četrtino."
Na Poljskem so z davčno alkoholno politiko uspeli pridobiti ogromno denarja za izobraževanje in rehabilitacijo posledic alkohola. "Davčni sistem temelji na lokalnih institucijah in občinah, ki same bolje vedo, kje so največji problemi in sami urejajo t.i. alkoholno politiko. Tako lokalne skupnosti prodajajo dovoljenja vsem, ki želijo prodajali alkoholne pijače, s tem pa tudi odmerja lokacijo in število ponudnikov na nekem področju," je povedal prof. Jerzj Mellibruda, direktor državne agencije za preventivno področje alkoholnih problemov. Kar 80 milijonov evrov dobijo na leto za socialne terapije za zdravljene alkoholike, preventivne šolske akcije in podobno. "Ker smo revna država, si veliko drugih institucij želi polastiti našega denarja, zato nas čaka pravi boj predvsem na zdravstvenem področju," pravi prof. Mellibruda.
Minister dr. Dušan Keber je na koncu povedal, da je sprejeti t.i. alkoholni zakon šele začetek boja proti alkoholizmu. Ustvariti bo potrebno zdrave življenjske sloge, brez alkohola in hitre prehrane, pravi prof. Mellibruda. Prav tu mu je pritrdil tudi slovenski minister in opozoril na veliko mero hinavščine pri evropski politiki. Zakaj? Industrija alkohola in hitre prehrane je zelo močna, to so nadnacionalne, ki jim mediji posvečajo veliko pozornost v medijih že brez dodatnega oglaševanja. Sklepna misel je bila, da se bo potrebno za zdrav življenjski slog še močno potruditi.
Boštjan Bogataj
Nič več SFRJ na mejnikih
Več kot deset let je trajalo, da so na 330 kilometrov dolgi državni meji z Avstrijo zamenjali vseh 7000 mejnikov z
napisom SFRJ. Meja se kar precej spreminja.
Kranjska Gora - Vsako leto poteka zasedanje slovensko-avstrijske komisije za državno mejo, večdnevno zasedanje, na katerem predstavniki avstrijske in slovenske strani obravnavajo aktualno problematiko, ki se pojavlja na avstrijsko-slovenski meji. Tokrat je bilo
'---------— — ' «J.:>*VV»  .ll,.,v.«i.». . . . ~ j - -   "---------,J ~ -.•«,.
redno 11. zasedanje v hotelu Larix v Kranjski Gori, na njem pa so poleg avstrijskih strokovnjakov sodelovali naši predstavniki geodetske uprave, ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za notranje zadeve.
Predsednik slovenske delegacije je bil Tomaž Petek, svetovalec vlade Republike Slovenije. Udeležence je sprejel tudi župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav, z zanimanjem so si ogledali Liz-njekovo domačijo, Tromejo in Zelence. Tomaž Petek je o pomenu srečanja in o problematiki na meji dejal: "Po sporazumu o vzdrževanju državne meje iz leta 1965 je v veljavi mednarodna pogodba o skupni državni meji. Vsako leto se sestane mešana komi-
Tomaž Petek
sija za vzdrževanje meje, njeno označevanje in obnovo. Slovenija ima na avstrijski meji okoli 7000 mejnikov v 27 tako imenovanih sektorjih ali na dolžini 330 kilo-
metrov. Vsi mejni znaki morajo biti vedno vidni, zato so potrebne akcije čiščenja vegetacije in druga dela. Vsak od držav vzdržuje polovico meje, od tromeje z Avstrijo in Italijo do tromeje Slovenija -Avstrija - Madžarska. Vsa operativna dela opravljajo delavci Geodetske uprave.
Lani je Sloveniji uspelo v celoti nadomestiti stare oznake SFRJ z novimi oznakami Slovenije. Delo seje opravljalo vse od osamosvojitve, postopno, na vsakem mejniku je bila oznaka SFRJ. Razen tega je treba kar precej mejnikov tudi drugače obnoviti.
Vse, kar je na meji problem, je stvar mešane komisije, ki nato sestavi zapisnik, kije predložen vladama obeh držav v potrditev. Delo poteka v vzajemnem sodelovanju in sporazumevanju. Meja ni nekaj stalnega. Meje se kar precej spre-
Avstrijski strokovnjaki, ki so z našimi razpravljali o spremembah ria državni meji, kjer je kar 7 tisoč mejnih kamnov.
minjajo zaradi različnih vplivov. Zato razpravljamo o spremembah vodotokov, cest... Za vsako spremembo je treba napraviti mednarodno pogodbo, iz katere je potem tudi razvidno, za kakšno zamenjavo zemljišč je šlo. Če se meja spreminja, potem je treba poiskati rešitve v obliki zamenjave zemljišč. Evidence o meji so zelo natančne. Meja je skupna last obeh
sosedov in nčesar se ne sme spr^ meniti brez soglasja drugeg3- . se, kaj je na meji dovoljeno in ' prepovedano. Po vstopu V k^jjT sko unijo bo meja z Avstrijo d° la status notranje meje, re^^e-bo poenostavil. Sicer smo p« " ^ li lani od maja do septembra ^ mejah kar 58 ljudi, ki so na ter opravili tisoč delovnih dni-     , • Darinka
Ovadeni ravnatelj in člani upravnega odbora HKS SHP Kranj
Hranilnico speljali in pokopali
Ravnatelj Domen Malenšek ter člani upravnega odbora Franc Golija, Peter Smuk, Viktor Brezar, Marija Štular, Vitomir Gros in Marjan Ciperle se bodo morali zagovarjati kar za pet kaznivih dejanj, "vrednih" krepko milijardo tolarjev.
Kranj - Zgodba o hranilno kreditni službi Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj sega dobrih dvanajst let nazaj, ko so Franc Sajovic kot direktor kmetijske zadruge TZO Tržič, Marija Brezar kot direktorica podjetja Spedor Zabnica, Peter Smuk kot direktor Inzasa Retnje in Franc Golija kot direktor Alpmetala Selca kljub podpisani konstitutivni pogodbi o ustanovitvi Slovenske hranilnice in posojilnice 2. oktobra 1990 brez vednosti drugih ustanoviteljev ter brez sklepov pristojnih organov hranilnice ustanoviti hranilno kreditno službe Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj, jo 18. januarja 1991 registrirali in začeli poslovati z ustanovnimi deleži 66 ustanoviteljev. Ta je znašal 3000 mark za vsakega.
Trinajst oškodovanih ustanoviteljev HKS SHP, prepričanih, da gre za kaznivo dejanje, je sredi septembra 1992 proti Sajovicu, Goliji, Brezarjevi in Smuku vložilo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe zaupanja. Tožilstvo je leto kasneje ovadbo zavrglo z razlago, da niso podani vsi elementi kaznivega dejanja, predvsem premoženjska korist ovadenih, zato je dvanajst oškodovancev takoj po za-vržbi vložilo direktni obtožni predlog.
Okrajno sodišče v Kranju je sredi septembra 1997, torej po štirih letih objavilo sodbo. Smuka, Golijo in Sajovica - postopek proti Brezarjevi je bil umaknjen - je oprostilo obtožbe. Na pritožbenem višjem sodišču v Ljubljani je nato zadeva zastarala.
Konec leta 2001 prek 404 milijarde tolarjev izgube
Zgodba o poslovanju SHP se je končala z lanskim stečajem, potem ko je imela 31. decembra 2001 kar 404,288 milijarde tolarjev izgube. Ustanovljena je bila namreč brez kapitala, s katerim bi varovala morebitna poslovna tveganja. Zakon iz leta 1999 je sicer določil pogoje tudi za poslovanje hranilno-kreditnih služb in za nadzor pooblastil Banko Slovenije, ki je vodilne može v SHP tudi opozarjala na rdeče številke ter jim celo pomagala iskati poslovno banko, ki jo je prevzela, a številke so bile očitno preveč odbijajoče.
Konec je bil neizbežen, zgodba pa se bo, kot vse kaže, odvila prav na sodišču, kamor bo verjetno slej ko prej povabljena sedmerica odgovornih.
Arhivski posnetek nekdanje kranjske "čebele".
Privilegiji le za nekatere
Kaznivo dejanje povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem naj bi sedmerica storila s tem, da je dopuščala poslabševa-nje premoženjskih razmer družb ustanoviteljic hranilno kreditne službe, da je pod posebnimi (ugodnimi) pogoji sklepala posle z družbami, ki so bile v lasti hranilnice oziroma z njo povezanimi ljudmi, ki so prinesli izgubo, da knjigovodsko izkazane izgube po zaključnih računih v vseh letih delovanja hranilnice kljub zakonski obveznosti ustanovitelji niso pokrivali. Kriminalisti so v vrsti primerov tudi dokazali, da so odgovorni za poslovanje hranilnice sklepali in obnavljali pogodbe z ljudmi, za katere so vedeli, da niso sposobni izpolnjevati svojih obveznosti, pri čemer so naleteli tudi na elemente kršitev obveznosti iz naslova upravljanja gospodarskih procesov. Zaradi takšnega
poslovanja "po domače" je imela SHP na dan uvedbe stečaja samo iz raziskanih primerov za 482 milijona tolarjev terjatev do različnih družb in posameznikov, za kartere je zelo malo verjetno, da jih bo mogoče izterjati. S tem kaznivim dejanjem naj bi bila upnikom povzročena škoda najmanj v znesku nepokrite izgube na dan uvedbe stečaja, to je dobrih 634,4 milijona tolarjev, dejanska škoda, ki bo ugotovljena ob koncu stečajnega postopka, pa bo zanesljivo precej večja.
Očitek kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin se nanaša na ugotovitev, daje hranilnica nekatere komitente ob izdelavi zaključnega računa za leto 2001 uvrščala v višje bonitetne razrede, kot bi jih glede na zakonske določbe in dejanske razmere smela. Tako prikrojena poročila je pošiljala Banki Slovenije in drugim nadzornim institucijam, pri čemer se je zatekala tudi k antidatiranju posameznih dokumentov. S tem je hranilnica prikazovala stanje, ki je bilo očitno daleč od resnice, na ta račun pa je bilo za 27 milijonov tolarjev ukinjenih rezervacij in izključenih prihodkov.
Najbližji pravočasno do svojega denarja
Domen Malenšek, Franc Golija, Peter Smuk, Viktor Brezar, Marija Štular, Vitomir Gros in Marjan Ciperle naj bi po ugotovitvah kriminalistov zagrešili tudi kaznivo dejanje oškodovanja upnikov. "Ugotovili smo, da so nekateri ljudje od novembra 2001 naprej dobili posojila na osnovi-depozitov, ki so jih imeli v hranilno kreditni-službi oziroma da jim je hranilnica depozite predčasno razvezala," je na včerajšnji novinarski konferenci povedal načelnik urada kriminalistične policije Simon Velički. Ti ljudje naj bi bili v posebnih odnosih do predstavnikov hranilnice in so prišli predčasno do svojih depozitov oziroma celo do posojil, sklenjenih do razvezave depozitov, in to v času, ko se je ze vedelo, da je stečaj pred vrati. Na ta način je hranilnica poplačala skupaj 22
upnikov v znesku 109 milijonov tolarjev, za kolikor so bili oškodovani vsi drugi upniki, ki dobrih znancev v hranilnici niso imeli.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije se nanaša na 30-milijonsko škodo ene od gorenjskih gospodarskih družb, kije posel s hranilnico sklenila v času, ko naj bi v hranilnici že vedeli, da depozita ob zapadlosti ne bodo mogli vrniti. V posel naj bi torej s prikrivanjem dejstev deponenta zavestno zavedli.
Sklicevanje na poroštvo Banke Slovenije
"V hranilno-kreditni službi so varčevalcem očitno ustno zagotavljali, da za njihove vloge jamči Banka Slovenije, kar pa seveda nikoli ni bilo res. Na vidnih mestih so bile nalepke Banke Slovenije z napisom dovoljenje za opravljanje menjalniških poslov, ki so po vseh značilnostih enake nalepki Banka Slovenije, dovoljenje za opravljanje bančnih storitev," je povedal Simon Velički in dodal, da gre v tem primeru za zavajanje oziroma goljufijo. Razen tega so v hranilnici vloge varčevalcev sprejemali vse do prihoda stečajnega upravitelja, čeprav so vedeli, da jih varčevalcem ne bodo mogli vrniti. Franc Šuc, eden od nepriznanih prvotnih ustanoviteljev Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj je kazensko ovadbo proti vodilnim ljudem v hranilnici komentiral z jedrnatimi besedami: "Štiri leta smo se tožari-li za ustanoviteljske pravice, vseskozi so kričali, da za poslovanje jamčijo s svojim premoženjem, zdaj je njihova verodostojnost na dlani. Nekateri so si z goljufijami ustvarili lepo premoženje."
Čeprav vsega denarja v stečajnem postopku zanesljivo ne bodo dobili nazaj, pa varčevalce SHP pomirja vsaj dejstvo, da krivci za stečaj morda le ne bodo povsem ušli roki pravice. Medtem ko se varčevalci, združeni v upniškem odboru, borijo za svoj denar, se odgovorni izmikajo odgovornosti in se pred njimi skrivajo. Pa še koristna novica za upnike; upniška pisarna ne dela več, za kontakt je telefon 040/730 807.
Helena Jelovčan
V soboto ob desetih na platoju na Hrušici
Šola varne vožnje za motoriste
Število voznikov motornih koles v Sloveniji pa tudi na Gorenjskem narašča, na žalost pa tudi število prometnih
nesreč, v kateri so motoristi udeleženi ali jih celo povzročijo.
Kranj - Motor pa tudi moped, zlasti skuter, sta v zadnjih letih spet Postala modna. Medtem ko je bilo v Sloveniji lani registriranih kar 12.054 motornih koles, jih je bilo na Gorenjski 1129, največ, 450, seveda v kranjski upravni enoti, 123 v jeseniški, 212 v radovljiški, 259 v škofjeloški in 85 v tržiški. Vožnja motornega kolesa je v prometu gotovo ena najzahtevnejših, saj je motorno kolo že zaradi svoje konstrukcije precej manj stabilno kot druga vozila. Razen tega od voznika zahteva posebna znanja in spretnosti.
Za varno vožnjo so še posebej Pomembne izkušnje. Te si motorist še vedno nabirajo na cesti, saj sole varne vožnje še niso zaživele, ^otoristi torej pogosto nimajo Jj'ti dovolj znanja, niti izkušenj, ** bi v nevarnih prometnih situa-
cijah lahko reagirali hitro in pravilno.
Število motoristov kot udeležencev in povzročiteljev prometnih nesreč se iz leta v leto povečuje. Na Gorenjski so bili v letu 2001 motoristi udeleženi v 69 nesrečah.
v katerih sta umrla dva, lani pa v 60 prometnih nesrečah. Predlani so motoristi povzročili 44 nesreč, lani 41. Policisti so že lanske pomladi na večini policijskih uprav pripravili enodnevne preventivne akcije za izpopolnjevanje v varni vožnji z motornim kolesom, v katere so ponekod pritegnili tudi voznike koles z motorjem, po domače mopedov. Policisti inštruktorji so motoriste povabili na posebej pripravljene poligone ter jim v obliki šole varne vožnje vaje in pravila vožnje z motornim kolesom. Odziv je bil nepričakovano dober, zato podobne akcije pripravljajo tudi v tej pomladi, na pragu motociklistične sezone.
Za gorenjske motoriste bo "šola varne vožnje" v soboto, 12. aprila, med 10. in 14. uro na platoju Podjetja za vzdrževanje avtocest na mejnem prehodu Karavanke na Hrušici. Koordinator bo prometni inšpektor iz kranjske policijske uprave Leopold Pogačar, na poligonu pa bosta šolo vodila komandir "kranjske leteče" Jože Pa-sar in Janez Lipovec z jeseniške postaje. Robert Kralj iz gorske policijske enote bo skrbel za varnost motoristov, inštruktorja pa bosta Marko Zupan in Matjaž La-
usseger s postaje prometne policije v Kranju. Leopold Pogačar je povedal, da se bosta v akcijo, na katero so povabili tako člane moto klubov in mlade iz šol kot posameznike, vključila tudi jeseniški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s prikazom varne vožnje na skuterjih ter kranjsko podjetje Panigaz z zaščitno opremo za motoriste. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
KRIMINAL
Policist ovaden in suspendiran
Kranj - Po prijavi so kriminalisti iz urada kriminalistične policije v petek, 4. aprila, preverjali sum storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja so nato tudi utemeljeno osumili delavca v Policijski upravi Kranj. V petek so ga pridržali, v nedeljo dopoldne pa odpeljali na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku na okrožno sodišče v Kranju.
Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci policijske uprave, naj bi ovadeni dejanje storil v družini in z delom v policijski upravi ni povezano. Proti osumljencu je že uveden disciplinski postopek, direktor uprave Jože Mencin pa ga je v nedeljo suspendiral z dela.
Vandal v stražiški šoli
Kranj - V noči s petka na soboto se je neznanec znesel nad osnovno šolo Stražišče. Razbil je pet oken ob vhodu in steklo na vhodnih vratih, nato pa nadaljeval svoj vandalski pohod še v šoli. Razbil je kakšnih trideset stekel na oknih, v vitrinah, razbil akvarij ter razmetal in poškodoval rože. Škodo cenijo na poldrugi milijon tolarjev.
Vlomi in tatvine
Bled - Neznanec je v soboto vlomil v stanovanjsko hišo v Mladinski ulici na Bledu. Pregledal je prostore, omare in predale miz, našel za približno 50.000 tolarjev zlatnine in jo odnesel s seboj.
Bukov vrh - Iz starejše kmečke hiše, ki jo lastnik uporablja za vikend, je nekdo med 8. marcem in 6. aprilom odnesel za 350.000 tolarjev električnega orodja in aparatov.
Jesenice - V petek zvečer je neznanec razbil prednji šipi na dveh osebnih avtomobilih, parkiranih v bližini hokejske hale. Iz enega avta je ukradel snemalno ploščo avtoradia in očala, iz drugega pa mobilni telefon.
Škofja Loka - Vlomilca je prejšnji teden dobil tudi osebni avto, ki je bil parkiran na Poljanski cesti v Škofji Loki. Lump je z armaturne plošče odmontiral avtoradio JVC, tip KD-LH7REX, s CD predvajal-nikom, vreden 80.000 tolarjev.
Cerklje - Iz gradbenega kontejnerja podjetja Hidrotehnik na Senturski gori je nekdo v noči s četrtka na petek odnesel agregat, vreden 80.000'tolarjev. H.J.
Dim v šolskih prostorih
Zaradi dima iz kotlovnice je tožilo o glavobolu 16 otrok, ki so jih takoj po zdravniškem pregledu odpustili domov. Sole morajo izbirati najcenejše ponudnike kurilnih naprav.
Kranjska Gora - Prejšnji četrtek dopoldne so v osnovni šoli Josipa Vandota v Kranjski Gori v jutranjih urah po nekaj šolskih prostorih zaznali močan neprijeten vonj po dimu in takoj poklicali ustrezne službe, med drugim tudi zdravnika, saj je 16 otrok tožilo o glavobolu. Ravnatelj Marko Dulmin pa je zaradi varnosti otrok odredil, da morajo vsi otroci zapustiti šolo in oditi domov.
Kaj se je zgodilo? Komisija, ki je prispela na šolo, je ugotovila, da se je v jutranjih urah pokvaril dvostopenjski oljni gorilec na olj-ni Pe.^'- zaradi napake na gorilcu je prišlo do nepravilnega izgorevanja, po dimniškem priključku je začel uhajati črn dim. Dim, ki zaradi nepopolno izgoretih dimnih plinov vsebuje žveplo, oljne pare in delno tudi ogljikov monoksid, je napolnil prostor v kotlovnici in se razširil po nekaterih šolskih prostorih.
Izmed 16 otrok, ki so jih pregledali v Zdravstvenem domu Kranjska Gora, so dečka in deklico, ki sta najbolj tožila o glavobolu, poslali na pregled v jeseniško bolnišnico. A že ob 15. uri sta bila odpuščena in spet doma, saj so zdravniki ugotovili, da ne gre za zastrupitev z ogljikovim monoksidom in da ne za nobene druge bolezenske znake.
Ravnatelj Marko Dulmin pravi: "Peč, ki je stara osem let, je bila večkrat servisirana, zadnji servis je bil opravljen 27. decembra lani. Kljub temu seje že tretjič zgodilo, da je zaradi nepopolnega izgorevanja uhajal dim. Tokrat seje grelec pokvaril ponoči, ko je po izjavi kurjača spet prišlo do nepopolnega izgorevanja. Ob 6. uri zjutraj
je kurjač začel prostore zračiti, dim se je pojavil v telovadnici, ki je v tem delu stavbe. Telovadba je odpadla, dim so zaznali tudi v drugih prostorih tega dela šole. Poklicali smo urgentno zdravstveno službo, prišli so reševalci, gasilci, preiskovalci... Zdaj čakamo na rezultate preiskave, šolo pa ogreva drugi kotel, ki je znatno starejši, vendar brezhibno deluje."
In*kaj pravi župan občine Jure Žerjav: "Ob tem neprijetnem dogodku smo takoj preverili podatke o rednem vzdrževanju kurilniških naprav na šoli. Po podatkih Komunale Kranjska Gora so bile naprave redno vzdrževane, peč pa je bila tudi redno servisirana. Počakali bomo na rezultate preiskave in če bodo pokazale, da je treba naprave posodobiti, bomo zanje seveda takoj namenili denar iz občinskega proračuna."
Očitno je, da zaradi komaj osem let starega in redno servisiranega kotla ne bi smelo biti toliko preglavic - če bi bil dober. Pa ni. Nihče noče povedati, v čem je bistvo. V javnih naročilih. Javne ustanove kot so šole morajo izbirati najcenejšega ponudnika. Najcenejši pa ni vedno dober. Najcenejši je velikokrat celo najdražji...
Darinka Sedej
OSMRTNICA
Spet pomlad na tvoj vrt je prišla
in čakala je, da prideš ti,
sedla je na rosna tla
in jokala, ker te ni.   (Simon Gregorčič)
V 95. letuje mirno zaspal naš
LUDVIK FURLAN
Pokopali ga bomo jutri, v sredo, 9. aprila 2003, ob 16.30. Žara bo na dan pogreba od 12. ure naprej v mrliški vežici na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene.
Žalujoči: žena Slavica, hčerka Mira z družino in ostalo sorodstvo Škofja Loka, Kobjeglava, Trst, 8. aprila 2003
Andrej Šter, nekdanji minister za notranje zadeve
Razloga za opravičilo ni
Na internetni spletni strani wvvw.aimpress.org/dyn/pubs/archive/data/200207/20701-pubs-lju.htm je objavljeno pismo z naslovom "Etničko čiščenje na slovenački način?' Avtor pisma, napisanega v srbščini, je Milan Gorjanc, nekdanji oficir Jugoslovanske armade in upokojenec Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Gorjančevo pismo je mogoče razumeti tudi kot seznam mogočih kandidatov za haaško sodišče. Na njem so Igor Bavčar, Lojze Peterle, dr. Rajko Pirnat, dr. Dimitrij Rupel, Jelko Kacin,
pokojni dr. Jože Pučnik in Janez Janša, ki je kot obrambni minister oficirja agresorske vojske vzel v službo.
Nepotrebna širokogrudnost
V času, ko se je pisala zakonodaja o tujcih in državljanstvu, torej v času slovenske osamosvojitve in takoj po njej, ste bili poslanec državnega zbora in sekretar občinskega sekretariata za notranje zadeve v Kranju. Po trditvah Društva izbrisanih naj bi slovenska država takrat zagrešila etnično čiščenje, in sicer s tem, daje iz evidence prebivalcev Slovenije "zradirala" približno osemdeset tisoč Neslovencev. Se čutite sokrivi?
"Lepo vas prosim.Niti najmanj se ne čutim kriv. Žal je termin "izbrisani" pri nas dobil kar nekakšno domovinsko pravico. V resnici pa gre za slepomišenje, sprenevedanje in celo špekulira-nje s tem, kaj se da naknadno doseči v primerih, ko so se posamezniki leta 1991 sicer čisto korektno in po lastnem prepričanju, denimo, odločili, da skupaj s kontingentom agresorske vojske zapustijo slovensko ozemlje. Ko so se torej odloČili tako, kot jim zdaj nekako ne ustreza. Dejstvo je, da ni niti v birokratsko-prakličnem niti v statusno-pravnem pomenu iz katere koli evidence nihče nikogar nikdar izbrisal. V resnici obstajata dve evidenci; evidenca državljanov in evidenca tujcev. Kolikor je meni znano, se imajo za izbrisane tisti, ki so se nekje do februarja 1992 po lastni pameti in presoji odločili, da ne zaprosijo ne za status državljana Republike Slovenije ne za status tujca. Nekateri med njimi so bili celo tako predrzni, da so pred odhodom iz Slovenije demonstrativno zažigali našo zastavo. In tem ljudem naj bi se slovenska država zdaj opravičila? Takšnim naj bi se zgodila krivica? Lepo vas prosim. Ne poznam primera, ko bi si nekdo skladno z veljavno zakonodajo poskušal urediti status, pa bi mu naša država to takrat preprečila."
Tudi meni se zdi, seveda kot pravnemu laiku, napad Društva izbrisanih na verodostojnost slovenske osamosvojitve čista izmišljija. Nam lahko Zahod očita kakršen koli spodrsljaj?
"Ne. Nihče nam ne more ničesar očitati. Zato bi se morala aktualna slovenska oblast tem napadom odločno upreti. Tudi zato, ker so bile prehodne določbe zakona o državljanstvu, recimo temu, precej široke. Tako široke, da so dobesedno deževali očitki, češ da je Slovenija omogočila razprodajo državljanstva; da so bile naše takratne odločitve na meji narodnega izdajstva. Sam vidim veliko koristnih posledic in na marsikaj se lahko sklicujemo, saj smo bili
takrat morda res nekoliko bolj širokosrčni, kot bi morali biti. Tudi v kontekstu mednarodnih standardov bi lahko sprejeli višje vstopne pogoje. Pa jih nismo. Tako imamo zdaj za takratne odločitve tako zakonsko kot tudi moralno kritje. Tisti, ki zdaj hodijo s transparenti okrog vladne palače in zahtevajo popravo nekakšnih krivic, so pravzaprav v posmeh vsem tistim sto sedemdeset tisoč slovenskim državljanov, ki so si državljanstvo pravočasno uredili. Velika večina že v času prehodnih mesecev. K njim je treba prišteti še približno trideset tisoč tistih, ki so si uredili status tujca. Nedvomno so bili ti ljudje takrat v hudih stiskah, saj so s sprejetjem slovenskega državljanstva tvegali, da jih, recimo, sorodniki v Bosni ali Nišu obtožijo izdaje domovine."
Koliko je v resnici tistih, ki naj bi jih Slovenija "zradirala"? Manipulira se z zelo različnimi številkami.
"Dejansko je posredi neka velikopotezna špekulacija. Številke se gibljejo od 4.205 pa tja do 83.000. In še enkrat poudarjam, prepričan sem, da ni med temi ljudmi niti enega, ki bi bil izbrisan."
Na zahtevo mednarodne skupnosti in skladno z odločbo ustavnega sodišča iz leta 1998 je državni zbor leta 1999 sprejel zakon o zatečenih tujcih. Na temelju tega zakona so lahko tisti, ki si slovenskega državljanstva do takrat niso uredili ali se mu celo
posmehovati, napako popravili. Koliko državljanov je Slovenija s tem zakonom na novo pridobila?
"To izkušnjo bo vsekakor zanimivo upoštevati. Namen in vloga zakona je bila rešitev statusno-pravnih zahtevke tistih ljudi, ki so na območju Slovenije prebivali brez urejenega statusa. Namenoma ni nihče govoril o nelegalnem statusu. Skladno s tem zakonom si je svoj status uredilo enajst tisoč oseb. Med njimi begunci, ki niso imeli niti najmanjše možnosti, da se vrnejo v države nekdanje Jugoslavije, v katerih je divjala vojna, in ljudje, ki so v Slovenijo prišli ilegalno. Skratka, kdor koli je imel najmanjšo navezno okoliščino na Slovenijo, je lahko na temelju tega zakona zaprosil bodisi za status državljana bodisi za status, ki mu ga omogoča tujska zakonodaja. Kar pomeni, da si je lahko v Sloveniji uredil stalno ali začasno bivališče. Kljub vsem tem možnostim pa najbolj izpostavljeni posamezniki iz tako imenovanega Društva izbrisanih trdijo, da so bili pri urejanju svoje eksistence v Sloveniji onemogočeni. Tu se mi vzbudi resen dvom o utemeljenosti in dobrih namenov teh očitkov."
Slovenski "pasoš", prosim
Med člani društva zagotovo najbolj izstopa general nekdanje J A Milan Aksentijevič, kije skupaj z drugimi pripadniki agre-
sorske vojske Slovenijo zapustil 15. oktobra 1991 in mu je bilo zaradi nelojalnosti slovensko državljanstvo odvzeto. Potem je tu še Aleksander Todorovič, to je predsednik Društva izbrisanih, kije še lani javno priznal, da se mu je zdelo leta 1991 necivilizacijsko urediti si status državljana. Zakaj je, po vašem mnenju, ureditev slovenskega državljanstva nenadoma postalo civilizirano dejanje?
"Verjetno bi bilo za generala sovražne vojske v marsikaterem okolju popolnoma nemogoče vrniti se. Me res zanima, v katero državo bi se lahko vrnil poročnik sovražne vojske, ki je še junija 1991 grozil z razstrelitvijo skladišča bencina, aji pa človek, ki je zažgal državno zastavo in se pustil pri tem nizkotnem dejanju celo posneti za javnost. Kar se, denimo, Aksentijeviča tiče, je zanimivo, da si na hrvaško ozemlje sploh ne upa stopiti. Kar pa se todoro-viča tiče, ima lahko zaradi mene tudi takšno mnenje. Nisem pa mu dolžan seči v roko, se mu opravičiti in mu za njegove pretekle samovoljne, očitno napačne odločitve plačati še odškodnino. Oprostite, tako se pa stvari v civiliziranem svetu ne urejajo. Vendar, vprašali ste me, zakaj je postalo slovensko državljanstvo naenkrat tako zelo dobrodošlo? S tem ko stojimo med vrati Evropske unije, smo nedvomno postali zelo zanimiv del sveta. Zelo zaželen del sveta. Nekatere iz. društva poznam še od takrat, ko so Sloveniji očitali vse mogoče neresnice in so bili stranka v postopku na upravnem sodišču. Tako sem med drugim slišal pripombo, češ saj ne bi vzel slovenskega državljanstva, ampak, veste, s srbskim potnim listom po svetu pač ne morem potovati; kot turističnemu vodiču bi mi vaš potni list zelo prav prišel. Primeri, ki jih poznam, dokazujejo mojo trditev, da gre za lfudi, ki želijo zdaj nekako nadoknaditi tisto, kar so s svojimi odločitvami leta 1991 in 1999 zamudili. Predstavljam si, da se mora odrasla oseba, ki ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta, s posledicami svojih odločitev soočiti. V ključnem obdobju so ti ljudje sklepali napačno. Do tu nimam nobenih zadržkov in jih štejem za tiste, ki so se pač drugače opredelili. Tudi nekateri moji znanci so med njimi. Ne morem pa biti niti prijatelj niti znanec z nekom, ki mi svojo nekdanjo napačno odločitev zdaj prodaja kot mojo krivdo. Poslušajte, tega si pa ne dovolim, in ne glede na siceršnje vedenje države
v svojem imenu ne dovolim nobenega slepomišenja. V mojem času je bilo ravnanje države zakonito. Prvič zato, ker se je odločba ustavnega sodišča pojavila šele leta 1998, in drugič zato, ker do leta 1997 to mnenje ni bilo mero-dajno. Kot notranji minister nisem svojim uslužbencem niti smel niti mogel naložiti česarkoli drugega, kot da upoštevajo veljavni zakon."
Teorija zarote v Sloveniji sicer nima pretiranega ugleda, pa vendarle mogoče, da stoji za Aksen-tijevičevo "druščino" neka dobro organizirana skupina posameznikov iz nekdanje Jugoslavije, ki nam želijo tik pred našim vstopom v EU in NATO še pošteno zakuhati?
"Po mojem trdnem prepričanju je to še kako mogoče. V tem primeru vidim za Slovenijo katastrofalno možne izhode. V primeru, da se stvari zasučejo po njihovem scenariju, postane slovenska osamosvojitev skrajno vprašljiva. Posledično bi to najverjetneje pomenilo izgubo nasledstvene pravice. Ostala bi ena sama naslednica nekdanje Jugoslavije, to je država Srbija in Črna gora. To možnost vidim neločljivo povezano s hipotezo, daje Slovenija prva začela z etničnim čiščenjem. Kajpada bi to pomenilo, da bi bili posamezniki iz takratnega slovenskega vodstva resni kandidati za haaško sodišče. To bi bila voda na mlin Sloboda-nu Miloševiču, ki bi imel prav vsaj v eni točki. Namreč v tej, da je varoval ljudi, ki so jih od drugod naganjali. Nenadoma bi se stvari zasukale tako, da so Hrvatje v primerjavi z nami pravi angelčki. Po njihovi logiki smo namreč ljudi s sveta spravljali na ta način, da smo jim onemogočili osnovno eksistenco. To je bivanje, kar je zelo hud očitek. In, nenazadnje, če imajo prav oni, ne pa mi, potem je slovenski vstop v EU resno ogrožen. Kdo, vas vprašam, bi si pa medse upal sprejeti nekoga, na katerega bi potem svet s prstom kazal kot na etničnega čistilca? Nihče."
Gorjančeve teze
Oprostite, vendar, nekateri so prepričani, da se vam je zmešalo. Se tudi sami tako počutite?
"Niti po naključju ne. Ne počutim se ksenofob, še manj pa zmešan ksenofob. Čeprav se sliši kot pravljica, je v ozadju poskusov in dejavnosti Društva izbrisanih moč opaziti zelo dobro koordinirano akcijo, ki je, se bojim, ne vodijo ljudje, ki so v Sloveniji priplavali na površje. Med temi je poleg
Matevža Krivica zelo izpostavljen tudi Milan Gorjanc, domnevni strokovnjak za vojaška vprašanja, ki v pismu z naslovom "Etničko čiščenje na slovenački način" razlaga teze tako imenovanega izbrisa, ki si jih javno nihče drug ne bi upal izreči. Govori o bojevnikih tako imenovane Titove Jugoslavije, ki jih je Slovenija preganjala zaradi političnih opredelitev, zaradi katerih so zdaj ostali brez doma. Ne vem, kdo je zmešan. Bolj kot Gorjančeve teze pa me skrbi dejstvo, da pri vsem tem slovenska država ne naredi nič. In pa stališče državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Bojana Bugariča. Ta je namreč za televizijo dejal, da ga zadeve zanimajo od leta 2000 naprej. Torej od časa, ko je sam prišel na notranje ministrstvo, kar je, vsaj z mojega zornega kota, škandalozna izjava. Če seje za Bugariča svet začel vrteti šele pred dvema letoma, potem je bilo delo vseh notranjih ministrov po 1. 1991 brezpredmetno. Samo to lahko rečem, Bog se usmili tako kratkega zgodovinskega spomina. V kolikor bo slovenska država posameznikom, ki so z našega ozemlja odšli zato, ker je njihova ideja umrla, omogočila ne samo njihov prihod, ampak tudi njihov vpliv, potem je samo še vprašanje časa, kdaj bomo izvedeli, da nas Beograd vnovič vodi kot svojo "izpostavo"."
Predvidevam, da se ne bi nekdanji ustavni sodnik in veliki zagovornik "izbrisanih" mag. Metod Krivic strinjal niti z vejico v vaših stavkih oziroma trditvah. V primerjavi z vašimi so njegove trditve diametralno nasprotne. Zaupate ali ne zaupate njegovi pravni avtoriteti?
"Najprej moram priznati, da nisem bil nikdar njegov "oboževalec". To pa še ne pomeni, da njegovega strokovnega mnenja nisem cenil. Že pred prehodom v demokracijo je večkrat samo on dvignil glas za stvar, ki se mu je zdela pomembna. Sto dvajset odstotno pa sem bil prepričan, da vse kar dela, dela strokovno in moralno pokončno. Zdaj ni veC tako. Zdaj sem sto dvajset odstotno prepričan, da ve, da so v ^lc', vah "izbrisanih" slepe pege- Za jih noče preveriti. O tem ni P"' pravljen niti razpravljati. Še zlas pa me pri Krivicu moti dejstvo, o je za zakonski projekt, ki ga \ pripravil, prejel od notranjega m' nistrstva honorar. Vzemimo, sem lovec z lokom. Verjetno M tem primeru napisal P°Pf ^ii0 lovskega zakona tako, da bi b' mogoče v Sloveniji z lokom m no loviti. Zakon bi sicer lahko pisal, vprašanje pa je, če bi kmetijsko ministrstvo projekt kupilo in ga predstavilo kot sv J ga. Vsekakor bi si pri tem 0 žavnem aparatu mislil svoje-
Marjeta Sn^g foto: Gorazd Mv
Prosti petki so le kredit do jeseni
V Alplesu so se letos prvič odločili, da obseg poslovanja s prerazporeditvijo prilagodijo gibanju povpraševanja.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Železniki - Kar nekaj ugibanj je pretekli mesec sprožila odločitev vodstva tovarne pohištva Alples o tem, da sredi marca in v aprilu ob petkih tovarna ne dela. Podobno odločitev so sprejeli tudi v sosednjih dveh tovarnah Niko in Domel in med ljudmi v Železnikih in tudi širše so se že začela ugibanja, ali vse to ne pomeni, da so naštete tovarne zašle v krizo. Po odgovor na to vprašanje smo se napotili k direktorju Alplesa Francu Zupancu, ki pravi, da to ni res, pač pa so se letos prvič lotiti takšnega prilagajanja svoje proizvodnje obsegu povpraševanja med letom. Ti prosti dnevi so le začasen dopust do jeseni, ko ne bo potrebno plačevati nadur.
Na uvajanje prilagajanja delovnega časa povpraševanju je v Alplesu vplivalo več vzrokov. Prednostni cilj Alplesa v lanskem letu je bilo povečanje produktivnosti za 20 odstotkov in ta cilj so dosegli. Tako velik premik so si zastavili, ker so računali na polni izkoristek nove tehnologije, ki sojo pridobili leto poprej, ter na boljše delo zaposlenih, ki so ga stimulirali z novim načinom nagrajevanja. Ob tem so kot pomanjkljivost, ki jo je potrebno odpraviti, ugotavljali tudi precejšnje število nadur, zaposlili pa so tudi vse svoje študente - štipendiste, tudi vse tiste, ki so prvotno nameravali služiti vojaški rok. Drugi cilj lanskega poslovanja je bila rast obsega poslovanja, ki pa je bila ob načrtovanih 12 odstotkih dosežena v višini 8 odstotkov. Nedvomno pa je glavni vzrok za medicino prilagajanje obsega poslovanja v neenakomernem povpraševanju, ki po začetku leta upade, nato začne v maju naraščati in doseže svoj višek v jeseni. Kot Pravi Franc Zupane, so se že ti trendi, ki jih statistično natančno spremljajo že pet let, po dinamiki v nekaj letih povsem približali gibanjem v raz-
viti Evropi in s kar 30-odstotno razliko v povpraševanju med prvimi meseci v letu ter jesenjo, se je potrebno sprijazniti in se temu prilagoditi. Prosti petki v marcu in podaljšani prvomajski prazniki torej niso nikakršno znamenje krize, pač pa le dela prost "kredit", ki ga bo potrebno namesto takratnih nadur vrniti v jeseni.
Sicer pa je Alples lani posloval dobro. Načrtovano rast celotne prodaje v višini 10 odstotkov zaradi delnega izpada izvoza v Ameriko sicer niso dosegli, vendar so z doseženimi 6 odstotki zadovoljni. Ker je, kot pravi Zupane, dobiček lahko relativni podatek, se mu zdi povečanje dodane vrednosti bolj pomembno. Skupaj so lani povečali dodano vrednost za 12 odstotkov na zaposlenega. Pri izvozu v Združene države Amerike seje zataknilo pri omaricah za audio in video naprave, kjer so načrte uresničili praktično le polovično, vzrok za to pa vidijo v politiki glavnega kupca, ki ni pravočasno sledil spremembam in razvoju. Po obisku so se za potrebne prilagoditve razmeram že dogovorili, pripravili nove kolekcije in s proizvodnjo v tem smislu
že začenjajo, odločili pa so se tudi, da bodo tovrstne omarice za naprave za zabavo začeli tudi sami tržiti. Nekoliko drugače je pri prodaji programa pohištva za pisarne v Ameriki, za katerega ocenjujejo, da je dober in aktualen, na zmanjšanje pa je vplivala gospodarska recesija. Pri sobnem pohištvu je prodaja potekala po pričakovanjih, razvili so že dva nova programa, kot novost pa za letos ob dosedanjih sistemskih ponudbah pripravljajo ponudbo kosovnega pohištva. Veliko si obetajo tudi od novega načina ponudbe, ko kupcu preko posebnega računalniškega CD-ja, ki ga je mogoče naročiti po elektronski pošti, omogočajo, da dobi pregled celotne ponudbe, vključno s cenami, program pa mu tudi omogoča animacije razporeditve pohištva po njegovih potrebah.
Tudi prihodnost bo po ocenah Zupanca zahtevala še mnoge na-
pore in prilagoditve. Razvito Evropo so v veliki meri zavzeli izdelki iz Daljnega vzhoda, iz držav s ceneno delovno silo in pohištvena industrija v Evropi množično zapira svoja vrata. Alples izvaža v srednjo in vzhodno Evropo ter na trge nekdanje Jugoslavije, kjer pa se s vstopom Slovenije v Evropsko unijo obetajo dodatne carine. Tudi vpliv vojne na Bližnjem vzhodu se pri prodaji pohištva občuti, saj je psihološko mogoče razložiti, da v časih negotovosti marsikdo odloži investicije, kot je nakup pohištva. Pri planiranju za letošnje leto so bili z načrtom 8-odstotne rasti na lani doseženo nekoliko bolj previdni, prvi meseci letos pa kažejo dobro. Zagotovo je zanimiv in vreden razmisleka podatek o tem, da mora Alples po prekinitvi proizvodnje (z malo možnosti, da se obnovi) Meblove tovarne ivernih plošč, te plošče uvažati iz Avstrije. Zdrobljeno lesno maso torej uvažamo v Slovenijo, ki je po zadnjih podatkih najbolj gozdnata država v Evropi!
Prosti petki v Alplesu torej niso znamenje krize, če seveda pod krizo ne razumemo vedno tršega boja za trg in vedno večjega potrebnega prilagajanja trgu. Franc Zupane pravi, da so to novo politiko delovnega časa zaposlenim tudi razložili, dobro pa tudi bo, kot pravi, da se po petih letih, odkar je Alples prebrodil resno krizo, zavedo, da je v tržnem gospodarstvu, zlasti v recesiji, potrebno tudi takšno prilagajanje in strnitev sil.
Štefan Žargi
Elan je povečal število zaposlenih
Število zaposlenih v proizvodnji plovil so lani podvojili, letos pa so zaposlovali v proizvodnji smuči.
Begunje - Da je begunjski Elan uspel prebroditi krizo, je sicer splošno znano, manj pa tudi to, da zadnji dve leti tudi pospešeno zaposlujejo. Povečanje zmogljivosti v proizvodnji plovil je že lani zahtevalo dodatnih 130 delavcev, letos pa so ob ugodnih naročilih za smuči v preteklem mesecu in pol zaposlili že 110 novih delavcev. Posebnost na kadrovskem področju v Elanu je zagotovo ta, da imajo na kadrovskem področju po številu, nadvse skromno kadrovsko zasedbo, saj ob kadrovskih storitvah, ki jih izvaja pogodbeni direktor splošno kadrovskega področja Boris Košir in njegova družba za kadrovski inženirin g- B&T Košir, tvorita kadrovsko službo le še svetovalka za razvoj kadrov in kadrovski referent.
B&T Košir, družba z neomejeno odgovornostjo za poslovno kadrovski inženiring obstaja že štiri leta. Boris Koširje bil v preteklosti zaposlen v kranjski Savi in Eliti, kjer si je pridobil izkušnje na kadrovskem področju. Prvo svetovalno delo je njegova družba P&T Košir opravljala v Peku v Tržiču, ko pa je Slovenska razvojna družba od hrvaških lastnikov odkupila Elan, seje B&T Košir usmerila in vključila v sanacijo te begunjske tovarne. Po izdelavi programa prestrukturiranja Elana na kadrovskem področju, je Boris Košir postal pogodbeni direktor splošno kadrovskega področja. Za 660 ljudi zaposlenih v Elanu je imel Elan v letu 2000 le enega kadrovskega referenta in po podpisu pogodbe o svetovanju in vodenju kadrovskega področja za skupino Elan, seje začel razvoj tudi te službe. Pri tem poudarja, da ne gre le za klasično kadrovsko službo, pač pa postopno uvajanje novih projektov razvoja kadrov, razvoj sistema nagrajevanja in razvoja organizacijskega vedenja oziroma veščin v družbah skupine Elan. Družba B&T Košir, predvsem zaradi potreb razvoja kadrovske funkcije sodeluje tudi z drugimi podjetji, na primer s podjetjem za selekcijo in razvoj kadrov Profil, d.o.o., iz Ljubljane in svetovalno družbo Mercurv international, d.o.o., saj,
kot pravi Košir, vedno bolj postaja spoznana resnica, da so kadri naš najpomembnejši resurs.
Po veliki krizi v letu 2000, ko ni bil še povsem gotov obstoj Elana in so bili izvedeni dve prisilni poravnavi, je Elan prebrodil krizo in sredi leta 2001 se je s povečevanjem proizvodnje začelo tudi dodatno zaposlovanje. Oba glavna proizvodna programa: proizvodnja smuči in proizvodnja plovil, sta izrazito sezonskega značaja in temu so prilagodili tudi zaposlovanje. Lani so v proizvodnji plo-
vil, potem ko so dogradili tudi prostore, število zaposlenih praktično podvojili - na novo so zaposlili 130 ljudi, letos od meseca februarja pa so v "proizvodnji smuči zaposlili 110 novih delavcev. Pri tem kaže omeniti, da gre pri veliki večini za enostavna in srednje zahtevna dela, za katere je nujno znotraj tovarne pripraviti potrebno usposabljanje. Ob tem pa je zanimivo, da na trgu delovne
sile med Kranjem in Jesenicami delavcev že ni več enostavno dobiti.
Najpomembnejša naloga, s katero se bodo v družbi B&T Košir ukvarjali sedaj in v letošnjem letu, je nov način nagrajevanja -Vodenje s cilji. Uvedli bodo razvojne razgovore za vse zaposlene, poseben poudarek pa bo na razvojni in marketinški naravnanosti in dodatnemu izobraževanju. Plače v Elanu že po tradiciji niso visoke, vendar počasi realno rastejo. Letos so se odločili za vstop v dodatno pokojninsko zavarovanje oz. varčevanje, redno pa izplačujejo tudi polni regres za letni dopust in božićnico. Kot pravi Boris Košir, je dejstvo, da gre zaradi narave dela za zaposlovanje za določen čas, za nekaj mesecev, ni več posebno moteče in v tem okolju že splošno znano in sprejeto. Postopoma se približujemo praksi onkraj Karavank, še dodaja, kjer velja podobna praksa tudi v njihovem obratu v Brnici.
Štefan Žargi
Škodljiva pomoč iz EV
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
V splošnem samo kakšni čudaški milijonarji, ki hočejo razdediniti svoje otroke, prisegajo na idejo, da je škodljivo, če nekdo kar tako dobi veliko denarja. Očitno pa tega ne verjamejo v Evropski uniji (EU). Njeni uradniki v Bruslju so zelo ponosni na svoje programe regionalne pomoči revnejšim predelom EU, tako imenovane strukturne in kohezijske sklade, v obdobju od leta 2000 do 2006 težke 213 milijard evrov. Regionalna pomoč tako bruseljski birokraciji služi kot živ dokaz evropske "solidarnosti", kjer bogatejši in naprednejši deli Evrope pomagajo revnejšim regijam. EU vztraja na stališču, da se učinkovitost takšne pomoči kaže v gospodarski rasti, ki jo je spodbudila v Španiji in Grčiji ter na Irskem in Portugalskem. Ni čudno torej, da je v večini držav prejemnic skorajda bogokletno spraševati se o slabili lastnostih regionalnih pomoči.
Najbolj očitna škodljivost pomoči se odraža v izkrivljanju trgov. Podjetja, ki s takšnimi pomočmi nastajajo v državah prejemnicah, tako samo izkoriščajo dostopnost raznih subvencij in se le malo menijo za resnične potrebe trga. Se več, države prejemnice morajo običajno, če se želijo kvalificirati za pomoč, prispevati približno polovico stroškov za s strani EU financirani projekt. To pa države lahko zapelje, da denar svojih davkoplačevalcev porabijo za stvari, ki jih sploh ne potrebujejo, kar pa povzroča glavobole v državah, kot je Portugalska, ki ima zaradi ostrih proračunskih pravil EU že tako ali tako težave, zaradi strahu pred izgubo "evropskega denarja" pa pritiska na izgradnjo novih infrastrukturnih projektov z majhno uporabno vrednostjo. Nedavna študija v reviji Economic Policyje celo pokazala, da je končni rezultat lahko tudi izkrivljen gospodarski razvoj, saj programi v revnih regijah spodbujajo razvoj visoke tehnologije, namesto česar bi bilo morda bolje ostati pri osnovnejših dejavnostih.
EU zagovarja svojo politiko regionalne pomoči z dejstvom, da se revnejše evropske regije in države v zadnji generaciji vztrajno približujejo povprečju EU. Tako naj bi po podatkih Evropske komisije povprečni bruto domači proizvod na prebivalca v najrevnejših regijah iz 54 odstotkov povprečja EU v letu 1987 zrasel na 61 odstotkov deset let kasneje. Revnejše države, kot npr. Irska, so se povprečju približevale se hitreje od regij, a ravno v tem se skriva problem. Okrog 90 odstotkov EU pomoči gre regijam in ne državam. Revne regije se približujejo povprečju EU predvsem zato ker jih večina leži v revnih državah, ki rastejo hitreje kot evropsko povprečje. A v revnejših državah se razlike v bogastvu med regijami dejansko povečujejo. Z drugimi besedami to pomeni, da so tiste regije, na katere najbolj dežuje denar EU, na slabšem kot s strani EU manj favorizirani predeli iste države.
Nobena akademska študija pa verjetno ne bo imela večjega vpliva na bruseljske birokrate. Tisti med njimi, ki jim je naložena naloga promocije EU, pač vedo, da so programi, financirani s strani EU, njihov najboljši propagandni instrument. In kateri politik bi se uprl podpreti program, za katerega bo izstavil račun tujim davkoplačevalcem. Sicer pa imamo Slovenci z "denarjem za nerazvite" že kar precej izkušenj iz preteklosti, mar ne?
Teleinfos - prava povezava
Ljubljana - Jutri, v sredo, 9. aprila, v Cankarjevem domu v Ljubljani odpira svoja vrata osrednji dogodek na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije v Sloveniji izobra-ževalno-sejemska prireditev Teleinfos. Prvi dan je namenjen poslovni in strokovni javnosti, medijem in posebej povabljenim, v ostalih dneh do vključno sobote pa bo vstop prost in brezplačen, kar so, za razliko od preteklih let, letos omogočili sponzorji prireditve. Letošnji Teleinfos bo potekal pod geslom "prava povezava", saj želijo prikazati najaktualnejše dosežke pri omrežjih in tehnologijah, možnosti povezav ljudi in organizacij, znanja in rešitev ter vsebin in tehnologij. Kot lani bo sejemski del obsegal parke telekomunikacijskih storitev in samostojne nastope najpomembnejših
podjetij (skupaj je prijavljenih 54 razstavljavcev) na tem področju, pripravili pa so kar 70 različnih dogodkov, kot so izobraževalni seminarji ter delavnice o mobilnem internetu, prenosu videa, slike in zvoka, MMS in zabavnih vsebin. Za poslovneže in strokovnjake so pripravili poslovno konferenco o telekomunikacijskem trgu, tehnološko konferenco o gradnji omrežij, ki temeljijo na preklapljanju paketov, posebna pozornost pa je namenjena izobraževalnim predavanjem za učence, dijake, študente in učitelje, študentski konferenci na tematiki) e-izobraževanja in študentski delavnici Telekomunikacije in prosti čas. Kot vsako leto bodo razpisali tudi tekmovanje za najboljšo mobilno aplikacijo in za najboljši šolski video. v v
Š.Z.
[btLTAlfflO
□JUH
JUBIZ
stanovanjski kredit ta klic
VOLKSBANK
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
Ljubljana:
Maribor:
Celje:
Kranj:
Koper:
01 53-07-590,23-06-368
0223-80-342
0342-87-802
04 20-13-884
0566-34-862
Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas.
Iwww.volksbank.si e-mail: stanovanje@volksbank.si
Volksbank • Ljudska banka d.d,, Dunajska 128 a, LJubljana
Marca 0,7-odstotna inflacija
V letošnjih prvih treh mesecih je bila 2,2-odstotna, na letni ravni pa 6,3-odstotna.
Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada so se marca cene življenjskih potrebščin v primerjavi s februarjem zvišale za 0,7 odstotka, tolikšna je bila torej tudi inflacija.
Na marčno inflacijo je močno vplivalo 2,1-odstotno povišanje cen v skupini obleka in obutev, kar je bila posledica zaključka zimskih razprodaj in prihoda novih kolekcij v trgovine. Oblačila so se podražila za 2,2 odstotka, obutev za 2 odstotka, storitve za obleko za 1,9 odstotka in drugi tekstilni izdelki za 1,8 odstotka. Tudi marca se je nadaljevalo naraščanje cen sezonskih izdelkov. Za 9,3 odstotka dražja zelenjava in za 3,3 odstotka dražje sadje so najbolj vplivali na 1,4-odstotno
rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, kjer so se precej podražili še kruh in izdelki iz žit (za 0,9 odstotka) ter kava, čaj in kakav (za 0,8 odstotka). Cene v skupini izobraževanje so "poskočile" za 1,2 odstotka, k temu pa je največ prispevala v povprečju za 1,6 odstotna podražitev storitev v nekaterih vrtcih. Cene v skupini stanovanje so bile višje za 1,1 odstotka, v tej skupini pa so se najbolj zvišale cene tekočih goriv (za 6,1 odstotka), storitev za vzdrževanje stanovanj (za 2,5
odstotka) in drugih komunalnih storitev za stanovanja (za 2 odstotka).
V letu dni so se najbolj podražile alkoholne pijače in tobak (za 13,2 odstotka), obleka in obutev (za 8,4 odstotka) ter izdelki in storitve v skupini stanovanje (za 8,1 odstotka).
Cene na drobno so bile marca v povprečju za 0,6 odstotka višje kot februarja, pri tem pa je bilo blago dražje za 0,7 odstotka, storitve pa za 0,4 odstotka. CZ.
Spet večje zamude
Ljubljana - Bonitetna hiša 1, d.o.o., poslovne informacije, iz Ljubljane zbira podatke o plačilih slovenskih družb. Trenutno ima zbranih preko tri milijone računov, na podlagi katerih izračunava povprečne zamude za vsako družbo posebej in za celotno državo. Iz računov, ki so jih družbe plačale februarja, je razvidno, da so jih poravnale s povprečno zamudo 32 dni, zamujenih pa je bilo 62 odstotkov računov. Februarska zamuda je bila za štiri odstotke večja kot januarja, delež zamujenih računov pa je bil enak kot pred enim letom.
CZ.
Analizirajmo delnice -tržna kapitalizacija
Priložnostni kovanci in bankovci
Kranj - Svet Banke Slovenije je na nedavni seji sklenil, da bodo ob podpisu sporazuma o polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski uniji 16. aprila v Atenah izdali bankovce s priložnostnim znakom. Znak bodo natisnili na tisoč bankovcev po deset tisoč tolarjev, na pet tisoč bankovcev po tisoč tolarjev in na deset tisoč bankovcev po sto tolarjev, ki jih bodo predvidoma dali v obtok prihodnji mesec. Za numizmatične potrebe bodo izdali manjšo naklado srebrnih bankovcev za deset tolarjev, ki bodo v prodaji v drugi polovici leta. Ze od leta 2000 nadomeščajo desettolarske bankovce s kovanci, ki jih bodo zaradi obrabljenosti postopoma izločili iz obtoka. V Banki Slovenije se pripravljajo že tudi na izdajo priložnostnih kovancev, s katerimi bodo zaznamovali Evropsko leto invalidov in 60-letnico Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kovanci v spomin na leto invalidov bodo predvidoma v obtoku konec maja. CZ.
Zadružniki zahtevali dodatno študijo
Ljubljana - Ko so se zadružniki na nedavnem občnem zboru Zveze hranilno kreditnih služb (HKS) Slovenije seznanili s projektom združitve Zveze HKS in Slovenske zadružne kmetijske banke (SZKB), so qd vodstva zveze zahtevali, da pred dokončno odločitvijo izdela še oceno o tem, ali bi Zveza HKS lahko preživela kot samostojna hranilnica. Če bo do združitve prišlo, bo nastala močna kmetijska banka, ki bi se z bilančno vsoto okrog sto milijard tolarjev uvrstila na deseto mesto med slovenskimi bankami. V primeru, da bi bilo menjalno razmerje med Zvezo HKS in SZKB ena proti ena ali dokaj izenačeno, bi zadružniki ohranili večinski vpliv tudi v novi banki. V Zvezi HKS je namreč več kot 90 odstotkov zadružnega kapitala, zadružni delež v SZKB pa je 38-odstotni.
CZ.
Spremembe pri borznih indeksih
Kranj - Ljubljanska borza je s 1. aprilom spremenila način izračunavanja borznih indeksov.
Slovenski borzni indeks SBI 20, ki kot vodilni indeks Ljubljanske borze zagotavlja jedrnato informacijo o gibanju tečajev največjih in najbolj likvidnih delnic v borzni kotaciji, je sicer ohranil staro ime, vendar pa je po novem vanj namesto dvajsetih vključeno le petnajst delnic. Večji vpliv na gibanje vrednosti indeksa imajo delnice z višjo tržno kapitalizacijo. Vsaka delnica ima v indeksu lahko največ 10-odstotni delež, ta omejitev pa je bila potrebna zato, da bi izločili prevelik vpliv posameznih delnic oz. panog.
Najpomembnejše merilo za uvrstitev delnic v indeks je tržna kapitalizacija delnic v prostem obtoku, ostali kriteriji pa so povprečna absolutna dnevna vrednost prometa, povprečno dnevno število poslov in vrednostni obrat kapitalizacije. Po novih merilih indeks SBI 20 sestavljajo delnice družb Krka, Petrol, Mercator, Pivovarna Laško, Intereuropa, Sava, Gorenje, Luka Koper, Dro-
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
KOVINARSKI DELAVEC
POMOŽNA KR0VSK0 KLEPARSKA DELA; ned. č.; B kat.; do 26.04.03; ALT BRANKO S.P., GOZDNA POT 1, JESENICE
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOČ V KUHINJI; d. č. 7 mes.; 4 I. del. i*.; do 11.04.03; NJEGOVAN DRAGAN S.P., P0DUUBEU 70, TRŽIČ
POMOŽNI DELAVEC
GRADBENA DELA; d. č. 6 mes.; 21. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; B kat; do 08.04.03; T0P0S H0TAVUE 74, GORENJA VAS
VOZNIK VILIČARJA
SKLADIŠČNIK -VILIĆARIST; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 11.04.03; LEPENKA D.D. SLAP 8, TRŽIČ
BOLNIČAR
BOLNIČAR, ned. č.; 6 mes. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; do 08.04.03; DOM DR JANKA BENEDIKA, ŠERCERJEVA ULICA 35, RADOVLJICA; št. del. m.: 2
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR-VARILEC; d. c. 2 mes.; 5 I. del. izk.; do 26.04.03; ALT BRANKO S.P, GOZDNA POT 1, JESENICE
ELEKTR0 VARILEC; d. 6. 6 mes.; 51, del. izk.; do 30.04.03; HIDROREMONT D.O.O. CESTA SLAVKA LIKOVIČA 4A. JESENICE
STRUGAR
STRUGAR NA HORIZ.VRTAL.STROJU- BORVVERK; d. Ć. 6 mes.; 3 I. del. izk.; do 19.04.03; PILASTER-I D.O.O., ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA
FREZALEC
REZKALEC; d. č. 12 mes.; 5). del. izk.; slov. j.-gov. in pis.; B kat.; do 07.05.03; ORODJARSTV0 D.O.O., MLAKARJEVA UUCA 63, ŠENČUR
BRUSILEC
OKROGLO BRUŠENJE KOVIN; d. č. 6 mes.; do 30,04.03; MARKIČ MILAN S.P. GLAVNA CESTA 38, NAKLO
AVTOMEHANIK
MEHANIK HLADILNIH TRANSP. NAPR.; d. Ć. 3 mes.; 11, del. izk.; angl. j.-gov.; Urej. bes., Delo s pregl. - osa; B kat; do 15.04.03; JAKOPIČ FRANC S.P, MOŠNJE 6/D, RADOVLJICA
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER; d. ć. 3 mes.; 21. del. izk.; B kat.; do 08.04.03; PAPOV KLEMEN, PREDOSLJE 173, KRANJ
KAMNOSEK
DELO NA KAMNOSEŠKIH STROJIH; d. 6.6 mes.; B kat.; do 11.04.03; KAMNOSEŠTVO D.O.O., STRUŽEVO 38, KRANJ
SLIK0PLESKAR
SLIKOPLESKAR FASADER; d. č. 9 mes.; 5 I. del. izk.; do 08.04.03; SANDEX D.O.O., MLAKARJEVA 14, ŠENČUR
SLIKOPLESKAR; ned. č.; 21, del. izk.; B kat.; do 08.04.03; ŠPIK JANEZ S.P., GORENJA ŽETINA 8, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
ZIDAR
ZIDAR; d. ć. 3 mes,; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov.; B kat.; do 16.04.03; DŽAMBIĆ ZIJAD S.P, ULBRATOV RUPAR 5, JESENICE; št. del. mest: 2
ZIDAR; d. ć. 12 mes.; 51. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; B kat.; do 08.04.03; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ
ZIDAR; d. č. 9 mes.; 3 I. del. izk.; do 08.04.03; TABER D.O.O., BRITOF 152, KRANJ
ZIDAR FASADER; d. č. 9 mes.; 5 I. del. izk.; SANDEXD.O.O., MLAKARJEVA 14, ŠENČUR
- W 03;
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK GRAD. MEHANIZ.; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; B kat.; do 11.04.03; BAUIMEX D.O.O., POT V PUŠKARNO 11, KRANJ
PEČAR
POLAGALEC KERAMIKE; d. č. 12 mes.; 21. del. izk.; slov. j. -gov.; B kat.; do 07.05.03; SAZA D.O.O., ŽUPANČIČEVA UUCA 39, KRANJ
PRODAJALEC
PRODAJALKA; ned. c.; do 11.04.03: KEMPERLE DARJA S.P, CESTA MARŠALA TITA 53, JESENICE
KUHAR
KUHAR; ned. ć.; 51. del. izk.; do 26.04.03; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA CESTA 41, KRANJ
KUHAR; ned. č.; 21. del. izk.; B kat.; do 30.04.03; GORENC VILKO S.P. GRAJSKA UUCA 14, BOHINJSKA BISTRICA
KUHAR; d. ć. 12 mes.; do 08.04.03; KORENSPORTS D.O.O., POT NA BISTRIŠKO PLANINO 10, TRŽIČ
KUHAR; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; B kat.; do 11.04.03; KTJŠNIK SIMONA S.P, KAMNJE 19, BOHINJSKA BISTRICA
SKLADIŠČNIK; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; Delo s pregl. - osn.; B kat.; do 18.04.03; AIREST CATERING D.O.O., ZGORNJI BRNIK 130A, BRNIK
KUHAR; d. Ć. 6 mes.; B kat.; do 21.04.03; BULOVECRADO S.P, KOČNA 43A, BLEJSKA DOBRAVA
NATAKAR; d. Ć. 2 mes.; slov. j. - gov. in pis, angl. j. -gov.; do 07.05.03; FINŽGAR FRANC S.P, ROŽNA DOLINA 30, LESCE
NATAKAR
NATAKAR; ned. č; 51, del. izk.; do 26.04.03; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA CESTA 41, KRANJ
VOZNIK INŠTRUKTOR
VOZNIK INŠTRUKTOR ZA B kat; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; A,B kat.; končana sr. šola; do 08.04.03; AVTOŠOLA JURE D.O.O, JULRETA GABROVŠKA 2, KRANJ
STROJNI TEHNIK
ORODJAR; d. o. 12 mes.; Urej. bes. Delo s pregl. - osn.; do 12.04.03; ISKRA MEHANIZMI D.D. UPNICA 8, KROPA
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
VZDRŽEVANJE ELEKTR.STROJEV; ned. č.; angl. j. - gov.; do 26.04.03; AUANĆIČ IVAN S.P, RUPA 23B, KRANJ
GRADBENI DELOVODJA
DELOVODJA GRADBENI; d. č. 12 mes.; 51. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 08.04.03; REŠET D.O.O, HUJE 9, KRANJ
GRADBENI TEHNIK
VODJA GRADBENIH DEL; d. č.3 mes.; 51. del. izk.; B kat.; do 08.04.03; Z&O D.O.O, TITOVA CESTA 1, JESENICE
GOSTINSKI TEHNIK
KUHAR; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.: B kat.; do 08.04.03; HOTEL GRAD PODV1N D.O.O, MOŠNJE 1, RADOVLJICA
EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALEC RABLJENIH VOZIL; d. č. 12 mes.; 11. del. izk.; do 15.04.03; RONDO TRADE D.O.O. ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA CESTA 51, ŠKOFJA LOKA
KOMERCIALIST; d. č. 12mes:; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 2^.04.03; ARAK D.O.O, MLADINSKA UUCA 2, KRANJ
KOMERCIAUST; ned. ć.; 11. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; B kat.; do 18.04.03; HUNG EUROPE D.O.O, KOVORSKA CESTA 17, TRŽIČ
DELO V PRODAJI IN RAČUNOVODSTVU; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.;
angl j, nem. j. - gov; Urej. bes,, Delo s pregl. - zaht.; do 11.04.03; KAMNOSEŠTVO D.O.O, STRUŽEVO 3B, KRANJ
RAČUNOVODJA; ned. č.; 3 I. del. izk.; do 11.04.03; UKO, D.O.O, KROPA 7A, KROPA
RAČUNOVODSTVO; d. Ć. 6 mes.; 11. del. izk.; do 11.04.03; MM - STYLE D.O.O. ZA MOŠENIKOM 1, TRŽIČ
GIMNAZIJSKI MATURANT
DISPONENT; ned. č.; 6 mes. del. izk, angl. j. ,nem. j. - gov.; do 16.04.03; HAMZIĆ VEHID S.P, TAVČARJEVA 3B, JESENICE
INŽENIR STROJNIŠTVA
TEHNIČNI VODJA; ned. č.; 31. del. izk.; angl, j.-gov.; B kat.; do 11.04.03; UKO, D.O.O, KROPA 7A, KROPA
INŽENIR GRADBENIŠTVA
INŽENIR GRADBENIŠTVA; d. č. 6 mes.; 31. del. izk.; angl. j. -gov. in pis.; do 19.04.03; PILASTER-I D.O.O, ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA
EKONOMIST
ADMINISTRATIVNA. KOMERCIALNA DELA; ned. ć.; B kat; do 15.04.03; TEKSTIL, GRINTOVŠKA 10, KRANJ
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
NABAVA MAT.SRED.IN KOOPERACIJE; ned. č.; 31. del. izk.; nem. j. - gov. in pis.; Delo s pregl, Urej. bes. - osn.; B kat.; do 19.04.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 90 ŠKOFJA LOKA
VODJA SLUŽBE KAKOVOSTI; ned. č.; 3 I. del. izk.; nem.j. -gov. in pis.; Urej. bes. Delo s pregl. - osn.- B kat do 19.04.03; ŠIBO D.O.O, KIDRIČEVA CESTA 90 ŠKOFJA LOKA
KONSTRUKTER BRIZGALNIH ORODIJ ZA TERMOPLASTE; ned. č.; 3 I, del.izk.; angl. j, nem. j. - gov. in pis.; Pozn! operac. sist. - zaht, Delo z baz. pod. - zaht. do 19 04 03-ŠIBO D.O.O, KIDRIČEVA CESTA 90, ŠKOFJA LOKA
INŽENIR STROJNIŠTVA; * 6. 6 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. -gov. in pis, nem. j. - gov. in pis.; Programiranje - zaht,; do 19.04.03; PILASTER-I D.O.O, ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA; št. del. mest: 2
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
SAMOST. STROK. SOD. ZA PROGRAMSKO OPREMO (HARDVVARE); ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. nem. j. - gov. in pis; Urej. bes, Delo s pregl.-zaht.; B kat.; do 12.04.03; ISKRA MEHANIZMI D.D, UPNICA 8, KROPA
STROK. SOD. V RAZVOJNI SKUPINI ZA ELEKTRONIKO, ned. t; 5 I. del, izk.; : angl. j, nem. j. - gov.; Urej. bes, Delo s pregl. - osn.; B kat.; do 12.04.03; ISKRA MEHANIZMI D.D, UPNICA 8, KROPA
delna objava
ga Portorož, Istrabenz, Merkur, Kolinska, Delo, Žito in Terme 3000.
Spremembe so tudi pri ostalih indeksih. Indeks prostega trga IPT sestavljajo od 1. aprila dalje delnice družb Helios, Cinkarna Celje, Juteks, KD Group, finančna družba, Infond holding, Les-nina, DZS, KD Holding, Tosa-ma, Mesna industrija Primorske, Pinus Rače, Medaljon, Jata Emona, Melamin in Saturnus Embalaža, indeks (pooblaščenih) investicijskih skladov PIX delnice družb Triglav Steber 1, NFD 1, Zvon ena, Infond ID, NFD 2, Zlata moneta 1, KD ID, Atena PID, PID Vipa Invest, Pomurska investicijska družba I, Krona Senior, Zvon dva, PID KD, Infond PID in Zlata moneta II, indeks obveznic BIO pa obveznice Republike Slovenije 38., 48., 29. in 26. izdaje.
CZ.
Večkrat slišimo za izraz "tržna kapitalizacija ", z.asledimo ga tudi v borznih tečajnicah. Toda, kaj ta kazalec v resnici pomeni? Tržna kapitalizacija je kazalec, s katerim v borznem žargonu merimo velikost podjetja. Zelo pomembno je, da ga investitorji razumejo, ko se odločajo za naložbo v vrednostne papirje, saj je močno povezan tudi s tveganjem.
Tržno kapitalizacijo v širšem pomenu izračunamo tako, da tržno ceno delnice pomnožimo s številom izdanih delnic. Če vzamemo za primer Gorenje (GRVG), tržna cena delnice je na dan 27.3.2003 znašala 4.300 SIT, število vseh izdanih delnic je 12.200.000. Zmnožek 4.300 x 12.200.000 predstavlja tržno kapitalizacijo, ki znaša 52,46 mrd. SIT.
V določenih primerih, ko npr. podjetje oblikuje sklad lastnih delnic, vse izdane delnice določenega podjetja ne kotirajo na borzi. Takrat v borznih krogih običajno govorimo o ožjem pomenu tržne kapitalizacije (angl. Free Flo-at), ko tržno ceno delnic množimo s številom delnic v obtoku in ne s številom izdanih delnic. S tem, ko iz tržne kapitalizacije izvzamemo lastne delnice pridemo do realnejšega občutka o tem, s kakšno vrednostjo posameznega podjetja se dejansko trguje na borzi- Ta podatek je torej bolj reprezentativen z vidika likvidnosti določene delnice.
Ljudje si večkrat napačno razlagajo, da višja kot je cena delnice, večje in uspešnejše je podjetje. Vendar cena delnice ni pravi kazalec dejanske vrednosti podjetja. Če npr. primerjamo dve podjetji iz borzne kotacije Ljubljanske borze, Pivovarno Union (PULG) in Krko (KRKG), ugotovimo, da je enotni tečaj delnice
PULG na dan 27.3.2003 znašal 88.000 SIT, enotni tečaj delnice KRKG pa 41.500 SIT. Kljub temu da je tržna cena delnice Pivovarne Union praktično enkrat višja od tržne cene delnice Krke, znaša tržna kapitalizacija Krke več kot 143 mrd. SIT, tržna kapitalizacija Pivovarne Union pa le slabih 40 mrd. SIT. Vzrok za razliko je seveda v številu izdanih delnic in če bi ugotavljali vrednost podjetij le na podlagi tržnih cen, bi prišli do napačnih rezultatov in zaključkov.
Tržna kapitalizacija je za investitorja pomembna predvsem z vidika likvidnosti. Delnice podjetij, ki imajo visoko tržno kapitalizacijo (gre za največja in pogosto tudi najuspešnejša slovenska podjetja, ki jih imenujemo tudi "blue chi-pi"), so bolj likvidne. To pomeni, da se z njimi precej več trguje kot npr. z nekaterimi manj likvidnimi delnicami. Likvidnost se odraža na tečajih delnic tako, da je pri bolj likvidnih delnicah relativna razlika med ponudbo in povpraševanjem precej nizka (običajno manj kot 1%), medtem ko je pri manj likvidnih delnicah ta t.i. "spread" precej večji (tudi več kot 20%). To pomeni, da pri takojšnjem nakupu manj likvidnih delnic le te hitro preplačaš, pri takojšnji prodaji takih delnic pa si prisiljen v prodajo pod ceno. Če se vam z nakupom ali prodajo ne mudi, vam iz navedenega vzroka priporočam določitev cenovnega limita. Večkrat pa se pri manj likvidnih vrednostnih papirjih zgodi celo to, da enostavno ni ponudbe ali pa ni povpraševanja. Takrat delnic pač ne morete kupiti oz. prodati. Z vidika tveganja zato bolj priporočamo nakup delnic podjetij z visoko tržno kapitalizacijo.
Goran Dolenc GBD, d.d., info@gbd.si
Vse manjša brezposelnost
Na Gorenjskem se je lani število brezposelnih zmanjšalo v vseh upravnih enotah.
Kranj - Po podatkih kranjske območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo na Gorenjskem ob koncu lanskega leta 7.041 registrirano brezposelnih. Število se je v enem letu zmanjšalo za 7,8 odstotka, medtem ko se je v Sloveniji v tem času le za 4,5 odstotka.
V kranjski upravni enoti je bilo ob koncu leta 2.660 brezposelnih, v jeseniški 1.773, v radovljiški 1.045, v škofjeloški 761 in v trži-ški 802. Brezposelnost se je znižala v vseh upravnih enotah, od tega najbolj v radovljiški, za 16,1 odstotka, in najmanj v tržiški, kjer je upadla le za 1,7 odstotka. Najbolj se je zmanjšal delež dolgotrajno brezposelnih, starejših od petdeset let, "stečajnikov" in trajno presežnih delavcev, znižal seje tudi delež žensk in mladih do 26 let, povečal pa delež iskalcev prve zaposlitve ter starih od štirideset do petdeset let. V primerjavi z državnim povprečjem je na Gorenjskem med brezposelnimi več žensk ter večji delež "stečajnikov" in presežkov, starih od štirideset do petdeset let ter nad pet-
Nova stečajna postopka
Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 17. marca začelo stečajni postopek za proizvodno in trgovsko družbo Loka Pro iz Škofje Loke. Za stečajnega upravitelja je določilo Andreja Koželja iz Ljubljane, narok za preizkus prijavljenih terjatev pa bo 20. junija. Isto sodišče je 17. marca začelo stečajni postopek tudi za samostojnega podjetnika Vincenca Ješeta, čevljarstvo in prodaja obutve, iz Tržiča. Za stečajno upraviteljico je določilo Romano Kruhar Puc iz Logatca, narok za preizkus terjatev pa bo 18. junija. V obeh primerih je dolžnike pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, da v dveh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega postopka prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. CZ.
deset let, manjši pa delež iskalcev prve zaposlitve, mladih do 26 let in dolgotrajno brezposelnih. Kar zadeva izobrazbo brezposelnih, se je lani najbolj zmanjšal delež brezposelnih s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe, najbolj pa povečal delež tistih s sedmo stopnjo. Med vsemi brezposelnimi je bilo ob koncu decembra 3.305 ali skoraj 47 odstotkov ljudi s prvo ali drugo stopnjo izobrazbe.
Brezposelni so bili ob, koncu lanskega leta v evidenci zavoda povprečno prijavljeni že eno leto devet mesecev in štiri dni - najdlje, več kot dve leti in en mesec, v jeseniški upravni enoti in najmanj, eno leto in dobre štiri mesece, pa v radovljiški. Denarno nadomestilo je decembra prejelo 2.336 brezposelnih, kar je za dobrih devet odstotkov manj kot leto prej, povprečno izplačani znesek pa je znašal 98.612 tolarjev (bruto) in je bil za 6.438 tolarjev višji od državnega povprečja. Denarno pomoč je decembra dobilo 473 brezposelnih ali skoraj 16 odstotkov več kot leto prej. CZ.
Delničarjem Dela tisoč tolarjev dividende
Ljubljana - Nadzorni svet Dela je na seji prejšnji teden potrdil predlog uprave o uporabi 2,7 milijarde tolarjev bilančnega dobička za lani, po katerem naj bi za dividende namenili nekaj manj kot 666 milijonov tolarjev, za nagrade članom nadzornega sveta in uprave 33 milijonov, dve milijardi tolarjev dobička pa naj bi ostali nerazporejeni. Če bodo s tem predlogom soglašali tudi na skupščini, ki bo v začetku maja, bodo delničarji prejeli po tisoč tolarjev dividende (bruto) na delnieo. Delo naj bi dividendo izplačalo v dveh delih, polovico do 30. junija, ostalo pa do konca oktobra. C.Z.
Gradbeniki na sejmu Megra
Gornja Radgona - Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni se je danes, v torek, začel 16. mednarodni sejem gradbeništva m gradbenih materialov Megra.
280 slovenskih in 140 tujih razstavljavcev na 19.500 kvadratnih metrih razstavne površine predstavlja osnovne gradbene materiale in elemente, stavbno pohištvo, izolacijske materiale, gradbeno mehanizacijo, orodje in opremo, cestno signalizacijo, merilne instrumente in drugo, pri tem pa dajejo poudarek individualni in stanovanjski gradnji, sanaciji in obnovi stavb ter izgradnji avtocest. Razstavno ponudbo dopolnjujejo predstavitve gradbenih šol, strokovna predavanja, poslovna srečanja in tekmovanja. Na sejmu
bodo med drugim razpravljali o perspektivah slovenskega gradbeništva in industrije gradbenih materialov, sodobni tehnologiji grad; nje avtocest, stanovanjski gradnj1 in predlogu novega stanovanjske; ga zakona, varnosti in zdravju pn delu na gradbiščih ter zakonitii o urejanju prostora, graditvi obje tov in o gradbenih izdelkih. DjgJ ki srednjih gradbenih šol se bo y pomerili v zidanju, na sejmu* ga bodo zaprli v soboto zvečer, P bodo podelili tudi znake kakov sti v gradbeništvu. ^ ^
V Španijo odhaja barvita Macarena
Na mednarodnem prvenstvu v mešanju pijač in Pokalu Bleda so nastopili barmani iz devetih držav. V Španijo odhajata Aleš Ogrin in Aleš Petek. Društvo barmanov Slovenije
ima novo vodstvo.
Bled - Minuli konec tedna je Bled gostil 11. mednarodno prvenstvo v mešanju pijač za barmane, učence slovenskih srednjih šol za gostinstvo in turizem in novinarje ter 25. Pokal Bleda (v bližnjem Grand hotelu Toplice je sočasno potekalo mednarodno srečanje o alkoholni politiki!). Prenovljena restavracija Panorama je od četrtka do sobote dihala v ritmu glasbe in odlične predstave nastajanja okusnih in barvitih koktajlov. Barmani so s spretnostjo in veščino spet dokazali, da domišljija ne pozna meja.
Obiskovalce so najbolj navdušili nastopi petintridesetih poklicnih barmanov iz Nemčije, Slovenije, s Švedske, Finske, Češke, Slovaške, Poljske, Hrvaške in z Madžarske. Tekmovali so v kategorijah after, before in long drink za Pokal Bleda. Komisija je pri posameznem koktajlu ocenjevala videz, okus in vonjave ter splošen vtis. V kategoriji long drink za Pokal Bleda je prvo mesto s koktajlom Spring fizz No. 1 osvojil Blaž Vrtovec (Ljubljana), druga je bila Manja Audič (Kranj), tretji pa Marius Wojcieski (Poljska). V kategoriji after je bil najboljši Aleš Ogrin (Vrhnika) s koktajlom Najeto srce, drugi je bil Mitja Acman
(Šoštanj), tretji pa Rastislav Ku-ban (Slovaška), v kategoriji before pa so žirijo z dobrim receptom in veščim delom^ prepričali: Go-ran Hadžič (Švedska), Aleš Ogrin (Vrhnika) in Miro Petrev-čič (Bled). S strokovnim delom si je naslov najboljšega prislužil Blaž Vrtovec, skupni zmagovalec Pokala Bled pa je bil prepričljivo Vrhničan Aleš Ogrin, ki bo skupaj z Blejcem Alešem Petkom odpotoval na svetovno prvenstvo v špansko Sevillo. Ogrin, ki po okusu, aromi in izgledu svojih pijač spada v vrh slovenskih barmanov, se bo za mesto svetovnega prvaka potegoval s svojim koktajlom Macarena. In kakšen je re-
Oglaševanje alkoholnih pijač
Kranj - Pri izvajanju zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, je bilo vsaj na začetku precej nejasnosti, še zlasti glede oglaševanja alkoholnih pijač.
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da se objavljanje podatkov o kakovosti in drugih lastnostih alkoholnih pijač ter o prejetih nagradah in priznanjih v strokovnih revijah, ki niso namenjene končnemu potrošniku, ne šteje za oglaševanje. Seznanjanje potrošnikov o kakovosti alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola, na prodajnih mestih in degustacijah je prepovedano, prav tako tudi uporaba promocijskega materiala, ki opozarja na tako močne alkoholne pijače. Predstavljanje alkoholnih pijač z več kot 15 odstotki alkohola v katalogih poslovnih daril je dovoljeno le v primeru, če katalogi niso namenjeni končnemu potrošniku. Objava podatkov o kakovosti in drugih lastnostih alkoholnih pijač je dovoljena v poslovnih stikih med izdelovalci in prodajalci. Trgovskih letakov, prospektov in biltenov ni treba označiti z opozorilom ministrstva za zdravje, a to le v primeru, če gre za alkoholno pijačo z manj kot 15 odstotki alkohola in če trgovec z njimi obvešča končnega potrošnika o cenah in drugih prodajnih pogojih. C.Z.
cept zanj? Tri centilitre svetlega ruma, 1,5 centilitra suhega vermuta, 1,5 centilitra likerja rdečih pomaranč, 0,5 centilitra konjaka in enako količino likerja galliano. Temu pa morate dodati še dobro mero spretnosti in za piko na i še rezino pomaranče, češnjo in svežo meto.
Zelo skromna je bila tekmovalna zasedba novinarjev, saj se je v mešanju pijač pomerilo le 5 novinarjev, prvo mesto je osvojila Urša Cvilak z revije Pet zvezdic. Petkov nastop srednješolcev pa je bil mešanica samozavesti in treme. Svoje znanje je pokazalo osem ekip slovenskih srednjih šol za gostinstvo in turizem (SŠGT), med njimi je bila tudi ekipa radovljiške šole, v kateri so nastopili dijaki Bojana Mesojedec, Franci Skuber, Marko Bašelj in Gregor Zupan. Njihovi so bili koktajli Ljubezenski napoj, White lady in God mother. "Tekmovanja se udeležujemo prvič in kar nekaj treme smo imeli med nastopom. Je pa enkraten občutek zastopati šolo pred občinstvom in strokovno komisijo. Z opravljenim delom smo zadovoljni, vendar so se tudi ostale šole dobro pripravile. Zahvaljujemo se tudi našemu men-
torju profesorju Borisu Lindiču.
Občutek je dober in računamo na kakšen pokal," so po nastopu povedali dijaki radovljiške ekipe. Ekipno so bili najboljši dijaki SŠGT Maribor, posamezno pa v različnih kategorijah Vesna Cirič (SŠGT Maribor), Tina Baškovič (SŠGT Novo mesto) in Barbara Puhan (SŠGT Radenci).
Slovenski barmani spadajo v vrh svetovnega barmanslva, pred tremi leti so bili ekipni svetovni prvaki, leta 2001 so osvojili prvo mesto v posamezni kategoriji, lani pa so na Bledu gostili svetovno prvenstvo. Dodajamo še recept za dobrega barmana: strokovno znanje, splošna razgledanost in izkušnje, našteto dobro pretresete in okrasite z bogato domišljijo.
"Poklicni barmani so nam tokrat predstavili 105 novih napitkov, razvoj na tem področju pa zelo hitro napreduje. Prihodnost je v lahkih in dolgih pijačah, s precejšnjim delom brezalkoholnih pijač in s poudarkom na sadni okrasitvi. Z zadovoljstvom opažam, da je tudi strokovno delo dijakov čedalje boljše. Tekmovanje je dobro uspelo, ostaja pa priokus razočaranja nad ignoran-co slovenskih proizvajalcev pijač,
Spretnosti in dobrih receptov pri nastopih poklicnih barmanov ni manjkalo.
ki v tekmovanjih očitno ne vidijo priložnosti za predstavitev svojih proizvodov," je dejal predsednik Društva barmanov Slovenije Dušan Vrtovec in kritično ošvrk-nil Kebrov proti alkoholni zakon, zaradi katerega so tekmovanje lahko začenjali šele po deseti uri.
Tekmovalci so prejeli knjigi avtorjev Alfreda Polaka in Janeza Freliha Poznavanje pijač za
poznavalce in ljubitelje ter knjižico o mešanju pijač Aleša Ogrina. Ob zaključku prvenstva sta se z dosedanjih funkcij poslovila predsednik organizacijskega odbora Avgust Trampuš in Dušan Vrtovec. Slovensko društvo barmanov, ki ima 120 članov, bo odslej vodil Dušan Furar iz blejskega Grand hotela Toplice.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki, Samo Vidic
Več poletov med počitnicami
V Aerodromu Ljubljana načrtujejo v letošnji poletni sezoni poleg rednih tudi več čarterskih poletov.
Brnik - Na letališču Brnik so v nedeljo, 30. marca, prešli na poletni vozni red, ki bo za redne lete vseh letalskih prevoznikov veljal do 25. oktobra. Poleg rednih načrtujejo poleti tudi več dodatnih čarterskih poletov, še zlasti med prvomajskimi in poletnimi počitnicami.
Poletni vozni red bo izšel kot priloga revije Aerodrom Ljubljana, objavljen pa je tudi na njihovih spletnih straneh, kjer so dodatno še informacije o morebitnih dnevnih spremembah letov in o načrtovanih čarterskih poletih. V poletni sezoni bodo z Brnika najpogostejše povezave s Frankfurtom, Munchnom, Ziiri-chom in Dunajem, kamor so predvideni trije odhodi in prihodi dnevno. Največji čarterski promet pričakujejo med prvomajskimi in poletnimi počitnicami, verjetno največ v Španijo, na Malto, v Turčijo in Tunizijo. Število poletov bo odvisno tudi od poteka vojne v Iraku. Kot je ob tem povedal Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana, jim letošnji promet v primerjavi z lanskim postopoma narašča, načrtujejo pa še nekaj dogovorov s prevozniki, tudi z nizko cenovnimi. Ker ni možno natančno oceniti, kakšne bodo posledice vojne v Iraku, je tudi težko napovedati, kdaj
bodo novi poslovni dogovori vplivali na povečanje letnega prometa.
Adria z novimi progami in leti
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways bo v letošnji poletni sezoni na nekaterih progah v rednem prometu povečal število tedenskih letov. V Frankfurt in Miinchen bo letel trikrat dnevno, s čimer bo v sodelovanju z Lufthanso omogočil zelo dobre povezave naprej po Evropi in ostalem svetu.
Na Dunaj bo imel devetnajst letov na teden, v Ziirich enajst, v Pariz devet in v Bruselj osem, vsak dan bo letel v London, Istanbul, Skopje, Prištino in Sarajevo, petkrat na teden v Tirano in Split, štirikrat v Amsterdam, trikrat v Koebenhavn, Moskvo, Tel Aviv in Ohrid, dvakrat v Podgorico, Manchester in Dubrovnik ter enkrat na teden v Dublin. Za polete v Beograd v Adrii niso dobili dovoljenja srbskih oblasti, zato bo na tej progi v poletni sezoni letel samo JAT.
S prehodom na poletni vozni red so uvedli tudi novo progo med Dunajem in Munchnom, na njej bodo leteli vsak dan. Na progi med Dunajem in Frankfurtom, kjer so doslej leteli
desetkrat na teden, pa so dodali še enajsti let in sicer ob nedeljah.
V poletni sezoni načrtujejo tudi rahlo povečanje čarterskega prometa. Adriina letala bodo z Brnika tedensko letela na grška letališča Heraklion, Chania, Rodos, Santorini, Samos, Karpatos, Lesbos, Mikonos, Krf, Zakintos, Preveza, Kefalonija in Atene, na turško Antalivo, na italijanski letališči Neapelj in Olbia na Sardiniji, na španska letališča Menorca, Gerona, Palma de Mallorca, Ibiza in Tenerife, v Tuniziji v Tunis in Djerbo, na Hrvaškem v Dubrovnik in Split ter na bolgarsko letališče Varna. Maja in junija bodo z graškega letališča čarterski leti na Rodos in v Barcelono.
Adria Airways, ki je februarja svojo floto okrepila še z osmim letalom, je lani kljub, težkim razmeram v letalskem prometu prepeljala 814.156 potnikov ali za dva odstotka več kot v letu prej ter 4.620 ton tovora, kar je v primerjavi s predlani 11 -odstotno povečanje. Poslovno leto je sklenila $521 tisoč evrov dobička. Med štiriindvajsetimi letalskimi prevozniki, ki so včlanjeni v Evropsko združenje AEA, se je po točnosti uvrstila na sedmo mesto.
Cveto Zaplotnik
Piše Maja Poljanec
Premagovanje ruskega
mraza
Nedelja, 2. 3. 2003
Sonce je. Tako redka stvar. Tale nedelja bo krasna. Na srečo nimamo šole, kot so nam prej obljubljali. Privoščila si bom sprehod do morja, ki mu težko verjameš, daje morje. Ljudje se še vedno sprehajajo po njem, vsake toliko časa tudi kak drzen voznik z avtom zapelje nanj. Ladje pa stojijo v pristaniščih še vedno vklenjene v led. Lepa bela, zmrznjena in s snegom pokrita Neva je dobila drug obraz. Skozi zimo sojo mimoidoči pokrili z odpadki. Čaka otoplitve, da se led raztopi, počisti gladino in jih odnese stran, ali na nov sneg, da pokrije odvržene steklenice in drugo šaro. Na obisku imam sošolko. Eno najlepših v razredu. Temno dolgolaso lepotičko iz Sibirije. Zenjo. Fantastično pevko, občutljivo igralko. Sveže Pomladansko zaljubljeno.
Petek, 7. 3. 2003
No, pa je minil teden. Taka je torej Pctersburška pomlad?!... Pred dvema dnevoma je termometer spet padel na -21
(XII. del)
in kar nisem mogla verjeti. Ruske zime niso samo mrzle, predvsem so dolge. Kar ne morem si več predstavljati poletja. Zdi se mi kot pravljica, slike iz otroških knjig. Dvomljivo sem danes prisluhnila radiu. Le -8 stopinj pod ničlo? No, bomo videli. Nič več ne verjamem. Tu je vreme neusmiljeno kaotično in človeka premetava sem in tja kot na podivjanem morju. Niti Rusi mi ne znajo nič pametnega povedati, ko jim jamram, kdaj bo toplo. Letos je bila ena bolj mrzlih zim. In posledično je mraz pokosil ves naš razred. Le polovica jih je hodila na predavanja ta teden. Vendar jih je večina danes čudežno ozdravela. Danes je namreč predvečer praznika. Dneva žena, 8. marca. Rusi ljubijo praznike. Teden dni prej vsepovsod prodajajo rože, čestitke, visijo napisi, na radiu nasveti, kaj podariti. Že zjutraj, ko sem prišla še vsa zaspana na uro ruskega jezika, so se slišali veseli zvoki iz kabineta. Na katedri proslavljajo! Ob 9. uri zjutraj?! Moja ura ruskega jezika je potekala normalno, razen tega, da sem zraven griz-
Ledena reka Fontanka. Cez njo hodim vsak dan v šolo. V ozadju krasen most, ob njem stoji čižek pižek - tisti mali ptiček, ki se je tako zelo napil vodke.
ljala čokolado in srkala gin s tonikom. "Profesorji nam že od ranega jutra čestitajo," mi pravi moja profesorica in vzdig-
ne svoj kozarček. "No, torej imamo dolge in kratke pridevnike, vidiš." Premišljajoč o pridevnikih, rahlo omotično z napol popitim kozarčkom v roki sem se privlekla skozi sončno jutro v naš avditorij. Tam ni bilo še nikogar, a na vseh omaricah deklet je visela čestitka. In potem se je začelo.
Vsi so prihajali s prazničnimi nasmeški. Dekleta pa je kar nosilo po zraku: "Naš dan je, naš dan! Z nastupajuščim praznikom!" je bilo slišati od vsepovsod. Pouk? Ah, kaj pa še! Če se ni opravičila profesorica, ker je hotela iti praznovat na katedro, pa so se opravičili študentje, ki so pripravljali "pozdravlienje" dekletom svojega razreda. Tako je cel dan minil v pričakovanju. Sošolci so se zaprli v naš avdito-
rij in niso pustili vanj deklet do poznega popoldneva, ko se je začela igra. Me pa smo se sprehajale, prisluškovale, se skrivnostno nasmihale druga drugi in ugibale, kaj bo... Pa se nas je profesor za igro le usmilil - končali smo kako uro prej. Fantje so nas posadili ob rob avditorija. Pripravili so nam smešno predstavi-co, ki se je končala z vsesplošnimi čestitkami, goro hrane in pijače. In zabavo, ki seje zavlekla pozno v noč...
Sobota, 8. 3. 2003
Kar noče se mi vstati. Glava ni na svojem mestu, udi so težki. Pa se odvlečes do kuhinje in spiješ zdravilno cedevito. Noč se ni končala v Akademiji. Tudi studentski dom je bil ves vznemirjen in na nogah. Včeraj zvečer sem spet pristala v internacionalni družbi. Koreja, Turčija, Rusija. Kitajska in Slovenija. In prav tako raznoliki hrani, pijači in glasbi. Zdravnice so padale in jezik kar naenkrat ni hi I več ovira. Saj veste, kako je. Izza okna pa kuka sobota." Še vreme ve, da je praznik. Zunaj je prekrasen sončen topel dan. in že stoji" Omar ob mojih vratih z rožami in s sestavinami za zajtrk. Ha, kako lepo je bili ženska na osmega marca! In ze seje dan zavlekel v popoldan. Počasi se vlečejo ljudje po hodnikih. Pomečkani. Počasnih nezanesljivih gibov. Z napol zaprtim, očmi. Nekateri niti ne vedo, kako očno so pristali tukaj. (Se nadaljuje)
Društvo s petsto članicami
Društvo Kmečkih žena Kranj je s petsto članicami eno najbolj množičnih na Gorenjskem.
Kranj - Medtem ko so občni zbori običajno precej suhoparno razpravljanje o poročilih in resnih problemih, je bil petkov redni letni zbor Društva kmečkih žena Kranj ob njegovi deseti obletnici predvsem zanimiva prireditev, ki so se je poleg kmečkih žena udeležili tudi številni gostje.
Če bi bilo v kmetijstvu res tako dobro, kot skušajo nekateri prikazati, potem bi bil v vseh kmetijskih šolah naval, je menil predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk in dodal, da povsod, žal, ni tako. V dosedanji županski karieri še nisem bil na tako obiskanem občnem zboru, je ugotavljal kranjski župan Mohor Bogataj in kmečkim žena obljubil finančno pomoč. Njegov županski kolega Ivan Štular iz Naklega je bil ob pohvalah tudi nekoliko kritičen, dejal je, da kmečke žene
ne Črv deluje na območju občin Kranj, Naklo, Cerklje, Preddvor, Jezersko in Šenčur, vključenih okrog petsto kmečkih žena. Lani so organizirale pet predavanj, sedem tečajev, osem ekskurzij, planinski pohod na Raduho, gorenjsko srečanje kmečkih žena, ogled gledališke predstave in dopust za "vikend" v toplicah, sodelovale pa so na razstavi Dobrote slovenskih kmetij in pogostile udeležence na različnih prireditvah. Pri njihovi dejavnosti so jim finančno pomagale občine ter tudi ministr-
Del udeleženk občnega zbora.
na nekaterih prireditvah v Naklem niso bile dovolj opazne. Direktor nakelske kmetijske zadruge Viktor Frelih je menil, da se kmetijam, ki imajo tako zagnane kmečke žene, ni treba bati za prihodnost. Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu Stane Rupnik pa je kmeticam zaželel, da bi priznanja z državne razstave Dobrote slovenskih kmetij "unovčile" na trgu in si s tem povečale dohodek kmetij.
Kot je^ povedala predsednica društva Štefka Pavlin, je v društvo, ki pod mentorskim vodstvom kmetijske svetovalke Mile-
stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Letos so z zimskim izobraževanjem že končale, ta mesec bo še tečaj iz higienskega minimuma, aprila in maja načrtujejo strokovne ekskurzije po Sloveniji in poleti družinski izlet v tujino, julija bo za članice in njihove družinske člane piknik, avgusta planinski pohod, oktobra pa bodo spet začele s strokovnim izobraževanjem - s predavanji o zdravstvenih problemih, ekološkem kmetovanju, integriranem pridelovanju in reševanju družinskih sporov ter s tečaji kuhanja, šivanja, fizioterapije, računalništva, aranžiranja daril ter izdelave čestitk in "buta-
Predstavitev starih oblačil.
ric". Na poročila ni bilo razprave, le ena od članic je predlagala, da bi organizirale tudi plesne tečaje; Jelka Rozman, ki je vodila občni zbor, pa je poročilo disciplinske komisije komentirala z besedami: "Nismo se ne teple in ne lasale."
Na zboru so s šopkom nagradili članice, ki so lani in letos na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij osvojile priznanje. Prejele so ga Olga Tičar z Zgornjega Jezerskega, Štefka Balanč iz Zgornje Besnice, Mija Murovec z Zgornjega^ Jezerskega, Marica Eržen iz Žabnice, kmetiji Jeglič
in Gregorc iz Podbrezij, kmetija Podjed iz Olševka, kmetija Markuta iz Čadovelj in Andreja Jagodic s Police.
Občni zbor so popestrili s kulturnim programom. Jure Sesek je slikovito predstavil Martina Krpana, nastopila je otroška glasbena skupina Navihančki, članice društva in še nekateri drugi pa so pod vodstvom Ane Zorž iz Škofje Loke na modni reviji predstavili oblačila, kot so jih nosili v obdobju od 1870. do 1950. leta.
Cveto Zaplotnik
Koriščenje Sapardovega denarja
Ljubljana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je z drugim razpisom iz programa Sapard, ki gaje objavila novembra lani, za naložbe v kmetijska gospodarstva, v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških izdelkov, v razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah ter v izboljšanje infrastrukture na podeželju namenila nekaj več kot 2,3 milijarde tolarjev. Večino denarja, to je 1,55 milijarde tolarjev, bo prispevala Evropska unija v okviru predpristopne pomoči bodočim članicam, ostalo pa bo zagotovila država proračuna. Do 20. marca je na agencijo prispelo 21 vlog, med njimi jih je bilo devet za razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah, sedem za izboljšanje infrastrukture na podeželju, tri za naložbe na kmetijah in dve za naložbe v živilsko predelovalno industrijo. Agencija je do omenjenega datuma sklenila z upravičenci, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, devet pogodb. CZ.
Predavanje o odnosih v družini
Češnjica - Društvo podeželskih žena Selška dolina bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo jutri, v sredo, ob pol štirih popoldne v zadružni dvorani na Češnjici predavanje o odnosih v družini. Predavala bo Damjana Šmid iz Zavoda Modrin. CZ.
Zmaga dijakov kranjske biotehniške šole
Na gorenjskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo je zmagala ekipa Srednje biotehniške šole Kranj.
Planina pod Golico - Kmetijsko svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj in podeželska mladina iz krajevne skupnosti Planina pod Golico sta v soboto zvečer pripravili pri Čopu na Planini pod Golico letošnje gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Pokroviteljica tekmovanja, ki je bilo tokrat že dvanajstič, je bila Občina Jesenice.
Od osmih prijavljenih se je tekmovanja udeležilo šest ekip, ki so odgovarjale na vprašanja o skrbi za varnost in zdravje pri kmetijskih delih, o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in o bontonu. Zmagala je ekipa Srednje biotehniške šole Kranj, za katero so nastopili Barbara Kunšič, Boštjan Knez in Tadej Kalan. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Planine pod Golico v postavi Frančiška Trpin, Jožica Klinar in Rok Razi nger, tretje in četrto mesto pa sta si z enakim številom točk razdelili prva in druga ekipa Škofje Loke. Za prvo ekipo so nastopili Tanja in Niko Kokelj ter Olga
Frlic, za drugo pa Simon Kokelj, Petra Arnolj in Damjana Peter-nelj. Peto mesto je zasedla ekipa Društva kranjske in tržiške podeželske mladine, šesto pa Plavški Rovt. Vse ekipe so prejele priznanja in praktične nagrade, zmagovalna ekipa pa bo zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju, ki bo 26. aprila«v Svetem Juriju ob Ščavnici.
Tekmovanje, ki so ga domačini popestrili še s kulturnim programom, je lepo uspelo. Obiskovalci so povsem zapolnili prireditveni prostor, med gosti pa je bil tudi jeseniški župan Boris Bregant.
CZ., foto: Samo Vidic
Zmagovalna ekipa z mentorico Natašo Šink.
Srečanje turističnih kmetij
Poljane - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe bo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer pripravila v gostilni na Vidmu v Poljanah tradicionalno Srečanje turističnih kmetij. Na srečanje so povabili vse, ki se na kmetijah v občinah Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri že ukvarjajo s turistično dejavnostjo ali o tem šele razmišljajo. Marija Ješe iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj bo predstavila pomen čiščenja in razkuževanja, pravilno uporabo čistil in razkužil na turističnih kmetijah ter Haccp sistem, ki zagotavlja visoko varnost pri pripravi hrane za goste. Po razpravi bo še večerja, za katero bo treba odšteti 1.600 tolarjev. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Vanja Bajd Frelih sprejema prijave še danes, v torek, na telefonski številki 51 12 701. CZ.
Hf SANOVET
lAV      Veterinarska amhi ilanta .le»s
w
d.o.o.
Veterinarska ambulanta Jesenice Murova 1, 4270 Jesenice Tel.: 5860-222
RAZPORED ZA CEPLJENJE STEKLINE ZA PODROČJE UPRAVNE ENOTE JESENICE
Cena cepljenja je 6.800 SIT. S seboj na cepljenje prinesite izkaznice! KraP
Datum
Ura
Mesto cepljenja
Rateče	10. 4.	12. 00	Centralni park. prostor
Podkoren	10. 4.	13. 00	Pri zbiralnici mleka
Kt. Gota, Log	10. 4.	14. 00	Pri gasilskem domu
Gozd Martuljek, Sr. vrh	10. 4.	15. 30	Pri starem Špiku
Belca	10. 4.	16.40	Na običajnem mestu
Mojstrana, Zg. Radovna	10. 4.	17.00	Pri KS Mojstrana
Dovje	10. 4.	18. 00	Pri zbiralnici mleka
Hrušica	11.4.	14. 30	Pri gostilni Crnologar
Kor. Bela, Potoki	11.4.	15. 30	Pri gasilskem domu
Javornik	11.4.	17. 00	Pri trgovini
BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna	11.4	18. 30	Na običajnem mestu
Jesenice - mesto in bližnja neselja	12. 4.	od 8.00 do 11.00	V veterinarski ambulanti Murova 1
Planina pod Golico, Prihodi, Prihodi, Plavški Rovt	12.4	9. 00	Na parkirnem prostoru
Javorniški Rovt, Pristava	12. 4	10. 00	Pri domu na Pristavi
Moste, Breg, Žirovnica	12. 4.	11. 00	Pri tehtnici v Žirovnici
Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovce, Vrba, Rodine, Smokuč	12. 4.	12. 30	Pri KS Breznica
ZAMUDNIKI			
Rateče, Podkoren, Kr. Gora, Log, Gozd Martuljek, Sr. vrh	14. 4.	14. 00	Pri gasilskem domu v Kranjski Gori
Dovje, Mojstrana, Belca, Zg. Radovna, Hrušica	14. 4.	15. 00	Pri KS Mojstrana
Javornik, Kor. Bela, Potoki	14. 4.	16. 00	Pri trgovini
Koroška Bela, Potoki	14. 4.	16. 30	Pri gasilskem domu
BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna	14. 4.	17. 00	Na običajnem mestu
Jesenice - mesto in bližnja naselja	14. 4. in 15. 4.	od 15. 00 do 17. 00	V veterinarski ambulanti Murova 1
Cepljenje - posamezno:	Po predhodnem naročilu		V veterinarski ambulanti Murova 1
Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica	14. 4.	17.30	Pri tehtnici v Žirovnici
Breznica, Doslovce, Vrba	14. 4.	18. 00	Pri KS Breznica
Za rejce goved tri nova plačila
Letošnja uredba o ureditvi trga z govejim mesom prinaša tri nova plačila: ekstenzifikacijsko premijo, klavno premijo za teleta in dodatno plačilo.
Kranj - Vlada je pred kratkim v okviru ukrepov letošnje kmetijske politike sprejela tudi uredbo o ureditvi trga z govejim mesom, ki določa premije, podpore skladiščenju ter intervencijski odkup in prodajo govejega mesa.
Vse letošnje premije po višini še za četrtino zaostajajo za evropsko primerljivimi plačili, rejci goved pa lahko uveljavljajo podpore za vse vrste ukrepov, kot jih kmetje v državah, članicah Evropske unije. Letošnja uredba v primerjavi z lansko prinaša tri nove ukrepe, to je ekstenzifikacijsko premijo, klavno premijo za teleta in dodatno plačilo.
Kot je razvidno iz uredbe, so do ekstenzifikacijske premije upravičeni rejci, ki bodo letos prejeli posebno premijo oz. premijo za krave dojilje, in obremenitev krmnih površin ne presega 1,4 glave velike živine (GVŽ) na hektar. Za izračun obremenitve je treba upoštevati vse govedo, staro pol leta ali več, ter ovce in koze, za katere se vlaga zahtevek. Krava dojilja, krava za prirejo mleka ter govedo,
staro več kot dve leti, šteje kot ena GVŽ, govedo, staro od pol leta do dveh let, 0,6 GVŽ, ovce in koze pa 0,15 GVŽ. Kot krmne površine ne štejejo površine, na katerih pridelujejo poljščine, za katere je možno uveljavljati neposredna hektarska plačila, ter krmne rastline, ki jih izključuje predpis o izvedbi letošnje kmetijske politike. Razpoložljive krmne površine morajo vsebovati najmanj polovice pašnikov.
Do ekstenzifikacijske premije so po uredbi upravičeni tudi rejci krav molznic, ki izpolnjujejo pogoj glede obremenitve krmnih površin, kmetujejo na hribovski ali gorski kmetiji in imajo na tem območju najmanj polovico krmnih površin. Država bo premijo izplačala le, če bo letos več kot polovica mleka prirejenega v hribov-
Občni zbor društva Blegoš
Gorenja vas - Članice Društva podeželskih žena Blegoš se bodo v petek ob sedmih zvečer zbrale v Kulturnem domu v Gorenji vasi na rednem letnem občnem zboru. Kot sta v vabilo zapisali predsednica društva Marjeta Kokelj in svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Vanja Bajd Frelih, bodo na zboru obravnavale poročilo o lanskem delu in letošnji program dejavnosti, zbor pa bodo popestrili otroška folklorna skupina Zala, Minka Markelj z Babjimi čenčami in skupina igralk s skečema Srečanje prijateljic ter Danes in pred sto leti. Po uradnem delu bo še večerja, igral pa bo ansambel Zala. Letošnji predlog za članarino je 1.500 tolarjev, za večerjo pa bo treba odšteti 1.400 tolarjev. CZ.
skem in gorskem območju. Kmet, ki želi uveljaviti ekstenzifikacijsko premijo, mora to označiti na zbirni vlogi, za krave molznice pa jo je skupaj z zbirno vlogo treba vložiti na predpisanem obrazcu do 30. aprila. Višina premije je 17.300 tolarjev na žival. Za letos jo bodo v celoti izplačali prihodnje leto, vendar najkasneje do 30. junija.
In kdo je upravičen do dodatnega plačila? Uredba določa, da je rejec, ki izpolnjuje pogoje za klavno premijo za klavno govedo, za te živali upravičen tudi do dodatnega plačila, razen za klavna teleta. Dodatno plačilo znaša 5.100 tolarjev na žival. Letošnja novost je tudi klavna premija za teleta v znesku 8.600 tolarjev za žival. Pogoj je, da so klavna teleta ob zakolu ali izvozu stara več kot en mesec in manj kot sedem mesecev in da imajo 160 kilogramov ohlajene klavne mase oz. največ 290 kilogramov žive teze-Zahtevke za dodatno plačilo in za klavno premijo za teleta je tre vložiti na predpisanem obraze , in sicer za prvo polovico leta p • do 15. julija, za tretje četrtletje oo 1. do 15. oktobra, za oktober^ november od 1. do 15. decen in za december od 1. do l*. Ja ^0 arja prihodnje leto. Država premije izplačevala od letošnja & 16. oktobra do 30. junija nje leto, praviloma v enem lahko pa tudi v dveh.
nasled-delu<
Cveto
Zapl°
tnik
Torek, 8. aprila 2003
OSEBNA RAST / nace.volcic@mojuspeh.com, SVET V GIBANJU / matjaz.gregoric@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Težko odvajanje slabih navad
Ste eden tistih, ki se jih trdno oklepa slaba navada, pa se je nikakor ne morejo znebiti? Se ne morete odpovedati cigaretam, prenajedanju,
alkoholu ali katerikoli drugi škodljivi razvadi?
Anon je nekoč dejal: "Navade so kot udobna postelja; z lahkoto se spravimo noter, a le s težavo iz nje." Zakaj se jim je tako težko odpovedati? Kaj je tisto, kar nas tako močno sili, da delujemo na določen način, čeprav si tega ne želimo in vemo, da je takšno vedenje škodljivo.
Naše življenje
je sestavljeno iz navad
Morda najprej to, kako do navade sploh pride. Pravzaprav je celo naše življenje sestavljeno iz navad. Kar pomislite. Že jutro se začne z navadami. Česanje las, umivanje zob, oblačenje, priprava zajtrka, vse poteka precej avtomatično, kajne? Kako pa bi bilo, če bi se teh opravkov vedno učili znova. Pisati se naučimo le enkrat. Z vožnjo kolesa in avtomobila je podobno. Plin, zavora, sklopka, vožnja po pravem pasu, opazovanje prometnih znakov, ustavljanje pri rdeči luči, vse počnemo skoraj nezavedno in hkrati lahko razmišljamo tudi o drugih stvareh.
Vidite, sposobnost, da določene stvari prepustimo naši podzavesti in se jih navadimo, je naša pozitivna in ne negativna lastnost. Ljudje imamo s tem možnost, da privzgojimo dobre navade, ki so pomembne pri našem ustvarjanju. Strokovnjaki pravijo, da navade služijo zato, da sprostimo miselni del možganov in na ta način damo možnost tistemu delu, ki je namenjen ustvarjalnemu mišljenju.
Zakaj se tako pogosto nav-zamemo prav slabih navad?
Veste, kje je največji problem? V tem, da imamo ljudje vedno možnost izbire. In vedno lahko izbiramo, ali bomo privzgojili pozitivne navade ali pa dopustili, da nas uklcščijo negativne. Žal se pogosto zgodi, da izberemo ravno drugo. Ste že kdaj razmišljali za-
kaj je tako? V življenju se moramo vzpenjati na gore, dosegati vedno nove vrhove, zakaj moramo s seboj vselej vlačiti težka in zavirajoča bremena v obliki slabih razvad? Naj vas nekaj vprašam. Bi za pet kilometrov dolgo pot uporabili avto ali bi se odpravili peš? Odšli bi z avtom, kajne? Zakaj? Ker je tako bolj udobno, imam prav? In ravno stremenje za občutki udobja in užitki je največkrat razlog, da se navzamemo slabih in škodljivih navad.
S slabimi navadami pogosto zapolnjujemo praznino, ki jo čutimo v sebi
Znanstveniki, ki proučujejo te pojave, ugotavljajo, da ima vsaka navada v osnovi pravzaprav neki pozitiven cilj. Grizenje nohtov se na primer začne zato, da se izognemo nevrozi. Prekomerno uživanje hrane v začetni fazi služi boljšemu počutju. Nadležna navada kroničnega pritoževanja prvotno človeku služi, da si znova pridobi moč, ki mu v življenju primanjkuje. Tako se navada začne. Z vztrajnim ponavljanjem takšnih in podobnih oblik vedenja se v naših možganih ustvari vzorec, ki sčasoma postane del nas in brez katerega ne moremo več normalno delovati. Tisto, kar nam je v začetku predstavljalo "zdravilo" proti stresu, bolečini in neudobju, kasneje postane past, ki brez da bi tako želeli, oblikuje in vodi naše življenje. Ali kot je dejal John Dryden: "Ljudje najprej ustvarimo naše navade, kasneje pa naše navade ustvarjajo nas."
K omejujočim navadam nas silita telo in um
Ko je navada vsidrana, nas k neželenemu delovanju silita tako fizično telo, kot naš um. Recimo, da imate težave s prekomerno te-
lesno težo in se želite odpovedati sladkarijam. Mama domov prinese okusno čokoladno pecivo in en kos pripada tudi vam. Seveda nemudoma odklonite, saj ste se odločili, da boste hujšali in hrano omejili. A pecivo ostane na mizi in Osti kos obvisi pred vašimi očmi...
...vaše telo poskrbi, da najprej zaduhate vonj peciva, nato kemično reagira na zunanje dražljaje (vonj, oblika) in pošlje možganom sporočilo, kaRo pecivo dobro izgleda. Možgani si kmalu ustvarijo svojo podobo peciva, v vas vznik-nejo občutki in predstave, kako pecivo jeste, kako slasten okus ima, kako dobro se počutite ob tem. Takšna reakcija še bolj spodbudi telo in ta začuti še večjo nujo po kolaču. Informacija znova pride nazaj do možganov in tako na-
Stremenje za občutki udobja in užitki je največkrat razlog, da se navzamemo slabih in škodljivih navad.
prej in tako naprej, dokler sila ni tako močna, da kos peciva preprosto vzamete in ga pojeste. Podobno je s cigareto, alkoholom in drugimi škodljivimi navadami.
Dobro, boste rekli, imam škodljivo navado in marsikaj sem že poskusil, da se je znebim. Zakaj za vraga, je to tako težko'? Zakaj preprosto ne morem prekiniti s tem in živeti brez nenehne prisile po nečem, kar sploh nočem? Zakaj so slabe navade tako trdovratne? Po vsem povedanem si bomo na ta vprašanja odgovorili bistveno lažje.
Zakaj se torej slabih navad tako težko odvadimo?
Prvi razlog je ta, da slabe navade največkrat zapolnjujejo naše osnovne potrebe - potrebo po sprostitivi, ki nastane zaradi stre-
sa, in potrebo po sreči, užitku in ljubezni. Ravno pomanjkanje ljubezni vodi do mnogih zasvojenosti. Slabe navade, kot ste videli, v začetku nudijo precej udobno in priročno bližnjico do boljšega počutja, sreče in sprostitve. Seveda vemo, da obstajajo bolj zdravi načini, da dosežemo takšne rezultate, a omenjeni načini so najhitrejši in zahtevajo najmanj napora. Nič ni lažjega kot to, da sežemo po cigaretni škatlici ali odpremo hladilnik. Ker smo torej ljudje tako pogosto pod stresom in vselej srčno hrepenimo po sreči in ljubezni, le s težavo zamenjamo "znane" poti do teh občutkov z neznanimi in tako tvegamo neudobje, trpljenje in občutke negotovosti. Drugi razlog, zakaj so navade tako trdovratne, je
1. Imejte glavo pokonci in odprte oči. Čeprav so zadržane in nevsiljive, so mačke vedno na preži in jim nič ne uide. Človek se pogosto lahko nauči več, če je tiho in opazuje. Seveda ne morete biti neopazni ves čas, a včasih je to vseeno vredno poskusiti.
2. Vedno pristanite na svojih nogah. Ne glede na to, ali izgubi ravnotežje ali pa je nepričakovano odrinjena iz varnega mesta, mačka vedno pristane na vseh štirih. Od nje se lahko naučimo, kako ostati hladen, kadar nas nekaj spravi s poti.
3. Vedite, kdaj je dobro pokazati kremplje. Kadar so mačke izzvane, vam dajo vedeti, da so se pripravljene postaviti zase s tem, da zapihajo ali zamahnejo s kremplji. Seveda se vam ni potrebno po mačje pretepati, dobro pa se je zavzeti zase, če je tako potrebno.
4. Jejte le takrat, ko ste lačni. Ne glede na to, kako mamljiva je njihova hrana in koliko je je še v
ta, da so tako globoko vsidrane v naše možgane. Ustvarili smo vzorce, ti so postali del našega življenja in telo seje prilagodilo našemu vedenju. Tako se dogaja, da ko želimo zamenjati negativno navado s pozitivno, se nam prva, ki je del nas, avtomatično preriva v ospredje in nam onemogoča razvijanje bolj zdravega vedenja. Spomnite se čokoladnega peciva.
Vsake škodljive navade se lahko odvadite
Ampak stvar vseeno ni tako črnogleda, kot je videti. Vse naše navade izvirajo iz glave, ne iz telesa in če zmoremo obvladati um, potem nam lahko uspe karkoli.
posodi, bo mačka vedno prenehala s cmokanjem takrat, ko bo sita. Ali lahko enako trdite tudi zase?
5. Nikoli ne dajte drugim vedeti, da se potite. Mačka ima tipičen obraz profesionalnega ig-
John Dryden; "Ljudje najprej ustvarimo naše navade, kasneje pa naše navade ustvarjajo nas."
Ne le to, da se slabih navad odvadimo vedno, ko se za to odločimo, ampak tudi bistveno hitreje, kot si lahko mislimo. Lahko se odvadite kajenja, lahko se odpoveste pretiravanju s hrano, lahko se vzdržite alkohola, lahko se znebite katerekoli druge navade, ki vas zavira in bremeni. Nekaj idej o tem, kako to storiti in kako ustvariti nove, bolj pozitivne navade, si v Gorenjskem glasu preberite naslednji torek.
Nace Volčič www.mojuspeh.com
ralca pokra. Ne le, da nikoli ne veste, o čem razmišlja, ampak skoraj vedno izgleda, kot da se ima v popolni oblasti. Seveda vam ni potrebno zakrivati vseh vaših čustev, a kadar vas je strah ali ste nervozni, drugim tega vseeno ni treba pokazati.
6. Velikost ni pomembna. Ste kdaj opazili, da je v večini odnosov pes - mačka, prav mačka tista, ki nosi hlače? Nazorno nam pokaže, da se takšen položaj ne meri po moči ali velikosti, ampak po odnosu in osebnosti.
7. Bodite neodvisni. Za mačko običajno ni potrebno veliko skrbeti in nagiba se k čustveni samozadostnosti. Gre po svoje in se ne meni za zunanje pritiske. Njihova neodvisnost nas uči, kako pomembno je biti iskren s samim seboj, se zavedati lastnih moči in biti pogumni, kadar smo sami. Seveda je pomembno, da se za pomoč včasih obrnemo tudi k drugim, ki so nam blizu.
Sedem lekcij, ki nas jih lahko nauči mačka
'Protialkoholna ključavnica" za švedske voznike tovornjakov
Alkoholni hlapi preprečujejo zagon
Švedske prometne oblasti so pričakovale, da bo napravica, ki preprečuje zagon motorja pijanim voznikom letos postala del obvezne opreme pri tovornjakih in drugih večjih gospodarskih vozilih. Na kakšno podobno rešitev bi lahko pomislili tudi snovalci slovenske prometne zakonodaje.
Severnjaki, ki se že pregovorno v precejšnji meri posvečajo prometni varnosti, so se problema opitih voznikov lotili na izviren in zelo verjetno učinkovit način. Tako imenovana protialkoholna ključavnica sicer še nima mesta v
zakonodaji, vendar so jo trgovci tovornih vozil in avtobusov znamke Volvo začeli ponujati prevozniškim podjetjem in zasebnim prevoznikom kot del dodatne opreme. Napravica, ki sojo preizkusile švedske cestne oblasti, je soraz-
merno preprosta. Pred vožnjo mora voznik izdihati zrak v ustnik merilnika stopnje alkoholizirano-sti, ki je povezan s zagonsko ključavnico vozila, ne moti pa računalnika, ki skrbi za delovanje ostalih pomembnih naprav. Če
Utrujenim nogam pomaga elektrika
Zložljivo kolo z elektromotorjem je vsestransko uporabno za vožnjo po mestnih središčih ali v podeželski okolici.
Kdor ne mara avtomobilov ali motociklov, mu bo morda všeč zložljivo kolo, ki mu lahko namestimo tudi elektromotor. Tako* so mislili pri francoskem Renaultu, ki je sicer precej bolj znan po proizvodnji avtomobilov, že nekaj časa pa se precej intenzivno ukvarja tudi z dvokolesniki.
Zložljiva kolesa so bila pred časom zelo v modi, potem pa je njihov sloves zamrl, saj so si proizvajalci izmislili predvsem lahke materiale in s koles odvzeli (ne)potrebno navlako. Zapping, kot se imenuje Renaultov dvoko-lesnik, pa predstavlja vrnitev tovrstnih vozil, ki so zelo prikladna za uporabo v mestnih središčih in na podeželju, med kampiranjem aH križarjenjem s plovilom. Zap-Ping tehta le 9 kilogramov in še enkrat toliko, če mu je dodan elektromotor, ki za delovanje uporablja energijo, ustvarjeno z vrte-
njem pedal. Njegova moč znaša 230 kilovatov, dodana baterija pa zadošča za 15 - kilometrsko razdaljo! Električna pomoč je seveda najbolj dobrodošla pri premagovanju vzponov ali ko je kolesar
utrujen. Osnova izvedba stane 640, "elektrificirana" pa 1350 ev-rov. Po zappinga je žal potrebno v tujino, saj slovenski Rcnaultovi trgovci dvokolesnikov (še) nimajo v svojem programu. M.G.
meriilnik zazna prisotnost alkoholnih hlapov, motorja ni mogoče zagnati pet minut, nakar je potrebno ponoviti preizkus, in če je rezultat nespremenjen, je potrebno vozilo privleči do servisne delavnice. Tam z izbrisom podatkov iz naprave deblokirajo ključavnico in vozilo je spet operativno.
Takšen pregon alkohola iz vrst poklicnih voznikov bo slednje verjetno prisilil, da bodo svoje delo opravljali trezni. Na švedskih cestah je namreč v povprečju vsak dan 16.000 opitih voznikov in mnogi sebe in druge udeležence
spravljajo v nevarnost. Zanimanje za protialkoholno ključavnico je veliko in z njo so doslej opremili okoli 1500 vozil. Največ zanimanja je med prevozniki, ki opravljajo prevoze šolskih otrok, taksi službami in prevozniškimi podjetji, ki prevažajo nevarne snovi. Naprava, ki deluje v zelo širokem temperaturnem razponu (od -45 do + 85 stopinj Celzija), stane 17.500 švedskih kron, kar je v primerjavi s posledicami prometnih nezgod, ki jih lahko prepreči, skoraj zanemarljivo.
M.G.
Če ne gre prvič, voznik lahko poizkusi še enkrat čez pet minut. Če naprava tudi potem zazna prisotnost alkohola, mora vozilo na deblokado zagona motorja v servisno delavnico.
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot HO vozil).
Znamka in tip
Megane Scenic 1,9 d k,abs,sv,cz... Opel Frontera 3,2 vsa oprema Megane 1,9 dci fairway k,abs,sv,cz,es.. VW Sharan 1,9 tdi k,abs,sv,cz...' Ren.Megane break l,9dci k,abs,sv,cz... Renault Clio 1,2 16v dyn. k,abs,sv,'cz... Renault Thalia 1,4 16v expres. sv,ćz,es Renault Master tov. 2,5d sv,cz Renault Clio 1,2 16v auth. abs,sv,cz.. Renault Thalia 1,4 16v expres. sv,cz,es Alfa 146 1,6 k,abs,sv,cz,es.. BMW318 1,8 k,abs,sv,cz...
Letnik-barva
2002 bela 1999 rdeča
2002 srebrnozlata
1997 siva
2001 met.rdeča
2003 zlata
2002 met.modra
1998 bela 2002 črna 2002 srebrna 1998 rdeča 1993 zelena
Cena V Sit
3.490.000,00 3.790.000,00 2.980.000,00 2.660.000,00 2.550.000,00 2.250.000,00 1.790.000,00 1.780.000,00 1.750.000,00 1.730.000,00 1.340.000,00 1.280.000,00
RENAULT
www.rilpetour-remQilLsi Za vozila ar garnnrijn vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
•(i V(I/IM)ZGARANC!KI
- K: KLIMA
•SV BERVOVOLAN
- CZ CENTRALNO ZAKLEPANJE
- K: RA0I0
- KS III MK DVIG STEKEL
- AIR AIKHAG__.___.----
SERVISNO PRODAJNI CENTKR KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaS avto na enem mestu:
. Prodaja vozil Renault    ♦ Zavarovanja in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
Odkup in prodaja rabljenih vozil Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih voal
Test: Opel Astra 2.2 16 V DTI N'Joy
Jesen je lahko tudi drugačna
Na jesen svojega življenja bi rad vsak človek ostal čim bolj vitalen in aktiven. Morda je primerjava neumestna, ampak tudi v avtomobilskih tovarnah si želijo, da bi njihovi modeli, za katere je že znan datum upokojitve, do konca ohranili aktivno vlogo in se s tekmeci enake starosti ali celo mlajšimi enakovredno borili za prodajne številke in tržne deleže.
Tudi Oplovemu modelu astra se nezadržno bliža čas slovesa in v razvojnih oddelkih pospešeno pripravljajo naslednika. To pa seveda še ne pomeni, da so astro odpisali; nasprotno, z drobnimi oblikovnimi osvežitvami in s posodabljanjem tehnike si pri Oplu prizadevajo, da bi ostala v igri pri lovu na
kupce avtomobilov spodnjega srednjega razreda. Omembe vredna novost je tudi večji in močnejši turbodizelski motor, ki je v staro vsajen zato, da bi nadoknadila Oplov zaostanek pri tovrstnih pogonskih strojih in seveda predvsem zato, da bi bili potolaženi tisti, ki hočejo imeti štirikolesnik z
Oplovo astro, ki je že zaplula v jesen svojega avtomobilskega življenja, v doglednem času čaka zamenjava, doslej pa je bila deležna več tehničnih kot lepotnih popravkov.
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: . . ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
mere: .......................d. 4,110, š. 1,710, v. 1,420 m
medosna razdalja: .............................2,605 m
prostornina prtljažnika:........................370/1230 I
teža praznega vozila: ............................1250 kg
dovoljena skupna teža: ..........................1770 kg
motor: ........................štirivaljni, turbodizelski, 16V
gibna prostornina:............................1240 cem
moč: ......................92 kW/125 KM pri 4000 v/min
navor: ............................280 Nm pri 1500 v/min
najvišja hitrost:...............................203 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: .......................9,9s
poraba EU norm.: ..... .............8,4/4,6/6,0 1/100 km
maloprodajna cena: ........................4.115.151 SIT
zastopnik: .......................Opel marketing, Ljubljana
dobrimi zmogljivostmi in hkrati z "naftno" gospodarnostjo.
Zunanjost: kakšne posebne oblikovne revolucije zdajšnja generacija astre ni prinesla s seboj že pred petimi leti, koje prišla na ceste in že takoj je imela veliko dela s svojima dvema močnima neposrednima tekmecema. Zunanja podoba sicer še ni povsem starikava, jo je pa že precej načel zob časa in nekatere poteze so že kar daleč od tistega, kar so Oplovi oblikovalci pokazali pri novejših izdelkih. Delno prilet-nost rešuje pestra ponudba karo-serijskih različic, med katerimi je najbolj zaželena petvratna, ki je videti dovolj dinamična in je hkrati prostorsko naravnana družinskim potrebam.
Notranjost: velja enako kot pri zunanji podobi: v astri-ni notranjosti bi težko našli kaj posebno izstopajočega, vendar je skoraj vse na ravni solidnega povprečja. Najbolj navduši prostornost, ki tako vozniku in potniku spredaj kot tistim, ki so jim dodeljena meta na zadnji klopi, omogoča udobno sedenje in občutek, da se vozijo v večjem avtomobilu. Prednja sedeža sta čvrsta in precej dobro oprimeta telo, voznik s pomočjo višinske nastavitve lahko hitro najde ustrezen položaj in če njegove noge le niso predolge, se tudi za njegovim hrbtom ne bo godilo slabo. Pred voznikovimi očmi je pregledna in germansko urejena armaturna plošča, ki ji glede uporabnosti ni mogoče oči-
tati skoraj ničesar, razen zoprne in neugledne belkasto oranžaste osvetlitve, od katere pri Oplu nočejo odstopiti. V to poglavje pripomb sodi tudi zaslon, ki služi potovalnemu računalniku, katerega upravljanje je za hiter pregled informacij nekoliko preveč zapleteno. Pogled na prtljažnik razkriva, daje prtljagi in tovoru namenjen dokaj velik, vendar nič izjemen prostor in kdor ima večje zahteve, naj se rajši odloči za kom-bijevsko različico. Nekaj je mogoče postoriti s podiranjem zadnje klopi, a s tem odpade možnost hkratnega prevoza petih potnikov. *★★/★&• Motor: 2,2-litrski turbodizelski štirivaljnik je presajeno srce iz Oplovega večjega modela vectra. Srčna kirurgija je bila v tem primeru načrtovana dobro, izvedena pa povprečno, kajti ta pogonski stroj je v astri mnogo bolj hrupen kot v večji sestri in povzroča več tresljajev, kot bi se spodobilo za zdajšnje dizelske čase. Motorju seveda ni mogoče zanikati zmogljivosti, ki so ne glede na dejstvo, da ne zmore najsodobnejše tehnologije, povsem prepričljive. Zelo enakomerno razporejen motorni navor vozniku omogoča lenarjenje s prestavno ročico, zlasti v nižjem območju vrtljajev pa si lahko privošči tudi živahnejše pospeševanje. Naftna žeja se v povprečju giblje pod 8 litri na 100 kilometrov, glede na režim vožnje pa lahko za slabega pol litra niha navzdol in za skoraj cel liter navzgor.
OPEL ASTRA 2.2 DTI 16 V N'JOY in bližnji tekmeci
model maloprodajna cena
CITROEN XSARA 2.0 HDi exclusive (81 kVV) 3.760.000 SIT VOLKSVVAGEN GOLF 1.9 TDI highline (81 kW) 4.569.380 SIT PEUGEOT 307 2.0 HDI XSi (81 kW) 4.821.000 SIT
Poleti bo BMW poslal na ceste novo serijo 5
Samozavesten prihod pete generacije
Poletje bo za bavarsko BM W izredno delovno, saj bo takrat nared ena njihovih glavnih letošnjih novosti, nova, že peta generacija serije 5. Novinec se bo oblikovno delno navezoval na večjo serijo 7, sicer pa bo prinesel s seboj kup inovativne tehnologije.
Nova serija 5 z. odhajajočim modelom nima neposredne povezave, saj nadaljuje BMW-jevo obli-
kovno usmeritev, začeto z limuzino serije 7, ki sicer ni povsod naletela na topel sprejem, kljub
temu pa so se v tovarni odločili za postopno preobrazbo. Pri novi limuzini bo posebej izrazit športno zaobljen nos z obvezno ledvičasto masko hladilnika in z zavihanima žarometoma, nato pa sledijo dokaj stroge bočne linije in manj kontroverzen zadek kot pri večji seriji.
V začetku proizvodnje bosta za pogon skrbela dva bencinska in en dizelski motor. V različici 52()i bo 2,0-litrski (170 KM) in v 530i 3-litrski bencinski šestvaljnik (231 KM), družbo pa jima bo delal 3-litrski šestvaljni turbodizel (218 KM) z drugo generacijo visokotlačnega vbrizga goriva po skupnem vodu. Oktobra bo motorna paleta dopolnjena še z 2,5-lilrskim šestvaljnikom (192 KM) v različici 525i in s prestižnim 4,4-litrskim osemvaljnikom v 545i, ki bo limuzino poganjal kar s 333 konjskimi močmi.
Nova limuzina prinaša s seboj vrsto sodobnih tehnoloških reši-
tev. V potniški kabini bo voznika pričakala dramatično modernizirana armaturna plošča skupaj z drugo generacijo komunikacijskega sistema iDrive. Aluminijasta šasija je pripomogla k zmanjšanju teže za celih 65 kilogramov v primerjavi s predhodnikom, med drugim pa bo na voljo tudi aktivni volan z ohranjeno mehansko povezavo med krmilnim mehanizmom in kolesi, ki izboljšuje voznikovo občutenje povratnih informacij s ceste in povečuje zanesljivost. Novost so tudi prilagodljivi žarometi s 15-stopinjskim zamikom snopa in inovativne zadnje luči z. led diodami, katerih svetilnost se bo povečevala skladno z močjo zaviranja.
Na večini evropskih trgov bo novi BMW serije 5 svojo prodajno pot začel poleti, pri slovenskem zastopniku Avto Aktiv pa ga pričakujejo jeseni; cene za zdaj še niso znane. Matjaž Gregorič, foto: BMW
Tako kot na zunanjosti tudi v potniški kabini razen zadovoljive prostornosti astra ne ponuja nič izjemnega.
Vozne lastnosti: Astra ima dobro uglašeno podvozje in za zanesljivo lego na cesti spet največ zaslug pripada dolgi mc-dosni razdalji. Avtomobilu se čuti, daje bil podvržen germanski vzgoji, zato je vzmetenje precej čvrsto, blaženje kratkih cestnin grbin pa še vedno dokaj ugodno za udobje potnikov. S hitro vožnjo v ovinke astra nima večjih težav, ne glede na to, daje večji dizelski motor nekoliko težji od drugih pogonskih strojev, ki se vrtijo v tem avtomobilu.
Končna ocena: Astra z. na j moč ne j š i m tu rbodi ze I sk i m motorjem sodi v sivo povprečje svoje avtomobilske skupine. Z
nobeno lastnostjo izrazito ne odstopa, a hkrati ustvarja vtis, da gre za vsestransko soliden izdelek. Ce bi pri Oplu že imeli turbodizelski motor z novejšo tehnologijo in če bi pri določanju cene upoštevali tudi priletnosl avtomobila, bi bila slika (in ocena) verjetno nekoliko drugačna.
Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično
★ ★★★^rdobro *** (t povprečno
* * & t< ftzad ovo Ij ivo ★ft-fr-fr-frslabo
/ vmesna ocena
Slovenski avtomobilski trg v prvi letošnji četrtini
Okrevanje ali načrtno zavajanje?
Statistika je v marcu zabeležila 5.602 registraciji novih osebnih avtomobilov, kar pomeni letošnji najboljši prodajni mesec in skupni izkupiček 15.276 enot v prvi četrtini. Kljub statistično ugodni sliki, poznavali opozarjajo, da je med registracijami veliko "kloniranih" avtomobilov in da je realnost precej drugačna.
Prodaja novih avtomobilov je letos že ves čas v vzponu, saj je bilo januarja prodanih 4.606, februarja 5.068 in marca 5.602 nova avtomobila. Toda akterji na slovenskem avtomobilskm trgu opozarjajo, da statistika beleži tudi večkratne enodnevne registracije enih in istih avtomobilov, ki se kasneje prodajo kot rabljeni, ali pa jih slovenski avtomobilski zastopniki izvozijo v države, kjer lahko dosežejo ustrezno ceno. Koliko je zastopnikov, ki se ukvarjajo s takšnim "poslom" in kakšna je "statistična napaka" zaradi avtomobilov, ki so sicer bili registrirani, vendar nanje niso nikoli pritrdili registrskih Habli, uradno ni znano. Zelo verjtno pa je, opozarjajo pri nekaterih znamkah, da je tako imenovanih kloniranih avtomobilov vsak mesec kar okoli 10 odstotkov, kar z. drugimi besedami pomeni, da novi štiriko-lesniki letos še težje najdejo pot do kupcev kot lani,
Ne glede na zakulisno dogajanje je v razmerjih med posmaeznimi znamkami letos prišlo do spere-memb v razrstitvi. Pom treh mesecih je trdno na vrhu še vedno Renault, ki mu sledita drugi Volkswagen in tretji Peugeot, na presenetljivem četrtem mestu pa je Skoda, ki je uresničila že dobro polovico lanske prodaje. Citroen se zaenkrat oklepa petega mesta, Fiat je padel za dve stopnički inje šesti, Opel ostaja na sedmem, Hy-undai na osmem in Seat na devetem mestu, medtem, ko je na notranji meji desetreice Ford. Prva znamka s perestižnim prdznakom je Audi na enajstem mstu, takoj za njim je prva japonska znamka To-yota, opazen je vzpon Daevvooja na trinajsto mesto, navzgor pa grdo tudi Nissan, mazda, Mercedes-Benz, Honda, BMW, in še nekateri drugi.
Matjaž Gregorič, vir: MNZ, obdelava: Avto Triglav
Ne čakaj na maj!
Ob nakupu Thalie Air v mesecu aprilu prihranite 450.000 SIT
BON BON
RENAULT
V akciji Renault Bonbon ob nakupu Thalie Air prihranite 450.000 tolarjev! Thalia Air vas bo prepričala z visoko stopnjo varnosti in udobja, dinamičnimi bencinskimi in dizelskim motorjem, največjim prtljažnim prostorom v segmentu in brezplačno klimatsko napravo!
www.renaiulLiJ
9
Vaši prispevki že počasi kapljajo v naš nabiralnik in danes objavljam prvega; Adi Smolar v svoji pesmici pravi "Jaz ne grem v šolo!" in z njim se strinja tudi Polona.
Še vedno velja naša aprilska nagradna akcija - vsi, ki boste poslali svoj prispevek na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ali na elektronski naslov ana.cergolj@g-glas.si, vas čaka na Tednu mladih v Kranju, ki bo v začetku maja, sladoled zastonj.
Torej, zimskega spanja je nepreklicno konec, zato hitro svinčnik v roke (ali pa tipkovnico pod prste) in pišite mi.
Ana Cergolj
AHA
(?«.
Jaz ne grem v šolo
Pravijo, da je jutranji spanec najslajši. Jaz se s tem čisto strinjam, saj odkar hodim v šolo, rada spim malo dlje. Nekega jutra pa se mi je zgodilo tole: Bilo je lepo zimsko jutro. Sonce še ni vstalo, da bi stopilo sneg pred našo hišo. Jaz sem zadovoljno spala v svoji postelji in sploh nisem slišala, kdaj mi je zazvonila budilka. Potem sem se zbudila, da bi pogledala na uro. "Pet čez osem!" sem zakričala. Takoj sem videla, da si moram za mami izmisliti zvijačo, da mi ne bo treba v šolo. Ko sem prišla v kuhinjo, je mami že sedela za mizo. Rekla sem ji, da se zelo slabo počutim, in da me bolita glava ter grlo. Mami mi je dala tablete proti glavobolu. Čez nekaj minut sem imela občutek, da me glava ne bo bolela še naslednjih nekaj let.
To je bil dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Pa tudi ga nisem nikomur zaupala. Toda kmalu po tistem sem zares zbolela. Mislim, da zaradi tistih groznih tablet proti glavobolu. Le dve stvari pa sta bili dobri: tisti dan so bili z menoj vsi prijazni in še glavno - ni mi bilo treba v šolo.
Pa samo poskusite reči, da ta moja namišljena bolezen ni bila dobra!
Polona Sušnik, 6.a OŠ Šenčur
Rok Benkovič:
"Letos še nisem bil v šoli!"
Rok je pri 17 letih najmlajši član A reprezentance smučarskih skakalcev. Pravi, da če bi moral izbirati med občutkom, ko je sredi dobrega poleta, in tistim, ko si noro zaljubljen, bi zaenkrat še izbral prvega.
Rok, ko prideš domov s tekme - ti domači nosijo "štrudl na kavč" ali te opomnijo, da pospravi sobo?
"Mislim, da so kar prijazni inje bolj "štrudl" kot pa soba. Potem pa pride tudi to - kasneje." Najbrž kar veliko manjkaš v šoli? "Ja. letos sploh še nisem bil tam. No, dvakrat sem šel samo malo pogledat."
Zdaj je sezona končana. To pomeni, da sem te danes zmotila pri učenju?
"Ja, sedaj se bom res ves čas učil. Danes se še
nisem, ampak se še bom. Da bom lahko sploh
nadoknadil, kar sem zamudil."
Se kdaj učiš, ko potujete na treninge ali tekme?
"No, ja, recimo, da se tudi včasih zgodi."
Na katero šolo hodiš?
"Na Gimnazijo Šiška."
Ti profesorji kot vrhunskemu športniku kdaj pogledajo skozi prste?
"Ah, narediti moram ravno tako vse kot drugi. Je pa res, da imam individualne ure; lahko rečem, da mi "grejo na roko"."
Te ljudje na ulici že prepoznavajo?
"Ja, me. Ampak ne še vsi." Ti je všeč pozornost navijačev in oboževalcev?
"Pravijo, da to spada zraven. Če dobro skačeš, moraš dati tudi kakšen avtogram. Jaz poskušam ustreči vsem."
Vas v reprezentanci učijo, kako se obnašati v javnosti?
"Enkrat smo imeli en tečaj. To je vse."
Obstaja kakšen Rok Benkovič fan club?
"Na tekme pridejo navijat moji klubski kolegi iz. Mengša."
Ko si bil mlajši« si verjetno v živo gledal skoke v Planici ...
Največja otroška neumnost ... Mami sem nastavil na stopnice lonček s slepci - potem je bilo pa kričanje ...
V šoli prav zares sovražim ... Ne maram matematike.
Zares dobro znam .... Prav super ničesar, ampak recimo biologijo. Nimam pojma o ... Plesu
H/ pa fnislifno fofeo
Tak, ki Tak, ki Tak, ki Tak, ki
Kakšen je dober učitelj, dobra učiteljica? Vsem tistim učiteljem in učiteljicam, ki to še niste, svetujejo učenci 1. razreda OŠ Besnica. Tak, ki nam da malo naloge, da imamo čas za zaljubljenost. Nejc M. Tak, ki ne da preveč naloge in se smeji. Rok Tak, ki ne da preveč naloge in deli bonbone. Lovro Prijazen, dober, nasmejan in ima rad rože. Sara H. nas veliko nauči. Mlaja
bi nam nikoli ne dal domače naloge in bi bila šola samo ob sredah. Gregor bi nam nosil bonbone, se smejal in nas veliko naučil. Jera nam veliko pove in nas veliko nauči.    Sara T.
"... vedno, vedno sem jih šel gledat!"
Si že takrat vedel: "Enkrat bom tudi jaz tam skakal?"
"Ja, predvsem zadnje leto, ko mi je šlo res dobro." Kako to, da si toliko boljši od svojih vrstnikov? Več talenta?
"Nimam pojma. Trudimo se vsi, ampak menije uspelo malo prej."
Kdo skrbi za tvojo kačo, ko te ni doma?
"No, saj v bistvu ni treba veliko. Le prižigati lučko in menjati vodo. Predvsem sestra, tudi mami včasih."
Lisi i% dft^vft/fca
Torek, pomlad,
dnevnik
sedmošolca
it«
Tale pomlad je res zmešala vse punce v našem razredu. Tisto vreščanje, ki me že tako ali tako živcira, je postalo zadnje dni neznosno. Pa ne samo to. Ko sem prišel danes v šolo. me je ob pogledu na Nino. ki je drugače čisto ok - no, še več kot ok ... No, vsaj tako se mi je zdelo do danes. Potem pa ... oranžna? Ne Nina, ampak njeni lasje. Kaj je punci padlo na pamet? Seveda sem pomislil na kakšen nesrečen eksperiment pri kemiji, ampak ona sploh ni dajala takega vtisa. Kar bi jaz vsekakor skril pod kapo, je ona ponosno razkazovala. Z Majo (a morata res ves čas tičati skupaj) sta se sprehajali - ali bolje rečeno paradirali - po hodnikih mimo zgroženih pogledov nas - ljudi z okusom. Sem že omenil, da je bila včasih Čisto ok?
Ko sta šli mimo mene, sem se seveda po najbolj ših močeh trudil nadeti na obraz izraz "tosemi-nezdinieposebnega". ampak ko se je Nina obrnila proti meni, sem naenkrat sredi njenega oranžnega slamnišča zagledal še en pramen - ZELEN!
(se nadaljuje)
Kaj odgovoriti otroku, ko vpraša o vojni?
Medtem ko po vsem svetu vlada razdor, ko se vrstijo prepiri med narodi, nasilje in se podžiga vojna v vedno novih in vse bolj krutih razsežnostih, ljudje komajda opazimo, kako
se v naše misli usedajo dvomi in strah.
K temu nas spodbujajo dnevni mediji, katerih vojne in nasilje so že dolgo časa osrednja tema in seveda, ne moremo si kaj, da ne bi bila to tudi stalna rubrika vseh naših pogovorov in razprav z drugimi.
Vsa ta poplava informacij nedvomno zajame tudi otroke, od tistih najmlajših, do nekoliko starejših, ki si vsak s svojimi predstavami vojno razlaga drugače. Nekaj podatkov ujamejo na televiziji, nekaj skozi pogovore s svojimi vrstniki in naj se vam ne zdi Čudno, če bo nekega dne (v kolikor še ni) tudi vaš otrok želel pojasnilo in odgovor na vprašanje o vojni. Ste že pomislili, kaj bi mu odgovorili, če bi izrazil zaskrbljenost in negotovost ter želel izvedeti, kaj vojna je in čemu je potrebna?
Otroka predvsem zanima to, ali mu lahko zagotovite varnost
Psihologi, sociologi in drugi znanstveniki, zlasti ameriški, v lem vojnem času zelo na široko razpravljajo o tem, kako otroku Pojasniti zmedo, ki vlada v svetu, kako mu razložiti nasilje, kaj mu Povedati o vojni, bombah in pretresljivih prizorih, ki jih lahko vidi na televiziji ali sliši na vsakem koraku.
Kot ugotavljajo strokovnjaki, Vsak otrok sprašuje drugače, am-Pak večina njihovih dvomov in bojazni se zlasti v zgodnjem otroštvu nanaša predvsem na to, ali se lahko počutijo varne in ali jim to var-pst lahko starši zagotovijo. Z leti Sc njihova vprašanja spremenijo.
Začne jih zanimati, kaj je vojna, kakšni so razlogi vojskovanja, pa tudi to, kako vpliva na življenja drugih ljudi.
Kako si vojno raloži otrok?
"Dobro," boste rekli, "z njim se bom pogovorila, ampak ali me bo razumel, kar mu bom povedala?" To je odvisno od njegove starosti.
Mlajši otroci seveda ne morejo razumeti, kaj je vojna in zakaj do nje pride, vendar pa razumejo, kaj pomeni bolečina in izguba. Na vojno imajo običajno zelo naivne poglede. Razmišljajo približno takole: Ko se v šoli prepiramo ali tepemo, nas učitelji vedno opozorijo, da se moramo pobotati, skleniti kompromis - ne razumem, zakaj tega tudi odrasli ne naredijo, zaustavili vojno. Starejši najstniki pa so seveda že
da bi otroci
bolj kritični, vojno dojemajo dru-
gače, izoblikovana imajo določena mnenja in tudi pogosteje se pogovarjajo o tem.
Naj pogovor o vojni vodi otrok
V nadaljevanju boste izvedeli nekaj koristnih in uporaonih nasvetov o tem, na kakšen način se pogovoriti z otrokom o vojni, predvsem takrat, ko opazite, da ga to zanima in želi od vas dobiti odgovor. Z njim je dobro poklepetati tudi takrat, ko pokaže znake zaskrbljenosti ali potrtosti, kadar pogovor nanese na to temo.
Ko vas otrok povpraša o vojni ali o katerikoli drugi stvari, povezani z njo, tako trdijo psihologi, je pomembno dopustiti, da pogovor vodi on. Na njegovo vprašanje mu odgovorite z vprašanjem: "Kaj pa ti misliš o tem, kaj je vojna?" Na ta način ga boste spodbudili, da izrazi svoja občutja, skrbi in da spregovori o vsem, česar se boji. Ce kljub vašemu vprašanju ostane tiho, ga lahko spodbudite s tem, da mu zastavite še bolj široko vprašanje: "Kaj misliš o tem, kar si slišal ali videl zadnjič po televiziji?" Na vsak način je dobro, da sam spregovori o problemu, tako da si lažje predstavljate, na kakšen način razmišlja in kaj je tisto, kar dejansko mora vedeti.
Ko sc pogovarjate z njim, imejte ves čas v mislih, da je otrok zelo dober opazovalec. Njegovo razpoloženje je precej odvisno od vašega. In ko jim pripovedujete o tako zapleteni temi, kot je vojna, je izredno pomembno, da ostajate hladni, da niste pretirano čustveni in odgovarjate samozavestno, zla-
sti pa je pomembno, da ste dober poslušalec in iskren sogovornik. Uporabljajte besede in fraze, ki jih otrok lahko razume in če je potrebno, večkrat ponovite informacije in razlage, saj otrok vaše besede razume drugače in si jih tudi drugače razlaga.
Ustvarite odprto in toplo ozračje
Kot pravi dr. David Fassler, klinični profesor psihiatrije na univerzi v Vermontu, je za takšen pogovor potrebno ustvariti odprto in toplo ozračje in ves čas morate spremljati otrokovo zanimanje ter kako sledi diskusiji. Če ne želi več, je bolje, da ga ne silite k pogovoru o tej temi. Včasih se otrok lažje izrazi na druge načine; skozi risanje, skozi pripovedovanje zgodbic; pisanje pesmi - ničkoliko možnosti, da ustrezno prenese na plan svoje dvome in strahove.
Zanimiv zgled, kakšen naj bi bil odgovor na otrokovo vprašanje, zakaj vojna, ponuja Jim Green-man, avtor knjige Kaj se je zgodilo^ svetom, takole pravi:
"V splošnem lahko otroku razložite, da se narodi ali skupine ljudi včasih ne morejo sporazumeti o nekaterih pomembnih stvareh in ne vedo, kako jih rešiti drugače, kot da se med seboj prepirajo. Stvari se zakomplicirajo in tako pride do vojne." Otroci vas bodo spraševali mnoga, bolj ali manj zahtevna vprašanja, in na vsa nimamo vedno odgovorov, zato ni nič narobe, če kdaj na vprašanje odgovorimo preprosto z "ne vem".
Najstniki si želijo iskrenosti in direktnosti
Greenman pravi, da je odgovor povsem drugačen, če sprašuje recimo dvanajstlctnik, ki na problem gleda z bistveno bolj kritič-
nim očesom. "Takrat mu iskreno odgovorim, pač glede na moje politično prepričanje, zakaj se strinjam z vojno oziroma, zakaj sem proti njej." Sicer pa je tako, da se najstniki zelo verjetno z vami sploh ne bodo želeli pogovarjali o tem. Veliko lažje bodo o tem spregovorili z drugimi odraslimi, z. učitelji, prijatelji ali vrstniki. Pa vendar, če se z njimi pogovarjate o vojni, vedite, da si želijo slišati vse in tudi redko kaj uide njihovi pozornosti. Zato bodite z njimi še posebej iskreni in jim govorite naravnost, brez. nepotrebnih okolišanj.
Bodite pripravljeni na presenečenja
Ob vsem tem pa bodite jasno pripravljeni tudi na presenečenja. Prav neverjetno je, kako modre in logične zaključke, brez vsakršnih meja in predsodkov, znajo otroci včasih narediti in nas mnogih stvari lahko tudi sami naučijo.
Če na kratko povzamem, otroku omogočite iskren pogovor, v vsakem trenutku mu dajte priložnost, da izrazi svoja vprašanja, dvome in strahove, obenem pa mu postrezite z odgovori, ki bodo enostavna in zanj razumljiva. Med tem časom, ko bo otrok v svoji glavi premleval in analiziral dobljene odgovore, pa se odrasli lahko resno zamislimo nad tem. kako daleč smo pripeljali svet. da se moramo z otroci, tako nedolžnimi m ljubezni željnimi bitji, pogovarjati o takšnih stvareh, kot sta vojna in nasilje. , ix.y Nace Volcie
www.mojuspeh.com
Denar je materializirana
ljubezen
2. del
Ljubezen in sovraštvo, delo in zabava, varnost in nevarnost, prijateljstvo, zakon, otroci, zdravje - z vsem je povezan denar. Gre za najbolj pogosto temo naših razmišljanj in hkrati najbolj tabu temo naših pogovorov. Kdobisigavedel, od kod ta skrivnostnost, ki ga obdaja. Morda gre iskati vzrok v starih omejujočih prepričanjih in nazorih, ki smo si jih sami postavili. Vsi smo že slišali opomin: "Lažje gre kamela skozi šivankino uho, kot pa gre bogataš v nebesa." Z vidika Biblije je denar oz. ljubezen do denarja izvir vsega zla. Zakaj? Z duhovnega stališča sta denar in materializem iluzija, ki prikrivata pravi pomen življenja. Če je naš resnični namen tudi namen svetega potovanja - potem nas lahko obsedenost z bogastvom in denarjem vodi stran. Kljub temu lahko opazimo, da je bilo par najbolj duhovno razvitih bitij, ki so kadarkoli hodili po zemlji tudi med najbolj premožnimi v njihovih kulturah (Sv. Germanij, Jožef Arimatejski npr.). Kaj pa zdaj?
Strahovi
V sebi nosimo raznovrstne strahove, ki sc jih največkrat ne zavedamo. Pa jih je potrebno ozavestiti, ker nam onemogočajo pretok materialnega izobilja v življenju. Gre za strahove: pred imeti denar; pred uspehom, pred izgubo denarja; pred tem, da bom umrl zato, ker imam denar; pred zlorabo; pred odvisnostjo; pred izgubo ljubezni zaradi denarja; pred tem, da mi bo denar porušil ravnovesje in harmonijo ali da nisem dovolj dober in svet, če imam denar; pred biti reven in vsi občutki krivde, povezani z denarjem.
Preobrazimo jih! Spustimo jih iz svojega življenja, sedaj kojih poznamo in jih nadomestimo z njihovim nasprotjem -vero in zaupanjem.
Zgleda, da je ključ v tem, da se obilje (kakor ljubezen) realizira takoj, ko spustimo strahove in odvisnosti, povezane z njim. Kot ljubezen, tudi denar potem priteka k nam, ko ga potrebujemo. Prav tako teče od nas, ko poskušamo najti in ustva-
Foto: Tina Doki
riti mir in lepoto okoli nas in za druge. AFIRMACIJA: Popolnoma se zavedam, da mi pripada izobilje in ga kličem v svoje življenje zdaj.
Čas je denar
Ugotovljeno je, da je človekov odnos do denarja neločljivo povezan z njegovim odnosom do časa. Ste med tistimi ljudmi, ki večino časa presanjajo, vsaka odločitev in sprememba jim povzročata težave, veliko tuhtajo in razmišljajo in se na koncu odločijo, da bodo delo opravili kdaj drugič? Potem vam tako čas kot denar spolzita med prsti!!!
Posojati denar in si ga izposojati?
Tudi najboljšim prijateljem posojamo samo takšne vsote denarja, ki jih zlahka pogrešamo pri mesečnih dohodkih. Posojanje večjih zneskov iz osnovnega kapitala ali iz tistega fonda, ki ga nabiramo doma za izpolnitev velikih osebnih želja, je dopustno samo z materialno garancijo, pod pogojem, da bo dolg časovno natančno omejen in povrnjen z enkratnim plačilom, ne pa po delih! Če si moramo izposoditi denar, čeprav to ni priporočljivo, velja enako. Kot poroštvo za vračilo dolga lahko navedemo nepremičnino, avto, umetniško sliko, glasbeni stolp, zlatnino ipd. Vztrajajte pri tem, čeprav je posojilodajalec vaš dober prijatelj
in se ne pustite prepričati, da to ni potrebno. Kaj bomo pridobili s pravilnim postopkom sposoje denarja, ki je neposredno povezan z usodo? Če vzamemo na posodo denar "kar tako" in odlašamo z vračilom iz meseca v mesec, si sočasno z denarjem sposojamo tudi del tuje usode. Nepoznavanje zakonov vzajemnega delovanja med denarjem in človekom pa nas lahko privede v stisko, precej hujšo od finančne.
Zlata rezerva
Od denarja, ki ga imamo trenutno na voljo, ne glede na to, kako skromen je ta znesek, ga nekaj spravimo na izbrano mesto. Pa ne za kakšno dobro naložbo, ampak za uresničitev svoje življenjske želje. Odloženi denar naj bo za nas nedotakljiv in ga ne porabimo za druge namene. Brez izgovora, niti v stiski! Lahko ga le povečujemo.
Gre za proces v glavi: ne bomo sc bali, da ostanemo brez denarja, počutili se bomo varni in samozavestni in taki bomo dejansko tudi postali. V našem življenju se lahko uresniči vse, kar je v naši zavesti. Obrnimo ta stavek, da bomo še bolj začutili posledice te misli: Kar v naši zavesti ne obstaja kot možnost - se ne more uresničiti. Če torej v naši zavesti ne bi bilo ideje, da smo revni, ne bi bili revni! "Človek, ki si ne more predstavljati sebe kot bogataša, še ni zrel, da to postane."
VRANJA SPOROČILA
Ni res, da smo posamezniki nepomembni, ko gre za mir v svetu. Res pa je, da bi se za take radi razglasili, ker se izogibamo odgovornosti za svoje življenje in prihodnost.
Vsako mišljenje vsakega človeka res-tio vpliva na svet! Nekaterih nič bolj ne razburi kot izjava, da smo ljudje mogočna bitja in da si prihodnost ustvarjamo sami. Razlog za to je jasen: človek, ki ima v resnici moč, je odgovoren za svoje življenje. Mi pa smo veliko raje žrtve, tako se vsaj lahko pritožujemo in na druge prenašamo odgovornost za svojo bedo.
Vse, kar se dogaja v svetu, vpliva na nas in vse, kar mislimo in počnemo mi, učinkuje ne samo na našo družino, temveč na ves svet. Podobne misli imajo namreč podobne vibracije in se zato med seboj privlačijo. Nastajajo tako imenovana miselna telesa, ki imajo precej večji energijski potencial kot posamezne misli in zato odločilne posle dice za narod in vse človeštvo.
Moje mišljenje oblikuje mojo prihodnost. Če smo izbrali zase, da želimo živeti v svetu brez vojn - potem najdimo mir v sebi.
Kadar v sebi nosimo mir, se to odseva v naših odnosih, razumevanju drugih, notranji ubranosti in stabilnosti. To pomeni, da nismo več tako vezani na
Formula za mir
reči in odnose zunanjega sveta. Da se osvobajamo strahov: strahu pred tem, da obstaja nekaj, česar ne bomo imeli; strahu, da imamo nekaj, kar bomo izgubili, in strahu, da brez tega ali onega ne bomo srečni. Da opustimo vse, kar nas veže na preteklost, in si ne delamo skrbi za prihodnost. Ne razmetavamo lastne energije v brezno brez dna z razsojanjem, obsojanjem, kritiziranjem in iskanjem napak drugih. Kajti brezno nezaupanja se lahko napolni samo z zaupanjem, brezno bolečine, strahu in besa le z ljubeznijo in sočutjem. Če smo sprti s samim seboj in bijemo notranje boje, je razumljivo, da so spori in boji tudi zunaj nas, v svetu. Ves svet deluje kot ogledalo. V njsm vedno vidimo sebe: napadalnost, če smo napadalni, mir, kadar smo miroljubni. Toda zaradi tega se nam ni treba razburjati - to si var samo Še poslabša - le svoje mišljenje moramo spremeniti. Začeti misli-ii s srcem. Otresimo se občutkov krivde, saj nas samo izčrpavajo in v srcu jemljejo prostor življenjski radosti.
Če ni strahu, dvoma in občutkov krivde, kaj pa potem je? To je območje popolnega zaupanja v Življenje, v univerzalno inteligenco, v Boga - ali kakorkoli že imenujemo to moč. Kadar z ljubeznijo sprejemamo ljudi in situacije, kadar se zavedamo, da je tukaj in
zdaj vse na pravem mestu in ob pravem času - takrat resnično najdemo notranji mir.
Osredotočimo se na najboljše, imejmo o tem jasno mnenje, stojmo za njim s srcem in voljo - in zgodilo se bo!
Da bi to dosegli, moramo odstraniti lupino, svoj stoletni ščit - ego. In to ni majhen zalogaj, sledi pa največja nagrada - mir v srcu in okrog nas! Na svetu je le ena pomembna oseba, ki se mora spremeniti in to smo mi.
Torej ni najpomembnejše reševati svetovnih vprašanj, ampak predvsem svoja lastna. Dokler lega zaporedja ne doumemo, ne bo napredka človeštva.
Ko najdemo notranji mir, nam ne morejo ne navzočnost ne odsotnost kateregakoli človeka, kraja ali stvari, okoliščin, razmer ali položajev krojili stanja duha in izkustva bivanja. Že ta preprosta sprememba - to, da poiščeš in najdeš notranji mir, bi, če bi seje lotili vsi, spremenila tok zgodovine Zemlje, odpravila vse vojne, spore in krivičnosi in prinesla svetu trajen mir. Ko se večina ljudi tega zave, klik, pride do spremembe.
Nobene druge formule ni, pa tudi mogoča ni. Svetovni mir je osebna zadeva! Za to ne, potrebu jemo spremembe okoliščin, temveč spremembo zavesti.
Sprejemanje in dajanje
Kadar bi nam starši ali kdo drug radi dali denar kot darilo in nam s tem pokazali svojo ljubezen, mi pa ga ne vzamemo, zavrnemo s tem tudi njihovo ljubezen. Denar je treba znati tudi sprejeti brez občutka krivde - brez ega. Tisti, ki znajo denar samo dajati, ne pa tudi sprejeti, so še odvisni^ od materialnosti. In nobene odvisnosti Življenje ne podpira! Tisti, ki nimajo denarja in o njem neprestano govorijo, so enako odvisni od njega kot tisti, ki denar kopičijo in ga ne uživajo.
Ko se naučimo sprejemati, nas tudi Bog nagradi z materialnim.
Užitek v telesu
Ste kdaj premišljevali, kaj imajo skupnega bogati ljudje? Mojstri materije imajo odnos do telesa, ljubijo svoje telo, vlagajo v svoje telo, telovadijo. Združeni so s svojim telesom in z vsemi občutki, ki jih telo proizvaja. Uživajo v dotiku, v hrani, v spolnosti, v obleki, v denarju. Uživajo v vsem, kar je povezano s prostorom (urejanje hiše, vrta, ipd). Radi živijo, bivanje na Zemlji jim je v veselje, uživajo v gibanju ter občutku, da obvladajo svoje telo.
Seveda gre še za druge stvari, ampak najbolj pomembna formula je, da vse, kar delamo, delamo z ljubeznijo in užitkom!
Malomaren odnos do denarja in pretirano poveličevanje "čiste ideje" nad materijo ne ostaneta nekaznovana. Ljudje smo fizična, čustvena, mentalna in duhovna bitja in samo z enakovrednim spoštovanjem in poznavanjem vseh štirih nivojev smo celostna bitja. Brez. hierarhije enega nivoja nad drugim. Živimo tukaj in zdaj, v materialnem svetu in nič ni bolj ali manj pomembno - vse plati življenja so enako pomembne. Zavesten odnos do materialnih dobrin, ki oblikujejo vrednostni sistem naše civilizacije, je ljubezen do njih. Tisti, ki se jim upirajo, postajajo v tem odporu njihovi sužnji.
Morda nekateri ljudje res ne potrebujejo več denarja na svoji poti, ampak to je že druga zgodba. Večina nas pa se ga Še vedno uči spoštovati. "Denar je materializirana ljubezen." Dobro se je tega resnično zavedati in pravilno delovati, če si želimo v svoja življenja priklicati materialno in duhovno izobilje. Ker prav to življenje v resnici tudi je!
ANGELSKA KARTA
SKUPINSKA ZAVEST
Globoko v srcu se zavedam pomembnosti delovanja za blagor človeštva in planeta Zemlje.
Na svetu nismo sami in edini; nismo otoki. V srcu čutimo nenehno, močno potrebo po skupnosti in skupnem delovanju. Le skupaj lahko izboljšamo kakovost življenja, varujemo planet Zemljo, delujemo globalno. Združimo Duše in sile s pravimi ljudmi in na pravem mestu.
Avtorica "angelskih kart" je prof. Ljiljana Lež Drnjević. Naj vas izbrana misel spremlja ves teden. Ponavljajte si jo, razmišljajte o njej in jo živite. Dobra misel vam bo prinesla mir, tolažbo in radost. Angel dobre misli bo z vami.
Stran pripravlja Marjeta Kern
ZLATA ZRNA
Vreme na poročni dan
Ste kdaj pomislili na to, da ima vreme na dan vaše poroke kakšen vpliv na vaše skupno bodoče življenje? Praksa kaže, da sonce na poročni dan obljublja srečno partnerstvo, brez večjih trenj; dež vam nakazujeta obilo "čiščenja" samega sebe skozi zakon in s tem možnost pospešenega razvoja; menjavanje obojega sporoča, da bo pestro zakonsko življenje in vam ne bo dolgčas; če pa se na dan poroke zbudite v pust, meglen in turoben dan, pa se nemara ne bi bilo odveč še enkrat vprašati glede pravilnosti svoje izbire bodočega sopotnika skozi življenje.
Usodnost živali
V usodi živali je že vse naprej določeno, delovanje te usode pa se delno prenese na človeka. Pogosto se dogaja, da žival umre kmalu potem, ko umre njen lastnik, redkeje zamenja gospodarja. Naj nam bo to všeč ali ne, lastnik živali sodi v tisti del njene usode, ki bi jo pogojno lahko imenovali "življenjsko okolje". Če je živali usojeno živeti v revnem domu, bo družina, ki je sprejela tako žival, začela počasi drseti v revščino. Če pa ji je usojeno bivati med bogatimi, bo družina postajala vse premožnejša. Če je njena usoda živeti med bolnimi, v nezdravem okolju - potem bo bolezen pogosto v hiši. Če naj vse okoli živali cveti in uspeva - se bo to gotovo zgodilo. Bodite pozorni na spremembe, ki so nastale nekaj časa za tem, ko ste v svoj dom vzeli novega hišnega ljubljenčka.
Jeza škoduje lepoti
Pa ne samo lepoti - tudi žolč in jetra trpijo. Morda vam bo pomagalo, če se zaveste, da je jeza le izražen strah in da gre za močne odvisnosti. Če se nimaš česa bati, tudi nimaš ničesar, nad čimer bi se lahko jezil. Takrat se ne jeziš, kadar ne dobiš, kar bi hotel, saj te k temu ne veže nuja, ampak zgolj naklonjenost. Ne jeziš se, kadar vidiš, da drugi delajo, kar ti ni všeč, in sicer zato, ker tebi ni več potrebno, da delajo to ali ne delajo tega. Ne jeziš se, kadar je kdo neprijazen, saj ne potrebuješ njegove prijaznosti. Ne jeziš se, kadar nekdo ni ljubeč, saj ne potrebuješ njegove ljubezni. Ne jeziš se, kadar je kdo okruten, brezobziren ali pa te hoče prizadeti, saj ne čutiš potrebe po tem, da bi se vedel kakorkoli drugače in ti je jasno, da te tako ali tako ne more prizadeti. Če v tebi ni več strahu, ti lahko vzamejo vse, pa ne boš jezen. In šele tedaj boš telesno v popolnosti doživljal radosti bivanja. Nevezanost na karkoli popolnoma osvobaja jeze.
Prižgi svečko zase
Navajeni smo prižigali sveče za druge, na primer na grobovih ali pa kar tako, ker nam je ob prižgani svečki bolj romantično. Bolj redko pa vemo, za kaj v resnici gre. Ogenj je velik transformator in predstavlja nov začetek, zato ga uporabimo tudi zase. Ko prižigamo svečo doma, jasno izrazimo svoj namen, pri čem želimo, da nam pomaga. Lahko gre za fizično telo, za naše miselne vzorce, čustva, karkoli. Preden jo ugasnemo, pa povejmo ognju, kam želimo, da gre, prečisti stvari in začne nekaj novega. Bolj, ko bomo natančni glede tega, kaj hočemo - bolj nam bo v pomoč.
Glas nikoli ne laže
Glas izdaja človeka in njegovo razpoloženje. Vsak posameznik ima spe-; cifičen glas, ki je značilen samo zanj in iz njega lahko razberemo posameznikovo osebnost in njegovo počutje. Glas nikoli ne laže; je vibracija, ki na' stane kot posledica vseh fizičnih, cu-stvenih in mentalnih procesov v človeku. Lahko je nizek (in kot tak kaže na globino, pa tudi jang lastnosti) a'1 visok, lahko je šibek ali močan, f*" skav, nežen, pojoč, harmoničen, medel, izrazit ali neizrazit, zlomljen, jokav, hripav, jasen, čist ali glas, ki menja višine - kaže na čustveno nestabilnost in impulzivnost.
Od šeste do šeste na Kališče
Kadar je pot na Kališče prekrita s snegom, potem nasvet ne škodi. Bolj ko dviguješ noge, manj možnosti je, da ti spodrsne. Tekmovalci so šli navkreber prvič, drugič, tretjič,
jaz sem bila s "prvič" popolnoma zadovoljna.
Mače - Klub ljubiteljev Kališča Kljuka je v spboto organiziral četrti vzdržljivostni preizkus "12 ur Kališča". Start je bil za prijavljene ob šesti uri zjutraj nad vasjo Mače pri Preddvoru, cilj pa pri koči na Kališču. Udeleženci so se vzpenjali in spuščali s Kališča do osemnajste ure.
Višinska razlika je znašala okoli 830 metrov. Pohodnikom so bile dovoljene le palice. Tekmovali so v več kategorijah. Udeleženci so dobili na startu kartončke, ki so jih potem potrjevali z žigi. Na cilju so kartonček oddali, dobili novega, ga spet potrdili na startu in kontrolni točki ter postopek ponavljali, dokler niso z vzponi zaključili. Kako so udeleženci preizkušnje prišli na vrh Kališča, je bilo vseeno, morali so mimo kontrolnih točk, spust pa je bil dovoljen le po uhojenih poteh. Prijavljenih je bilo več kot sto dvajset tekmovalcev, na koncu pa je tekmovalo devetdeset moških in petnajst žensk. Očitno je sneg nekatere prestrašil, saj ga je pod vrhom Kališča padlo tudi do pol metra.
Usodno srečanje
Ker je tekmovanje trajalo do šeste ure popoldne, sem se od doma odpravila šele okoli dvanajstih. Do stičišča mačevske in bašljan-ske kolovozne poti sem prišla z bašljanskc strani. Snega pa je bilo že tu več kot deset centimetrov. Čez dan se je otoplilo in je nastala zmes blata in snega, kar je udeležencem tekmovanja še otežilo njihove vzpone, spusti pa so spominjali bolj na tek.
Prvi vtis "ob progi", če jo lahko tako poimenujem, je bil zanimiv. Srečala sem udeleženca tekme, ki se je že četrtič vračal v dolino. Fant je pravkar pristal na zadnji plati. V eni sapi mije razložil, da
prihaja iz Tuhinjske doline, in da je njegovo primarno športno "orodje" kolo ter da je tole popolnoma nekaj drugega.
"No," sem si mislila, "napol gol, z blatno zadnjico in v športnih co-patkah. Prava balerina..." Ampak ta "balerina" je imela veliko kondicije. Jaz sem naredila korak, on pa deset. Kmalu sem ugotovila, da je bila večina tekmovalcev napravljena podobno: športni copati, dres ali kako lažje oblačilo podobno dresu, trenirki. Nekateri udeleženci vzdržljivostnega preizkusa so bili (in so še) aktivni športniki, drugi ljubitelji gora, tretji le Kališča. Trma in vztrajnost pa sta bili skupni vsem.
Pot navzdol se spremeni v pot navzgor
Odločila sem se, da se vrnem do starta po mačevski poti. Med spustom sem opazovala tekmovalce, ki so "brzeli" mimo. Eni gor, drugi dol. Na enkrat seje pred menoj pojavil Iztok z videokamero. Kot pravi snemalec, se je najprej "spotaknil" ob moj fotoaparat, potem ga je že zanimalo, kako je na Kališču: kakšno je vreme, razpoloženje tekmovalcev, če je pot uhojena. Razložila sem mu, da žal na vrh ne bom šla oziroma nisem šla, ker je ura že dve popoldne. "Pa saj tekma traja do šeste. Potem pa na Kališču sledi še podelitev, pa zabava do jutranjih ur," je dodal bolj v šali kot zares. Nekaj časa sem ga čudno gledala. Potem
sva ugotovila, da sva pristala v "čofti" snega in blata zaradi dela in se odločila: če bo brez pohodnih palic "prilezel" do Kališča, vraga, da jaz pa ne bi. Po poti sva spodbujala tekmovalce, jih mimogrede še kaj povprašala in naredila kar nekaj dobrih posnetkov. Kratkočasila sva drug drugega, naredila korak naprej in dva nazaj, ter počasi prisopihala do vrha. Spila sva čaj. Iztok pa je ugotovil, da bi morda kaj pojedel. Seveda si je gladko izmislil, da sem lačna jaz, s tem pa si je dodatno žlico prislužil še sam.
Večina tekmovalcev je osvojila Kališče štirikrat, potem pa so se ob malici veselili uspeha ostalih. Kratkolasa, šestindvajsetletna Sandra iz Grada pri Cerkljah je ponujala čokolado. Dekle rola in igra tenis, v hribe pa hodi nekaj let. Na Kališče se odpravi vsak konec tedna, tako daje na začetku potrebovala do vrha dve uri in petinštirideset minut, danes pa je njen čas malce nad uro. Med tekmovalkami je bila med najboljšimi. Pri moških pa so bili najboljši Tomaž Iglic (v kategoriji od 35 do 50 let), Janez Udovič (nad 50 let) in Janez Okoren (do 35 let). Vsi so imeli po osem vzponov. Jaka Reš iz Podvina je bil najstarejši udeleženec tekmovanja. Star bo oseminšestdeset let inje tokrat na Kališče prišel v desetih urah in devetih minutah kar šestkrat. Tomaž in Janez sta imela osem vzponov, vendar sta bila mnenja, daje bila letošnja preizkušnja ena težjih. Tomaž je bil tudi absolutni zmagovalec pri moških, pri ženskah pa je bila Jelka Krajne. Zmagala je tudi v kategoriji do 40 let, v kategoriji nad 40 let pa je bila najboljša s petimi vzponi Milena Pegan. Med ekipami je bila
najboljša ekipa Medvod, sledila je Picerija Mlin in potem Ulica. Leteči cilj - dvakrat vzpon in enkrat spust, pa je pri moških najbolje "odletel" Boštjan Cvajnar, pri ženskah pa Sandra Kuhar.
Stava in na pol poti na Storžič
Trojica mladih fantov se je na Storžič od doma odpravila že zgodaj zjutraj. Pa je bila zadeva od blizu precej bolj zapletena, kot je izgledala od daleč. Vreme je bilo že lepo, vendar so prišli komaj do Sedla. Ko so nadaljevali pot s Kališča, so se kmalu znašli do pasu v snegu. Premočeni so se obrnili in se odločili za drugačen način osvajanja vrhov: udeležili so se tekmovanja. Gorski reševalec Rudi Lanz mi je razložil, da trenutno hoja na Storžič ni priporočljiva zaradi snega in plazov.
Nekateri udeleženci tekmovanja so med seboj stavili, koliko vzponov bodo dosegli. Igor Bitenc naj bi ne prišel na Kališče šestkrat, pa je vse presenetil in prišel kar sedemkrat: "Če ne bi bilo snega, bi lahko imel osem vzponov." Stava je bila dobljena in poraženi Andrej je moral na Kališče prinesti določeno število pločevink piva. Pivo ni bilo toliko pomembno, kot teža nahrbtnika, ki jo je poraženec močno občutil pri vzponu.
Udeleženci preizkusa med seboj niso toliko tekmovali, bolj so uživali v druženju. Bili so veseli, ne glede nato, koliko vzponov so dosegli. Že dvakrat, trikrat je velik dosežek za nekoga, ki ne trenira, ni športnik, le sem ter tja zaide na Kališče. Zadovoljni so bili, da je bila letošnja preizkušnja za njimi, a so se že pogovarjali o pri-
Tekmovalci so bili zadovoljni, da je bila letošnja preizkušnja za njimi, vendar so že razmišljali o naslednji.
hodnji. Smeje so tudi ugotavljali, da bi se v dolino morda spustili po običajni poti, ki vodi na Kališče. Tako bi vsaj videli, kako izgleda,
saj so v času dvanajstih ur "ubirali" različne poti - predvsem čim krajše.
Alenka Brun
GLASOV KAŽIPOT ■»
Prireditve
V Domu upokojencev Kranj
Kranj - Ob jubileju - 30-letnici Doma upokojencev Kranj - bo ju-Iri, v sredo, 9. aprila, ob 16. uri koncert ŽPZ Društva upokojencev Kranj.
Urica z Martinom Krpanom
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo v okviru mednarodnega dneva knjig za otroke, ki je bil 2. aprila, v četrtek, 10. aprila, ob 17. uri začela urica z Martinom Krpanom, ki jo bo vodil priljubljeni novinar Radia Ognjišče Jure Sesek.
Ure pravljic
Bohinjska Bistrica - Jutri, v sredo, 9. aprila, se bo ob 17. uri v Bohinjski Bistrici začela pravljična ura za otroke, stare vsaj 4 leta. Pravljico Cvetlice male Ide Hansa C. Andersena bo za otroke pripravila Irena Razinger. škofja Loka - V škofjeloški knjižnici bo Tatjana Bertoncelj danes, v torek, 8. aprila, ob 17. uri otrokom pripovedovala ljudsko pravljico Lisica pastirica. Radovljica - V radovljiški knjižnici bodo otroci dramskega krožka °S prof. Josipa Plemlja Bled v če-frtek, 10. aprila, ob 17. uri zaigrali igrico Jane Kolarič Salon Expon. 'griča je primerna za otroke, ki so stari vsaj 3 leta.
V jeseniški knjižnici
Jesenice - Ta teden bodo na otroškem oddelku jeseniške knjižice potekale naslednje priredit-Ve: danes, v torek, od 15. do 16.45 ure ustvarjalne delavnice; Jutri, v sredo, od 16. do 18.45 ure angleške urice za prijavljene otro-^e po razporedu; v četrtek bo od 7 do 17.45 ure ura pravljic; v
petek bodo od 15. do 16.45 ure potekale ustvarjalne delavnice.
Sredin večer
Škofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu se bo jutri, v sredo, 9. aprila, ob 19. uri začela pireditevz naslovom Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje. O praznovanju v velikonočnem času bo tekel pogovor z Damjanom J. Ovscem in Mileno Miklavčič.
Spoznamo Janeza Jalna
Radovljica - V knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, 8. aprila, ob 19.30 uri v okviru Torkovih večerov začelo predavanje z naslovom Spoznajmo Janeza Jalna. Predavanje o projektu, ki predstavlja življenje in delo enega najbolj branih slovenskih pisateljev, je pripravila avtorica Marjeta Žebovec.
Gorenjska - arhitekturni vodnik
Kamnik - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Kamnik, vljudno vabi na predstavitev arhitekturnega vodnika Gorenjska, avtorja arhitekta Roberta Potokarja, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 20. uri v galeriji Veronika na Japljevi 2 v Kamniku.
Na Šmohor in v Laško Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na izlet "iz Savinjske doline na Šmohor - 787 m in v Laško". Izlet bo v četrtek, 17. aprila. Pot bo vodila po nezahtevnem srednjegovrju, čiste hoje bo za približno 4 ure. Obutev naj bo planinska, vremenu primerna in pohodniške palice. Prijave z vplačili sprejemajo do srede, 16.
aprila, oz. do zasedbe mest v avtobusu. V primeru "višje sile" lahko vodnika Dušan Feldin in Slava Obradovič program prilagodita nastalim razmeram.
KRČNE ŽILE? 05 628 53 39
Kolesarski izlet
Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 15. aprila, kolesarsko pohodniški izlet v smeri: Kranj
- Tupaliče - Preddvor - Sveti Jakob
- Bela - Kranj. Proga je srednje težka. Odhod udeležencev bo ob 8. uri izpred stavbe društva na Tomšičevi 4 v Kranju. Vsak udeleženec vozi na lastno odgovornost po cestno-prometnih predpisih.
V Gorico
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka organizira jutri, v sredo, 9. aprila, nakupovalni izlet v Gorico. Obiskali boste nakupovalni center LIDL in trgovino čokolade Gordol ter na mejnem prehodu v Vrtojbi Primeks. Prijave zbirajo v društvu vsak dan do zasedbe abvtobusa, tel.: 512-06-64.
Na Svinjak
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 12. aprila, na planinski izlet na Svinjak. Odhod izpred trgovine Dvor bo ob 5.30 uri. Prijave in informacije do četrtka, 10. aprila: Janez Planine, tel.: 255 15 65.
Lahkoten izlet v Julijce
Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira za svoje člane v četrtek, 10. aprila, lahkoten izlet v Julijce, v lepo dolino Tamar. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo približno 3 ure. Vodnika Slava Obradovič in Miha Planine priporočata
pohodniške palice in seveda obleko in obutev, primerno vremenu, saj je v Tamarju lahko še sneg. Prijave sprejemajo v pisarni društva do jutri, srede, 9. aprila, oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
Na Kraški rob ,
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 12. aprila, na planinski izlet na Kraški rob nad Črnim Kalom. Tura je primerna za vse planince. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44.
Kolesarski izlet
Žabnica - Bitnje - Kolesarska sekcija pri DU Žabnica - Bitnje vabi ljubitelje rekreacije, da se jim pridružite v ponedeljek, 7. aprila. Zbor bo ob 16. uri pred Osnovno šolo Žabnica. Podali se boste na kolesarski izlet po bližnji okolici.
Po poti bohorskih slapov Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet po poti bohorskih slapov. Odhod posebnega avtobusa bo v sredo, 16. aprila, ob 7. uri z avtobusnega postajališča pri Sv. Duhu. Avtobus bo ustavljal na vseh postajališčih od svetega Duha do Kranja. Hoje. bo za približno 4 ure, nakar se boste okrepčali z enolončnico. Planinski vodniki priporočajo obleko in obutev, primerno
času in vremenu, pohodne palice in v nahrbtnikih nekaj okrepčila. Informacije lahko dobite po telefonu 231 22 88, prijave z obveznimi vplačili pa sprejemajo do zasedbe avtobusa.
V Terme Olimija Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet jutri, v sredo, 9. aprila, v Terme Olimija z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Globusa. Po kopanju bo kosilo na kmečkem turizmu Smoletova gorca. Prijavite se v društveni pisarni.
Po Koroškem
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Koroškem, ki bo v torek, 15. aprila, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4.
Vrhovi nad Soriško Planino
Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na vrhove nad Soriško plnino. Izlet bo organiziran v sredo, 14. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Avtobus bo imel postanke na sveh postajališčih od Kranja do Plevne v Škofji Loki. Hoje bo za približno 4 ure. Vodniki priporočajo dobro obutev, obleko, primerno času in
vremenu, pohodne palice in v nahrbtniku malo okrepčila.
Obvestila
Velikonočna delavnica
Kamnik - V Mladinskem centru Kamnik se bo danes, v torek, 8. aprila, ob 17. uri začela velikonočna delavnica za vse starosti. Prispevek za material je 500 SIT.
Srečanje gostinskih delavcev
Škofja Loka - V Gostilni Krona bo v petek, 11. aprila, ob 19. uri četrto srečanje nekdanjih in sedanjih gostincev, ki so vabljeni, da si vzamejo nekaj uric časa za svoje nekdanje sodelavce, znance in prijatelje ter poklepetajo z njimi,. Za lažjo organizacijo srečanja svojo prisotnost potrdite do danes, torka, 8. aprila, po telefonu 04/512-79-10 - gostilna Krona.
Volivni občni zbor Begunje - Danes, v torek, 8. aprila, se bo ob 9.30 uri v klubskem prostoru Društva upokojencev Begunje začel redni volivni občni zbor Zveze društev upokojencev -Radovljica, Bled, Bohinj. Poleg delegatov na občni zbor vabijo tudi predstavnike lokalnih skupnosti in predstavnike organizacij in institucij, s katerimi Zveza sodeluje in razrešujejo problematiko starejših.
■V CESTNO PODJETJE KRANJ, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. M        KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL: (04) 280 60 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.si
Cestno podjetje Kranj, d.d., obvešča uporabnike cest, da bo zaradi rekonstrukcije ceste R2-410/1134 Mlaka - Kokrica vLdoJŽJni 963 m delna zapora ceste in sicer nd 7. 4. 2003 daJiL-J% 2003. neprekinjeno tudi ob sobo**", nedeljah in pra^rjjkjJL
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Lenti 12.4. 2003, Trst 17.4. 2003, Medžugorje od 8. do 11.5. 2003 Palmanova in tovarna čokolade 11.4.; Banovci od 25. do 28.4. Madžarske toplice od 29.5. do 1.6. 2003; in od 28.6. do 4.7..2003 in od 19.7. do 28.7..2003; Gardaland 28.4.; Peljašac od 7.6. do 14.6. 2003 (ekskluzive);
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
8. april ob 19.30: Koncert skupine SUKAR. 11. april ob 20.00: G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO. 12. april ob 20.00: Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, za IZVEN in KONTO.
e-mail: presern-gled@s5.net, www.presernovogledalisce.com
ombus
Oman Srečko, s.p. Rateče 1d
4283 Rateče Planica
Izlet v Gardeland: odhodi: 28. 4. 2003, 30. 4. 2003 in 2. 5. 2003. Tel.: 04/58 76 179, GSM 041 750 764.
GLASOV KAŽIPOT
Predavanja
Čas pomladanskih praznikov
Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vabi na sredin večer z naslovom Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje. O običajih in navadah v času pomladanskih praznikov bo pripovedoval Damjan J. Ovsec. Pogovor je pripravila Milna Miklavčič. Prireditev bo jutri, v sredo, 9. aprila, ob 19. uri v prostorih Kašče na Spodnjem trgu v Škofji Loki.
Po Svilni poti
Kranj - V okviru popotniških večerov bo Datre Preisinger predstavil popotovanje po Svilni poti - preko Turčije, Irana, Pakistana pa vse tja do Kitajske. Predavanje se bo danes, v torek, začelo ob 20. uri.
Prsne bolečine
Sr. Dobrava pri Kropi - Krajevni odbor RK vabi vse krajane na pre-
davanje dr. Ane Veternik Debeljak v četrtek, 10. aprila, ob 18. uri v zgornjih prostorih doma krajanov na Sr. Dobravi. Naslov predavanja je Prsne bolečine. Po predavanju bo redni občni zbor RK.
Gibanje, dejavnik srca in ožilja
Kranj - Gorenjska podružnica za varovanje srca in ožilja prireja danes, v torek, 8. aprila, ob 18. uri v sejni sobi 14 kranjske mestne občine predavanje Gibanje, dejavnik srca in ožilja, predstavitev merilcev srčnega utripa. Predavala bo Katja Zupan, vodja Aerofit agencije za izobražvanje, priznana mednarodna demonstratorka in preda-
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/ir-|SfeX?Ite    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
vateljica, trenerka fitnesa in aerobike, nacionalna trenerka Polar Own Zone programa vadb z merilci srčnega utripa.
Osupljiva odkritja v starodavnih deželah
Kranj - V kongresni dvorani Zavarovalnice Triglav na Bleiweisovi 20 v Kranju vsak dan ob 19. uri poteka niz avdiovizualnih predavanj Osupljiva odkritja v starodavnih deželah s svetovnim popotnikom Davidom Curriejem iz Nove Zelandije. Danes, v torek, 8. aprila: Apokaliptično znamenje zveri -Kako prepoznati in se izogniti pogubnega imena, števila in znamenja zveri? - Diapozitivi iz Elyja in širše Anglije; sreda, 9. aprila: Izvor posta in velike noči ter božiča - Kdaj in kako so ti prazniki prišli v krščanstvo - diapozitivi iz Albanije in njene* zgodovine; četrtek, 10. aprila: Resnica o duhovih spiritiz-ma - Kaj se skriva za spiritizmom, ki se širi in privlači mnoge? Kako se izogniti njenemu pogubnemu vplivu in posledicam - diapozitivi iz Splita in Dubrovnika; petek, 11. aprila: Kako priti do gotovosti zve-ličanja? Življenjske izkušnje in od-
govori na tovrstna življenjska vprašanja; sobota, 12. aprila, ob 10. uri: Vrnitev preroka Elije in materialna gotovost - Kako dajati sredstva cerkvi, ampak ne iz svojega žepa? Vstop na predavanja je prost!
Turčija
Kamnik - Jutri, v sredo, 9. aprila, bo ob 19.30 uri v dvorani MKK potopisno predavanje o Turčiji. Predavala bosta Bojan Težak in Iztok Pavlic.
Kilimandžaro
Kranj, Bled - Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj in Gimnazija Kranj vabita na potopisno predavanje Kilimandžaro, najvišja gora Afrike, ki bo danes, v torek, 8. aprila, ob 19. uri v konferenčni dvorani Gimnazije. Matej Rupel, znani fotograf iz Radovljice, vas bo popeljal v narodne parke vzhodne Afrike in na najvišji vrh črnega kontinenta.
Tržiške gore
Tržič - V dvorani Glasbene šole Tržič se bo danes, v torek, ob 19. uri začelo predavanje z diapozitivi. Slavko Rožič bo predstavil tržiške gore.
Risbe in kolaži Marjana Kukca
Kranj - V Galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 10. aprila, ob 18. uri odprli razstavo risb in kolažev Marjana Kukca. V glasbenem programu bodo nastopili: Nina Lan-gerholz, Andi Smole in Mirko Udir.
Revija pevskih zborov
Šenčur - OŠ Šenčur in MePZ Ka-trca Olševek pripravljata pod pokroviteljstvom Občine Šenčur 7. revijo odraslih, otroških in mladinskih pevskih zborov Občine Šen-
RodioTfiglov
®
Prvi 9(0/ Gorenj/ke^ Prvi glo/ck Go/enj/ke"
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
čur. Revija otroških in mladinskih pevskih zborov, na kateri bodo nastopili: OPZ OŠ Olševek, OPZ Trboje, OPZ sv. Mihael Olševek, OPZ OŠ Voklo, CeOPZ "Mladi škrjančki", OcePZ Voglje in OPZ OŠ Šenčur, bo v četrtek, 10. aprila, ob 18. uri, revija odraslih pevskih zborov pa bo v soboto, 12. aprila, ob 19. uri. Obe prireditvi bosta potekali v Domu krajanov v Šenčurju.
Hiša za telo
Kranj - Klub študentov Kranj in Galerija Kevdr v kleti Mestne hiše vabi na ogled razstave Kristjana Pirca Hiša za telo, ki jo bodo v četrtek, 10. aprila, ob 17. uri odprli v Galeriji Kevder. Avtor se bo predstavil s tremi kiparskimi sklopi: figuro fetusa, notranjimi organi noseče ženske in kipom lubanje.
Mišji junaki
Ljubljana - V KUDu France Prešeren bodo danes, v torek, ob 21. uri odprli samostojno razstavo grafik Gorana Srdiča z naslovom Mišji junaki.
Kilimanjaro
Bled - V hotelu Astoria na Bledu bodo jutri, v sredo, 9. aprila, ob 18.30 uri, ob predvajanju diapozitivov odprli razstavo z naslovom Kilimanjaro Murima Mukubwa Afri-ca. Razstavlja Matej Rupel. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Radoljica.
Božji grob
Kranj - V Razstavišču ZVKDS OE Kranj Sava - Kokra na Tomšičevi 7 v Kranju bodo jutri, v sredo, 9. aprila, odprli razstavo Božji grob v Šentvidu pri Lukovici. Restavrator-ka in avtorica razstave je mag. Eva Tršar Andlovic.
MALI OGLASI
8201-42-47
Prodam TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA TKM Krpan 25, z dvema pokončnima valjema. *ff 510-80-05
«201-42-48
GARAŽE
«201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 17. ure.
APARTMA -PRIKOLICE
Otok Šolta pri Splitu, APARTMAJE v hiši, blizu morja, ODDAM. "S 041/596-015 4335
Prodam KAMP PRIKOLICO ADRIA 440, 1.87, z vso opremo, shranjena na Pagu, cena 600.000 SIT. TS 031 /248-420 4534
ODDAM APARTMA NA Krku. Tr 04/25 11 808,041/390-422 4581
ADRIA 530 I. 84, dvoosna registrirana s predprostorom in lesenim podom v Savudriji, možen pavšal, prodam za 750.000 SIT. H 040/60-74-65
APARATI STROJI
Samonakladalno OBRAČALNIK, hidravlično PREŠO za sadje. TS 01 /361 -27-49
4537_
KULTIVATOR z ježem, šir. 2 m, prodam. IS 041/951-224 4546
Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič TV-18. o 031/316-754 4S71
VILIČAR Indosdiesel, nosilnost 2000 kg, I. 86, v dobrem stanju, prodam. "S 041/648-
91 7 4582
PRALNI STROJ GORENJE, starejši, brezhiben, prodam. V 041/878-494 4eo3
Prodam PUHALNIK Tajfun, slamoreznico Speiser. TS 041/521-383 4613
Prodam ORODJA za izdelavo zidarskih ponev s polizdelki. IS 2012-193 4628
Prodam MOTOKULTIVATOR Gordoni s fre-zo in dvobrazdni PLUG. o 031/309-753
Prodam KULTIVATOR Gorenc šir. 1.80 m in AJDO. C 25 21 499 4682
Prodam CISTERNO VOLUMEN, 4000 I za kurilno olje in SEDEŽ za kopalno KAD. C
531-80-81 4686
GARAŽO na C. Revolucije na Jesenicah dam v najem, tr 5864-535, 040/504-166
KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
GR. MATERIAL
Poceni prodam železne premične STOPNICE z varnostno ograjo. TS 040/529-080
Ugodno prodam novo STREŠNO OPEKO 200 kosov Likozar. P 512-24-79 4517
Prodam novo OKNO 60 x 60. IS 041/621-241_4569
LES za brunarico, bruna debela 10 cm, na pero in utor, LES za ostrešje in PLOHI 8 cm za strop, prodam. Centralne mere brunarice 4x6 m. Cena 400.000 SIT. IS 041 /677-349
Prodam dva VEZANA OKNA z žaluzijami 228x133 in vhodna vrata 95x212, rabljeno, dobro ohranjeno. "S 041/541-995 4585
Prodam rabljeno BRAMAC opeko v Puštalu pri Šk. Loki, g 031/602-583_46b/
Prodam suhe SMREKOVE DESKE in LATE za izpust konjev. IS 031/676-235
HIŠE ODDAMO
Šk. Loka oddam manjšo hišo, 70 m2, prijetna in skrbno vzdrževana, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 _4253
Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio za stranko z gotovino. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_
KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE,..., kupimo vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886_
V okolici Kranja kupim manjšo hišo ali vikend. 0 031/536-235_
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, MLAKA starejšo hišo na manjši parceli, 110 m2 uporabne površine, 18 mio SIT, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333,041/333-222 425!
PREBAČEVO nedokončano hišo na lepi lokaciji, 8,3 x 13,3 m, na parceli 492 m2 z možnostjo dokupa 200 m2 parcele, BREG OB SAVI visokopritlično, nedkončano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, NAKLO enonadstropno hišo (27 let) na parceli cca 500 m2, 110 m2 v etaži + 2 garaži, cena 40 mio SIT, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritiličje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT, PODVIN okolica ugodno prodamo nadomestno gradnjo na manjši parceli, primerno za vikend. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4252
Prodam prenovljeno in vseljivo KMEČKO' HIŠO - uto, kozolec, zemljo, ali menjam za stanovanje v Kranju. Hiša je pri Cerknem. "B 041/320-131_ 4557
STRAŽIŠČE, samostojna hiša 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. d 23 15 600 , 041/774 1 01 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 4680
ŠKOFJA LOKA okolica prodamo dve novogradnji enodružinski hiši tlorisa 8x12 m, v III. gr. fazi na parceli 600 m2, P+N+M, mirno zeleno okolj. LOKA NEPREMIČNINE, 50-
60^300 4621
Kranj bližina, skrbno vzdrževana starejša hiša, 160 m2, možnost razširitve, parcela 460 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Železniki bližina, starejša kamnita hiša, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Poljanska dolina, 10 min.iz Šk. Loka, novejša manjša hiša, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Ljubljana okolica, nova pol dvojčka, lepa lokacija, enodružinska hiša, parcela 400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjšo vrstno hišo, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazno in takoj vseljivo, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PODNART, okolica - starejšo stan. hišo, potrebno popolne obnove, pare. 774 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
STRAŽIŠČE - pol stan. hiše (3 sobno stan.) v pritličju, velika klet, sam. vhod, pred kratkim obnovljena v celoti, opremljena, pare. 500 m2, lep vrt, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ŽIGANJA VAS: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo na parceli 1300 m2. FRAST nepremičnine 041 626 581
BLED: prodamo novo apartmajsko hišo, izredno zanimiva za kliniko. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
ŠKOFJA LOKA: prodamo lepo, moderno hišo, na idilični lokaciji, možna takojšnja vselitev. Poskrbimo za bančni kredit. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
VODICE: na izvozu za avtocesto prodamo prekrasno hišo na samotni lokaciji. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
RADOVLJICA - ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
NAKLO, prodamo v lil. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega, čudovit razgled. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
UGODNO!! ŽIGANJA VAS, prodamo visoko pritlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PREDVOR - CENTER, prodamo polovico starejše hiše (3 ss) v fazi obnove. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
Na celotnem območju Gorenjske Šk. Loka-Poljanska dolina, Cerklje, Kovor, Bled z okolico, Radovljica, Jesenice, prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ-Besnica, dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi 220 m2, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
KRANJ-Drulovka, dvodružinska hiša v sklopu dvojčka 140 m2, pare. 353m2, v urbanem naselju, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
SELCA-Okolica, dvodružinska hiša v lll.gr. fazi, parcela 1055 m2, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18 031 894 406
ŠKOFJA LOKA, samostojna hiša 141 m2, parcela 436m2, delno obnovljena, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA-Okolica, sodobna novejša samostojna hiša 150 m2, velika parcela, opremljena.vsi priključki. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
POLJANE-Okolica, samostojna hiša v lll.gr.fazi 100 m2, parcela 940 m2, mirna lokacija, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
ZG. BELA, prodamo starejšo hišo (potrebna temeljite obnove ali rušenja) na parceli 1900 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880,
041 331 886, 041 386 930
KRANJ-OKOLICA prodamo ločeno polovico hiše, starejša delno obnovljena s C.k.in 300m2 parcele. STANING 051 306 150, 04/ 20 42 754
BLED - OKOLICA prodamo visoko pritljično hišo 120m2, lahko tudi VIKEND, na zemljišču 1400m2, lepa lokacija. STANING 051 306 150, 04/ 20 42 754
ŠK: LOKA prodamo staro ATRAKTIVNO prenovljeno hišo 141 m2 s C.k. in solidno parcelo. STANING 051 306 150, 04/ 20
42 754
Škofja loka - posl.stan.hiša v celoti obnovljena, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9x11 m, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
Kranj - vrstna atrijska hiša, podkletena, v eni etaži 135 m2, moderna zasnova, nadstan-dardna oprema, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v bližini mesta prodamo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 2.300 m2, KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 ,m2, sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj, Primskovo - dvodružinska hiša na parceli 670 m2, vsi priključki, takoj vseljiva, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
ŠKOFJA LOKA-okolica, 200 m2, starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22._
NAKLO; 150 m2, starejša, zgornja etaža je v celoti adaptirana, mirna in sončna lokacija. Parcela 800 m2. Primerna za eno družino. Cena 28 mio SIT. PH00965JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
d-d.
družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka
PRODAMO:
NOVOGRADNJE;
VSELITEV V JUNIJU
• ŠENČUR -SAJOVČEVO NASELJE
- 2S STANOVANJA OD 47 m2
- 3S STANOVANJA OD 86 m2
- 3S+K VELIKOSTI 90 m2 •ŠKOFJA LOKA - ATELJE
-GARSONJERA 41 m2
- 2S STANOVANJE 65,86 m2
- 2S+K VELIKOSTI OD 73 m2
- 3S STANOVANJE -DUPLEXI OD 119 m2 •GORENJA VAS -
STANOVANJA IN LOKALI
- GARSONJERA 30,5 m2
- 2S STANOVANJE 51,5 m2
- POSLOVNI LOKALI VEL. OD 30m2 •LESCE
- 2S+K OD 68 m2
NUDIMO VAM MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA •POSLOVNEGA PROSTORA V KOMPLEKSU METULJČEK V PODLUBNIKU (LOKALI VELIKOSTI OD 55 m2l: -
CENA 210.000 SIT/m2
IN
GARAŽNI BOKS V TRIPLEKS GARAŽAH NA TRATI (ŠKOFJA LOKA).
INFORMACIJE PO TELEFONU 04 51 12 600
SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manJ!?J°/n3 ključna dela, okolica je urejena. So" j0 lega. Primerna za eno družino. Cen^//Uls\f SIT. PH00964JN. SVET NEPREMIČNI'^' d.o.o., tel. 28 11 000. ^-
PREDDVOR-Zg. Bela; 160 m2, en0^l\et ka, stara 25 let, na parceli 700 m2, oc1 ze em pasu, mirna lokacija, takoj w' PH00857JN. SVET NEPREMIČNINE, a-u-
tel. 28 11 000. _____
takoj, nčna
TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, vrstna, vsejj«» parcela 350 m2, nova streha, <™rnasvET lokaciia. Cena 38 mio SIT. PH00978JN-1 000
lokacija. Cena 38 mio SIT. NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28
slovno-
TRŽIČ - okolica; 460 m2, &fl-f». ^7 m2, gostinsko stanovanjska hiša, Parce.^ki 0bjekt, v naselju, primerno za več stanovanp ^ cena 32,6 mio SIT. PH00980MA. NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 uu 1
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.______
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČ-NINE, d.o.o., tel. 28 11 000._
KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena po dogovoru. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2, cena 40 mio SIT. PH00470MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 41,9 mio SIT. PH00961MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. PH00928MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije, cena 67 mio SIT. PH00947MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
BESNICA - Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mirna , 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodružinska, možna menjava za stanovanje, cena 39 mio SIT. PH00951MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŽABNICA neposredno ob cesti Škofja loka Kranj prodamo stanovanjsko-poslovno HIŠO 380 m2 površine, 715 m2 veliko zemljišče, namembnost objekta poslovno-trgovska dejavnost. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300
KOLESA "
Prodam žensko gorsko KOLO UNIVEGA, zelo lepo ohranjeno. B 5336-490, 031/641-029 4531
Prodam ŽENSKO KOLO na 21 prestav. Oprema Shimano, malo rabljen, skoraj nov, cena 30.000 SIT. B 041/207-347 4575
Ugodno prodamo 2 OTROŠKA KOLESA. B 041/716-665
KUPIM
Kupim rabljen ali nov LESENI OTROŠKI STOLČEK za hranjenje, B 041/923-994
Kupim koso za motokultivator Super spe-cial 14 KM Labin Progres, B 041/285-041
4565
Kupim dobro ohranjeno otroško POSTELJICO 120x 60, brez vzmetnice, B 041/882-32 2 4588
VRTAVKASTO BRANO in TRAKTOR kupim. B 041/841-835 4605
Kupim KULTIVATOR z ježki, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP, PAJEK SIP, KIPER PRIKOLICO, ROTOBRANO, TRAKTOR Ur-sus 35 KM in SEJALNICO za koruzo Olt. it 041 /597-086_4633
KUPIM HLODOVINO smreka, jelka. B 041/694-130_ 4636 ■
Kupim 4 SILAZNE BALE ALI SENO, balira-no, v kockah, B 041 /793-368_4673_
Kupim 300 I PREVOZNI BAZEN. B 519-50-95
LOKAL ODDAM
V Kranju - PRIMSKOVO, na dobri lokaciji, oddamo opremljen POSLOVNI PROSTOR -CVETLIČARNO, 77 m2 in SKLADIŠČE, v obratovanju. B 23-24-304 4464
Gostinski lokal v Kranju z gostilno - picerijo in kava barom oddam v najem z odkupom inventarja. B 041 /787-059 449/
Prostore za mirno dejavnost v izmeri 78 m2 ODDAM. B 041/735-939 4503
KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih Prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 £80, 041 331 886, 041 386 930_
CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi Poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, £31 635 387, 041 386 930_
KRANJ - frekventni lokacija, oddamo pisarno v izmeri 18 m2. IDA nepremičnine, 04 £361 880, 041 331 886 _
Kranj, Primskovo - večji posl. prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - mestno jedro; 150 m2 + 30 m2 vrt, prostori v pritličju in nadstropju, delno opremljeno z dovoljenji za gostinski lokal, Predplačilo 6. mesecev, najemnina 232.500,00 SIT. OP00972MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Primskovo; 74 m2 in 42 m2, trgovini, lahko tudi druga dejavnost, 1. nad-str°pje, dvigalo, parkirna mesta, uporabno dovoljenje, najemnina 1650,00 SIT/m2. OP00948MA. SVET NEPREMIČNINE, £^0-, tel. 28 11 000._
KRANJ - Planina; 51 m2, prostori v pritličju, zastekljeni primerni za storitveno dejavnost, 'ahko tudi trgovino, klima, najemnina 2^80,00 SIT/ m2. OP00952MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - Kapucinski trg; oddamo poslovne prostore na odlični lokaciji, primerne za trgovski lokal. Pritličje 173 m2, nadstropje 91 m2. OP00984TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
LOKAL PRODAM
KRANJ - prodam OPREMLJENO ŽIVIL-SKO TRGOVINO v obratovanju, na frekventni lokaciji. B 041/734-169 4538
KRANJ, bližina centra, posl. prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj okolica, večji posl. stan. objekt, primeren tudi za gostinstvo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Otoče, urejena proizvodna hala, cca. 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Planina - na odlični lokaciji posl. prostor 412 m2, možnost nakupa tudi po delih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj, pri avtobusni postaji - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT. PP00934MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živilsko, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. PP00939MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 59 m2, pritličje na novo obnovljene meščanske hiše, primerno za pisarno ali trgovino, CK, cena 15,1 mio SIT. PP00971MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRIŽE; 64 m2, poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjskega objekta, primeren za storitveno dejavnost, obnovljen, lahko kot stanovanje, cena 10 mio SIT. PP00941MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
MOTORNA KOLESA
Prodam TOMOS AVTOMATIK, modre barve, ohranjen. B 513-17-98, po 19. uri
OBVESTILA
Vljudno VABLJENI NA OGLED RAZSTAVE TAPISERIJ v baru TINKARA v Zgornjih Bitn-
jah. 4232
Bohinj - kozolec ob hiši, Nomenj 22 A, NI NAPRODAJ! s 5721-897 4527
Mag. Jano Gorjanc, C. 1. avgusta 11, Kranj, zadnjič opozarjam, da TAKOJ preneha z uporabo tudi moje lastnine - avto ZX VOUL-CANE! Marta Florjančič
OBLAČILA
Prodam kompletno fantovsko OBLEKO za 10-12 let, primerno za obhajilo ali birmo. B 031 /840-203 4024
Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO. B 031/622-361 4560
Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO z dodatki. B 041/241-947 4626
Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO, vel. 128, cena 12000 SIT. B 041/209-866
4697
Prodam birmansko OBLEKO, fantovsko, novo, nošeno en dan. B 031/757-782, 5744-818
OTR. OPREMA
Prodam otroški AVTOSEDEŽ Romer do 13 kg. B 041/463-186 4507
Prodam otroški VOZIČEK, avtosedež, sedež in grelec stekleničk. B 252-32-55
4511
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK, NAHRBTNIK, KENGURUJČKA in oblačila do 2.let. B 041/880-893 4530
Otroški VOZIČEK AVTO SEDEŽ, hojco, trocikel, vse za 30.000 SIT. B 041/541-995
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 3097
Prodam kvalitetna OMELA za pometanje krušnih peči, negorljive. Žnidar, 01/8323-
107 4818
Prodam gobeline, izdelujem jih po naročilu, B 040/635-537 4592
Kultiviram vrtove z multikultivatorjem v Šk. Loki in okolici. B 031 /294-600 4604
Prodam ŽIČNATE KLETKE za rejo kuncev, 2 kom. in domače ročno strojene OVČJE KOŽE. B 041/980-520
PRIDELKI
Sedaj je pravi čas za sajenje živih mej, kvalitetne sadike domače vzgoje dobite v DREVESNICI TUŠEK, v Vodicah. B 01/832-41-86_ 4230
Prodam bela in rdeča VINA. B 05/3666-075, 041/518-171_4323
Prodam jedilni KROMPIR romano, lahko tudi z dostavo. B 041 /316-617 4Sos
Prodam jedilno RDEČO PESO. B 252-
55-60 _4513
Prodam 1 t OVSA. B 5135-805, popoldan
SILAZNE BALE druge košnje, prodam. B 041/350-187_ 4524
Prodam krmilni KROMPIR. Križaj, Zg. Bitnje 17, 231-23-75
Prodam KROMPIR topinambur, laška repa, primeren za sladkorne bolnike. B 250-30-
35 4566
Prodam sadike TISE za živo mejo. B 25-
11-048_4567
Prodam SENO za domačo krmo. B 518-
85-42 4568
Prodam SEMENSKI KROMPIR desire, lanski in letošnji uvoz, manjša količina. B 533-
01-68 4607
Prodam dober CVIČEK. Inf. po 16. uri na B 07/349-90-63_4_
Prodam SENO. Tenetiše 44, B 256-16-
48 4612
Prodam raztreseno SENO, sladko in dobro uležan GNOJ. Bodešče 17, Bled 4649
LIGUSTER - lepe sadike za živo mejo, ugodno prodam. B 53-18-314, 031/370-428
PODARIM
Podarimo dve leti staro PSIČKO, skupaj s kočo. B 04/234-3651 4469
Prostostoječo KOPALNO KAD, ohranjeno, podarim. B 257-13-49
POSESTI
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. B 031/54-88-41 1314
LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, PREDDVOR UGODNO prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, rahlo v bregu in ob cesti, cena 9000 SIT/m2, RETNJE UGODNO delno v bregu prodamo zaz. parcelo 769 m2, dostop urejen, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, SMLEDNIK okolica UGODNO prodamo 800 m2 ravne, zazidljive parcele in 2000 m2 podolgovatega travnika, 10,5 mio SIT, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4254
ndomplan I družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
2A RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 4255
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Zg. Bitnjah (Kranj), ob glavni cesti Kranj - Šk. Loka, 967 m2, izredna lokacija, voda in elektrika na parceli, cena zelo ugodna. B 041/404-960
Žiri zazid. parcela, priključki ob parceli, sončna, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Vodice zazid. pare. 950 m2 za poslovno namembnost, ravna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
MAVČIČE - zazidljivo parcelo 1.803 m2 in kmetijsko zemljišče, ki bo zazidljivo, 1.773 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ: prodamo primerno parcelo za izgradnjo poslovnega centra, možna takojšnja gradnja. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
V okolici Nakla : prodamo večje kmetijsko zemljišče, po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POLJANE- Dobje, 695 m2, gradbeno dovoljenje, takojšen začetek gradnje, poslovna namembnost, vsi priključki,sončna in izredna lokacija. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
POLJANE- okolica, cca 500 m2, sadovnjak, sončna in mirna lokacija, bližina Starega vrha, primerno za vikend .ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA- Trata, 2200 m2, zazidljiva parcela, v sklopu obrtne cone, možen začetek gradnje spomladi,komunalna infrastruktura. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
POLJANE, travnik 6200 m2, v pobočju, na sončni legi, ugodno prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 040 805 934
VODICE-IC, parcela 954 m2, za poslovne objekte, zelo dostopna, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 040 805 934
Kranj, Labore - stavbna parcela 3.800 m2, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Jama: zazidljivo parcelo 778 m2 za stan, hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ZG. BITNJE; 800 m2, prodamo ravno parcelo na odlični lokaciji. Parcela ima lep razgled proti hribom, dostop je urejen, cena po dogovoru. PZ00911JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Možnost dokupa gozda. Cena 7,5 mio SIT. PZ00916JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ZAZIDLJIVO PARCELO 650 m2 prodam v Podljubelju. Informacije B 513-47-00 4542
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 869 m2 relacija Golnik. B 01/83-10-600 4597
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali KMETIJO: Voge, Predoslje, Milje ali okolica. B 041/344-151
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. B 531-56-64, 040/633-903, GORFIN d.o.o., Kranjska c 4, Radovljica
POZNANSTVA
42-letni moški želi spoznati žensko, sem samski, brez obveznosti. B 041/315-453
RAZNO PRODAM
Malo rabljen vzidljiv ŠTEDILNIK, bojler in težjo traktorsko prikolico, prodam. B 5723-427 4519
Prodam BOČNO KOSILNICO in TRAKTOR T.V. in moško NARODNO NOŠO. B 5880-
124_4522
Prodam starejši MOPED .skrinjo, več starih radioaparatov, več molitvenikov. B 031/223-130_4593
Prodam suha drva. B 25-31-494 4617
p RVA, metrska ali razžagana, možnost dostave. B 041/718-019 4625
Prodam PRIKOLICO za prevoz živine, registrirana in GMAJNARSKI VOZ. B 041 /364-
504 4647
CISTERNO CREINA 1200 ali 1700 I kupim in prodam drva bukev in hrast. B 040/693-
058 4687
Prodam bukova in mešana DRVA z dostavo. B 041/705-177 4690
Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat z omarico in DOMAČE ŽGANJE. B 574-46-89
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato pol-je delno opremljeno garsonjero v hiši, 30 m2, 46.500 SIT/mes + varščina, KRANJ okolica oddamo več 2 ss in 3ss stanovanj v hiši. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369-333,041/333-222 4249
Radovljica SOBO s souporabo drugih prostorov. Delna pomoč pri gospodinjskih opravilih. B 041/473-884 4608
SOBO, opremljeno, ogrevano v Kranju, oddam samskemu moškemu. B 232-50-59
ODDAMO Šk.Loka oddamo v najem 2 sobno stanovanje, popolnoma obnovljeno in manjšo stanovanjsko hišo 85 m2 bivalne površine, (nekadilci in brez otrok). LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4523
POLJANE NAD ŠK. LOKO ODDAM v najem 1 ss in 2 ss, novo. B 041/682-741
KRANJ- oddamo garsonjero, DVOSOBNO STANOVANJE, starejšo hišo in veliko poslovnih prostorov, BEGUNJE-1 SS. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
Šk.Loka-Podlubnik: Oddamo 1SS, 38m2, P, delno opremljeno, vsi priključki, vseljivo takoj. Cena 230 EURO, pol leta predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj, Planina II -1 G 33 m2 z vso opremo, Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.o.o!, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosobno stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-£22___4»8
ŠKOFJA LOKA v Frank, naselju in Podlub-niku kupimo 3 sobna stanovanja za znano stranko. LOKA NEPREMIČNINE 50-60-
£££_ 4624
KRANJ- NUJNO KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE, zahodna lega in ENOSOBNO STANOVANJE zaželen atrij za naši cenjeni stranki. FRAST-nepremičnine 04/234
40 80, 041/734 198
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine 04/2361 880
041 386 930
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/2J36-66-70, 041 /755-296,040/204-661
KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, dvosobno, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, nova okna, CK na plin, balkon. Cena 13,5 mio SIT. PS00988JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 sobno, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, nova kuhinja, 9. nadstropje. PS00949JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 4. nadstropje, nova kuhinja, velik balkon, dobra razporeditev prostorov, cena in vseljivost po dogovoru. PS00974JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Zlato polje; 62 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, opremljena kuhinja, etažna CK na olje, klasični parket, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. PS00976JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 78 m2, trisobno, 4. nadstropje, adaptirano, parket, velik balkon. Zelo lepo stanovanje. Vseljivo po dogovoru. Cena 18 mi<3 SIT. PS00975JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 sobno. 4. nadstropje, dvigalo, zastekljen balkon, lep razgled, adaptiraTia kopalnica. PS00870JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, adaptirano, 2. nadstropje, dobra razporeditev, dobra lokacija. Cena 18,8 mio SIT. PS00968JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, 500 m2 zemljišča, odlična lokacija. Cena po dogovoru. PH00905JN. SVET NEPREMIČ-NINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
NAKLO; 100 m2, prodamo 4 sobno stanovanje v pritličju hiše. Je v celoti adaptirano, ima veliko pokrito teraso. K stanovanju pripada tudi velika klet. Vseljivo je po dogovoru, cena 23 mio SIT. PH00945JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA; 45 m2, enosobno, potrebno obnove, primerno tudi za poslovne prostore, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. PP00939MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA; 83 m2, 4,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno, cena 15 mio SIT. PS00990MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ, Zoisova ul.; 54 m2, 2 nad., nizek blok, JZ, CK-plin, obnovljeno, pregrajeno, cena 13,9 mio SIT. PS00983MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
TRŽIČ - Deteljica; 39 m2, enosobno, 1. nadstropje, ohranjeno, vseljivo 2004, cena 8,5 mio SIT. PS00989MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, dvoetažno, trisobno, 2. nadstropje na novo kvalitetno obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 24 mio SIT. PS00970MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nadstropje na novo obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 12,8 mio SIT. PS00969MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000
STANOVANJA NAJAMEMO
Trisobno STANOVANJE ali hišo vzamem v najem. B 041/458-843 3936
STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4250
Mati, vdova samohranilka s 14 letno hčerko, išče SOBO. Nudim pomoč ostarelim + doplačilo. B 040/647-513 4355
Najamem bivalni vikend ali opremljeno 2 ss, Kranj okolica. B 031/666-446 4515
Opremljeno SOBO v Kranju išče samski moški. B 070/264-549 4549
Stanovanje NAJAMEMO, 2 ss, Škofja Loka. B 041 /993-621 4594
KRANJ, ŠENČUR najamemo ENOSOBNO STANOVANJE, ter HIŠO za UREJENO 3-člansko družino. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
STAN. OPREMA
Zelo ugodno prodam 2 JOGIJA za 8000 SIT. B 20-26-716 4539
Zaradi selitve prodam dobro ohranjeno SPALNICO. B 040/228-404 4573
Za samo 5000 SIT ODDAM rabljen umivalnik, bide, školjko, pipe. B 041/986-753
/OBLC;
MIRKA VADNOVA 14, 4000 KRANJ tel.: 04/201 50 30
LESNI PROGRAM, HOBBV, POHIŠTVO, LESNI ELEMENTI
Prodam žensko samsko SPALNICO, cena 40.000 SIT. B 23-26-790
SPORT
POSESTVO UCA - SMOKUČ vabi na varno jahanje islandskih konjev. B 031 /442-038
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
ASFALTIRANJE iN TLAKOVANJE, cest in dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije. Izdelava vseh vrst škarp in robnikov. B 031/369-520, 01/8317-285, Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik _ 3099
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Kanuf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. B 5186-055, 041/765-842, Mesec Damjan,s.p., Jazbine 3, Poljane 3114
, KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman.s.p., Šorlijeva 19, Kranj, B 031/508-168 3810
ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe B 041/941-067, 04/5958-360 3823
FASADE in STROJNE OMETE kvalitetno izdelujem. Vajdec Damjan,s.p., ul.Prvoborca 6, Jesenice, B 041 /584-227 3337
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič and Comp.,d.o.o., Jelovška 10, Kamnik, 01/839-46-14,041/680-751 4126
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREDELNIH STEN V Knauf IZVEDBI ALI Z LESENIMI OBLOGAMI. IZDELAVA FRČAD. POLAGANJE PARKETA IN LADIJSKEGA PODA. Planinšek Vilma, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031 /50-46-42 4287
PREVZAMEM VAS ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TALKOVANJE DVORIŠČ, KANAL-IZACIJA-DELAMO HITRO IN POCENI. B 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 4388
Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje VRTOV, GROBOV in ostalih ZELENIH POVRŠIN, svetovanje. Anjuta Lazič s.p., Matajčeva 1, Kranj B 231-27-22     . 4551
Od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi - Bene in ostali, d.n.o. Struževo 3 a, Kranj, B 041/561-838 4568
ELEKTROINŠTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico, želite zamenjati luči ali stikala; nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. B 041/760-616
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, balkon, 2. nadstr., prodam. Cena 9,5 mio SIT. B 040/831-251 178
BISTRICA PRI TRŽIČU prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, balkon, sončno - južna stran, lep razgled. Cena 12,5 mio SIT. Inf. na B 041 /845-792 I61
TRŽIČ - 4 ss, v centru mesta, 100 m2 + 50 m2 podstrešja, CK (olje), tel., možnost menjave za manjše stanovanje na Bistrici z našim doplačilom. B 031/878-483, do 19. ure
Kranj garsonjera 28 m2, 5.nadstr., lepa, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Kranj bližina, 2,5 ss v stan. hiši, mansarda, vrt, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, 3 ss, zelo lepo stan. v pritličju, 74 m2, dobra lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90____
Kranj prodam 2+2 ss, 88 m2, 2 balkona, 8.nadstr., lep razgled, dobro ohranjeno. TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90__
PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, balkon, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ________————
PLANINA II - gars., 28,90 m2, VI.nad., obnovljena in opremljena, balkon, hitro vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si____
KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), 50,59 m2, II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 2u-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2 sobno, 59,20 m2, VI.nad. funkcionalna razporeditev, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si___j__,
PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I.nad. izredno funkcionalno, zast. terasa +■ baiw>n. prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, uji 605-114, www.mike-co.si ___
PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., sv-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ZLATO POLJE zg. - 2+2 sobno, 70 66 w2, mansarda, odprt kamin, P^jeno. pro damo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, uji 605-114, www.mike-co.si
KRANJ, sever - 3 sobno, 74,10 m2, pritličje, obnovljeno v celoti in opremljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 3 sobno, atrijsko, 85,20 m2, pritličje nizkega bloka, v celoti prirejeno za invalida na vozičku, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2+2 sobno, 89,30 m2, V.nad., prazno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA 1: prodamo GARSONJERO, DVOINPOLSOBNO- 54m2 in 70m2, ŠTIRISOBNO stanovanje -85 M2. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO in TRISOBNO stanovanje. FRAST nepremičnine  04/ 234 40 80 041 / 734
198
PLANINA 2: prodamo 2SS+kabinet, 3ss-89m2, ŠTIRISOBNO- 95 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo TRISOBNO stanovanje v pritličju s samostojnim vhodom in vrtom. FRAST - nepremičnine 04/234 40 80,041/626 581
ŠKOFJA LOKA: prodamo 1ss v Podlubniku, in na Partizanski-fantastična cena. FRAST -nepremičnine 041/ 734 198
Planina 1: prodamo enosobno stanovanje, 33 m2, balkon, 2.nad, hitro vseljivo, cena 9,5 mio. FRAST-nepremičnine 041 734 198
LESCE: 49 m2, 1 ss v 2. nadstropju, balkonska loža, klet, lasten vhod z verande, vsi priključki, CK na plin, vseljivo takoj. ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
BLED: 32 m2, ohranjeno 1ss v 1. nadstropju, klet, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 48 m2, 1ss s kabinetom v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, 2ss v 1. nadstropju, vsi priključki, velik balkon, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik balkon, klet, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, balkon, klet, CK. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp~ dom.si
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
,     i ,        i ilN    I       |. J      „j    j i
damo 2,5 ss, 82 m2, v 1, nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA L, prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - mestno jedro, prodamo 1ss, 51 m2, v 2. nad., cena 12,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - Stražišče, prodamo 2ss, 53 m2, v 1nad. stanovanjskega bloka, cena po dogovoru. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
UGODNO! KRANJ - Huje, prodamo 4ss, 80,5 m2, pritličje, delno opremljeno, z vrtom
40 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880,
041 386 930
Kranj - mestno jedro: Manjše 2SS, 46m2, l.nad, lasten vhod, obnovljeno, ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj - Zlato polje: 2SS, 46m2, II. nad, popolnoma obnovljeno,CK-lastna, balkon, mirna okolica, urejen blok. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661_
Šk. Loka - Podlubnik: 2SS, 62m2, IX. nad, vsi priključki, nova kuhinja, lepo vzdrževana, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661_
Kranj-Orehek: 2SS, 52m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vseljivo 1. 07. 2003, dve parkirni mesti. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Orehek: pol hiše zgornja etaža 3SS, 80m2+ cca 90m2 neizdelane mansarde, 100m2 vrta, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj - Planina II: 3SS, 88m2, VI. nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661_
Tržič-Ravne: 1SS, 33m2,1..nad.nizek blok, brez balkona, vsi priključki, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Šenčur-Luže: pol hiše, spodnja etaža 3SS+garaža, 200m2 vrta, vsi priključki, zelo lepo mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj - Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlično stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Hrastje: 2SS, 60m2, I. nad, vsi priključki, nova kopalnica, mirna okolica, nizek blok, urejen dostop. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-
661
KRANJ-Planina L, garsonjera 21 m2, 6. nad., CK Toplovod, JZ lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513
30 18, 031 894 406
KRANJ-Planina II., garsonjera 28 m2, 6. nad., opremljeno, CK Toplovod, JZ lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine,' Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA-Groharjevo, enosobno 32 m2, 3. nad., vzdrževano, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18,
031 894 406
ŠKOFJA LOKA - Kamnitnik, enosobno 34 m2, 3. nad., CK Olje, Z lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513
30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA - Partizanska, enosobno 36 m2,vsi priključki, J lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18,
031 894 406
KRANJ - Planina L, enosobno 39 m2, vzdrževano, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894
406
KRANJ-Planina L, več dvosobnih od 52- 60 m2, z vsemi priključki, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA-Frankovo, dvosobno 63 m2, VP, opremljeno, SV lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513
30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA, trisobno 65 m2, v hiši, CK, vsi prilkjučki, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, trisobno 74 m2, 12. nad., funkcionalno, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18,
031 894 406
PLANINA I prodamo garsonjero 21,4m2 v 6 nad. in 28m2 v 5nad.STANING 051 306 150 #04/20 42 754
KRANJA okolica PRODAMO NOVA STANOVANJA . STANING 051 306 150
KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, cena - 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - ugodno 3 SS 77,8 m2 v
8. nad., lepo urejeno stanovanje, prazno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^__
KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__
KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__
KRANJ, Planina i - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5.nad., zastekljen balkon, 1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena -13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _
GOLNIK - 3 SS + K 78 m2 v pritličju, 2 balkona, lepo urejeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v
9. nads. in 1 SS 41 m2 v novejšem bloku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
66
TRŽIČ - v 2. nads. v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - PLANINA I prodamo 2. sobno z 2. kabinetoma,89m2, 4 nad. STANING 051 306 150,  04/20 42 754
ŠKOFJA LOKA-Partizanska , enosobno, 37 m2, obnovljeno, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51
22.
ŠKOFJA LOKA-Mesto-Atelje, trosobno, 70 m2, 2. nad., vzhodna mirna lega, balkon in loža, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
KRANJ Planina i, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, GOLNIK UGODNO lepo, sončno, obnovljeno 3ss s kabinetom, 77,6 m2/PR, 2 balkona, lep razgled, 16,8 mio SIT (nova kuhinja v ceni stanovanja. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-
222 4247
Prodam GARSONJERO v starejši hiši v Tržiču, 24 m2, s souporabo sanitarij, brez kopalnice, obnovljena, cena samo 2,4 mio SIT! B 041/874-125 4313
Prodam 2 ss 65,70 m2, nizki blok, III. nadstr., brez posrednikov, lahko opremljeno. Kličite po 19. uri ali zjutraj do 9. ure B 2326-021, 040/795-940 4376
V Šk. Loki ugodno prodam lepo 1 sobno STANOVANJE, g 031 /530-282 4541
Prodam manjše 2 ss v Kranju. TS 202-55-
45 4550
UGODNA PONUDBA! PLANINA I, enosobno stanovanje, 45 m2, 11. nad., balkon, priključki, cena 11 mio sit, prodam. TS 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 4577
STRAŽIŠČE, dvoinpolsobno stanovanje, 64 m2, pritličje večstanovanjske hiše, novo, ugodno prodam. S 23 15 600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 4578
KRANJ, trisobno stanovanje v hiši, 75 m2, CK, garaža, vrt, cena 13 mio SIT, prodam. S 23 1 5 6 00 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE 45/9
Prodamo Planina I, 2ss, 64 m2, predelano v 3 ss, obnovljeno, delno opremljeno, z vsemi priključki. TS 040/748-216 4584
ŠKOFJA LOKA na različnih lokacijah v Šk. Loki prodamo več enosobnih stanovanj, različnih kvadratur in cenovnih razredov. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4618
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 sobno stanovanje 61 m2, 6. nadstr. kuhinja, kopalnica obnovljena, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4619
ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo 2 ss 57 m2, 2. nadstr. nizkega bloka, lepo ohranjeno, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4620
Prodam 2 SS 60 m2, v pritličju, nizkega bloka, CK, KATV.    510-22-90 4634
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
j_L~i Bratov Praprotnik tO, 4202 Naklo mJ Id !,:/ 04/2576052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH -SISTEMOV TER ^-sJ*®0 AVTOMOBILSKIH
BLAZILCEV wMONROEl
Prodam 3,5 ss v Radovljici, cena 80.000 EUR (18,5 mio SIT). B 031/736-143 4635
KRANJ - PLANINA I, 3 ss, 78 m2, 8. nadstr., renovirano, zastekljen balkon, zelo lep razgled, prepis in vselitev takoj, prodam brez posrednika za 15 mio SIT. "B 041/882-415
4653
LESCE - prodam popolnoma opremljeno GARSONJERO, 24 m2, 4/4. B 031/401-501
VIKENDI
Krvavec, apartma 35 m2, nadstandardna oprema.TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
GORENJA VAS-Okolica, bivalen vikend, 75 m2, parcela 450 m2, delno obnovljen, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka • 04 513 30 18, 040 805 934
ŠMARJEŠKE TOPLICE - 15 km; 100 m2, 30 let, zidan objekt, asfalt, sončno, razgled' vinograd, 800 trsov^ 430 m2+3500 m2 vinograd-pašnik, cena 4,7 mio SIT PV00973MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
BOH. BISTRICA; 22 m2 do 51 m2, pro-damo več obnovljenih apartmajev v neposredni bližini smučišča, cena od 6,3 mio SIT dalje. PV00966MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
VOZILA DELI
Prodam TOVORNO PRIKOLICO tip L PA 230/126, skupna nosilnost 1000 km, dim. 230x130, s ponjavo in carinsko vrvico. "B 070/891-218 4445
Prodam 4 rabljene letne GUME Sava rapi-dex 185/60 R14. "B 595-73-24 4502
Za simbolično ceno prodam snemljivo KLJUKO za jugo. "B 041/265-682 4676
Kupim ali prodam novo AVTO GUMO Michelin Energy 195/60 R 15, 88 H XH1 RADIAL XSE. "B 5744-108 4606
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. , Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
.  • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. "B
031 /770-833 3680
ODKUP KARAMBOLIRAI^IH IN CELIH VOZIL ter sprejem vozil v posredniško prodajo. Avto Jakša, s.p., Orehovlje 15 A, Kranj, "B 2041-168, 041/730-939 4235
Kupim R CLIO, 256-00-27
93,jnaprej, nujno. 'B
4600
MARK MOBIL d.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. "B 2353-500 IN 041/668-283
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO,d.o.o., Partizanskac. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). B 5134-148, 041/632-577 26
ODKUP, PRODAJA, PREPISI VOZIL. MEPAX d.o.o. B 2323-298, 041/773-772
3655
Fiat marea 1,6 16v sx, letnik 1996, 181.000km, srebrne barve, cz, es, radio, servo volan. Cena: 890.000,00. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308
FIAT BRAVA 1,2 SX, LETNIK 2001, META-LIK SREBRNA, 16.000km, AIR BAG, DCZ, ES. CENA: 1.690.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.: 04/20 19 308
CITROEN AX 1.1, LETNIK 1992, BELA BARVA 150.000 km, LEPO OHRANJEN. CENA: 350.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASIC, MET-ALIK MODER, 90.000km, RADIO Z CD IZMENJEVALCEM, CZ, ES. CENA: 1.290.000,00 SIT. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
FIAT TEMPRA 2.0 4*4 KARAVAN, LETNIK 1993, OPEČNO RDEČ, 43.000 KM, KLIMA, ABS, CZ, ES, TEMNA STEKLA, SERVO VOLAN. CENA: 490.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
RENAULT 19 1.8 16V, LETNIK 1995, BELA, 140.000 KM, DCZ, ES, STREŠNO OKNO, SERVO VOLAN, ŠPORTNI SEDEŽI. CENA: 790.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. TS 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c.34, Kranj 4435
Prodam R5,1.91, reg.celo leto, zelo ohranjen, kot nov. "B 031/39 2-742 4498
Prodam JUGO 45 letnik 1990, prevoženo 63.000 km. "B 59-63-635 4509
JEEP vojaški z vgrajenim diesel motorjem -Mercedes, registriran, odlično ohranjen, vojaške barve, cerada nova, prodam. TS 53183-40 Lesce_4521
Prodam ŠKODO FAVORIT I. 93, cena 210.000 SIT. TS 5315-453 4529
Zaposlimo NATAKARICO in KUHARICO. GostišCe Češnar, Slovenska c. 30, Cerklje, tel.: 25-291-30
Prodam karamboliran GOLF 1,3. B 041/254-428 _4545
Prodam AVTODOM VOLKSVVAGEN VVESTFALIA 1977, dober, lep, cena 590 000 SIT, B 041/711-297_4554
Prodam JUGO 55,1. 90, bel, 104.000 km. ■B 031/805-449_4574
TVVINGO BASE, I. 97, rdeč, nekaramboli-ran, ohranjen, 75000 km. B 031/735-991
4587
ŠKODA FAVORIT 135 LS, I. 91, reg. do 6/03, cena 90.000 SIT. "B 031/589-165
4589
MEGANE 1.6 CLASSIC, LET 98, MET RDEČ, 2X AIR BAG, SERVO, EL OPREMA, OHRANJEN, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
BMVV, 320 I, LET 99, 113.000 KM, MET SREBRN, SERVISNA, 6X AIR BAG, AVT KLIMA, EL OPREMA, AR, KOT NOV 3.890.000 SIT; AVTO LESCE D O O ' TEL: 04-5319-118
SUBARU, LEGACY 2.0 4WD KARAVAN LET 92, MET SREBRN, 1.LASTNIK* OHRANJEN, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
MEGANE 1.6COUPE, LET 98, MET TEMNO ZELEN, 2X AIR BAG, MEGL. EL OPREMA, SERVISNA, OHRANJEN 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O TEL : 04-5319-118
MEGANE BREAK 1.9 DTI, LET 2000, MET SREBRN, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, MEGL, AR CD, ROLO, SANI, EL OPREMA, 2.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ALFA 155 1.7 TS, LET 94, KLIMA, ALU, EL OPREMA, OHRANJENA, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
SEAT, IBIZA 1.0, LET 2000, BELA, 3V, AIR BAG, NOV MODEL.1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OPEL, ASTRA 1.6 KARAVAN, LET 2000, KLIMA, 4X AIR BAG,ABS, SERVISNA, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
FIAT, MAREA VVEEKEND 1.9 JTD, LET 99, MET SIVA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ALU, MEGL, AR, SANI, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
DAEvVOO, NUBIRA 1.6 SX, LET 98, BELA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, SERVO, 880.000 SITAVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
PROTON, 313 GLI, LET 97, MET ZELEN, AIR BAG, SERVO, NOVE GUME, 1.LASTNICA, SERVISNA, 690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FIAT, MAREA VVEEKEND 1.9 JTD, LET 2000, MET SREBRNA, 58.000 KM, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ZELO OHRANJENA, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
R CLIO 1,4 RT, 1.95, 5 vrat, kovinska barva, zelo ohranjen, servisna knjiga. B 041/398-574 4615
ŠKODA FABIA 1,4 COMFORT, I.2000, srebrna, kot nova, 1. lastnik. "B 041 /787-
050 4616
Prodam OPEL ASTRO, 1.97, pariško modre barve, z vso opremo. "B 031/334-
824 4654
Prodam GOLF III, 1.93, 5 vrat, 2 x air bag, strešno okno + AVTOPRIKOLICO. "B 031/891-105 4659
Prodam JUGO 45, 1.91, 72.000 km, lepo ohranjen. "B 040/645-866 4662
TALBOT F Horizon GLSW I. 82, cena po dogovoru. "B 5122-040 4685
VECTRA 1.6, 1.95, ohranjen, reg. do 7/03, cena po dogovoru. "B 041/853-020
4695
KADETT 1.2 starejši letni, brezhbien, ugodno, MARUTTI 800 I. 94, kovinske barve, kot nov, ugodno. B 041/677-865
Prodam PASSAT 1.8, 66 KW, I. 88, 300.000 km, reg. 1/03. "B 041/27-15-15
GOLF JXD, I. 041/613-014
5, ugodno prodam. B
ZAPOSLIM
Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo senčil, razpisuje 3 prosta delovna mesta: KOMERCIALISTA, DELAVCA V PROIZVODNJI IN DELAVCA NA TERENU. Pisne prošnje pošljite na naslov: Senčila Bled, Pintar Jože s.p., Partizanska 18, 4260 Bled 4113
Redno ali honorarno zaposlimo samostojnega PARKETARJA ali MIZARJA za montažo pohištva. 'EP 041 /681 -510 MIŠO Bunič s.p., C. St. Žagarja 44, Kranj 4302
Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za direktno prodajo. Zagotovljeno uvajanje v delo ter najboljši pogoji za zastopnike in stranke. 13? 041/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 430/
Objavaljamo 2 prosti delovni mesti za delo v telefonskem studiu v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo. B 201-48-26 ali 040/611-338 dopoldan, CZ.d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 4374
Zaposlimo DELAVCA kovinarske smeri (obdelava, montaža, lahko tudi varjenje), za nedoločen čas, poizkusna doba , zaželjena starost do 30 let. B 20-41-479, 23-41-740, Vreček Agro d.o.o., M.Vadnova 22, Kranj
Zaposlim VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji za prevoze predvsem po Nemčiji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj 4463
Delo nudimo ženski, ki dobro obvlada ročno vezenje. "B 041/735-939, Marjan Čalič s.p., Cankarjeva 4, Kranj_4504
Za določen čas iščemo nočnega čuvaja. TS 041/652-649, Zupane Ivan,s.p., Gre-goričeva 8, Kranj 4506
Zaposlimo večje število MLADIH SODELAVCEV za pomožna dela ob servisiranju letal. Pogoj tehnična mehanična ali elektro stroka, starost do 27 let. Prošnje: HRIBAR BLESK d.o.o., Savska c.34, Kranj
Iščem ZIDARSKEGA MOJSTRA za zidavo prizidka k hiši. B 233-15-64 4536
Honorarno zaposlim DEKLE za delo v strežbi. "B 041/347-481 Draksler Peter s.p., Podreča 55 a, Mavčiče 4570
DELAVCA kovinske smeri za delo na stružnih avtomatih, zaposlim. Brenkuš Matjaž s.p., Zasavska c. 31 B Kranj, 041/719-
097 4631
Zaposlimo DELAVCA iz Kranja za montažo oken na terenu (Gorenjska). Zaželjen izpit B aktegorije in znanje manjših zaključnih del z mavčnimi ploščami. "B 041/653-203 LA d.o.o., Ljubljanska c.34a, Kranj 4640
Zaposlimo PRODAJALKO ČEVLJEV v Šk. Loki. Praprotnik Bojan s.p., MAK, Škofjeloška 20, Kranj 4641
Redno zaposlimo NATAKARJA - ICO in KUHARJA - ICO. Rudi B 041/624-521 GOSTILNA PRI BIZJAKU, Aljančič Veronika s.p., Zg. Bela 20, Preddvor 4646
Iščemo mlado, prijetno dekle za delo v šanku, redno ali honorarno. B 041/756-367 Jereb Helena s.p., Savije 101, Ljubljana
4646
Iščemo mlado dekle ali žensko srednjih let za samostojno delo v kuhinji. Redno. TS 041/756-367 Helena Jereb s.p., Savije 101, Ljubljana 4651
NATAKARJA, redno ali honorarno zaposlim. Ambrož Franc, Gostinstvo in mesarija d.o.o., Lahovče 90, Cerklje B 25-23-
123 4694
V mizarski delavnici zaposlimo mlajšega delavca za lakiranje pohištva. Delovne izkušnje v stroki so zaželjene. Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, B 595-88-02 ali 041/619-302
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - čiščenje, likanje, pomoč starejšim, delo na domu... B 031/33-99-
72 4533
Iščem delo - varstvo otroka. TS 031 /773-
099_ «653
Iščem delo - likanje pri vas doma. TS 041 /548-265 4614
Nujno iščem delo - čiščenje stanovanja ali lokala. B 041/206-402 4642
Iščem delo - strokovna pomoč ostarelim, bolnim, na domu. B 250-62-10, 041/341-570
ŽIVALI
Prodam TELIČKO simentalko, staro 4 tedne, A kontrola. TS 5141-254 4514
Prodam TELIČKO simentalko staro 20 dni. ■Ef 041/643-949 4520
Prodam BIKCA simentalca, 124 kg, za zakol, hranjen z mlekom in mrvo, 980 SIT/kg žt. "B 2555-810 4523
Prodam 3 tedne staro TELIČKO sl-mentalko. Brane, Dovje 10, Mojstrana 4525
Prodam JAGNETA za zakol, TS 530-77-77
4532
Prodam 4 leta starega KOZLA burske pasme z rodovnikom. B 031/297-004 4543
Prodam PSIČKO pasme Dalmatinec, stara 18 mesecev. B 512-28-58 4547
Prodam pašno KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti. B 514-63-18_45S2_
Prodam 2 čb BIKCA, stara 10 dni. B 2 561-60 0 4559
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Cena po dogovoru. B! 580-20-96 4502
DOMAČE PRAŠIČE tudi polovičke, očiščene prodam. B 041 /834-892 4595
Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. B 53-33-409 4596
Prodam ČEBELJE DRUŽINE z mladimi maticami, lahko tudi s panji. TS 204-50-52
4599
Prodam KRAVO simentalko, brejo 3 mesece. Cena po dogovoru. TS 5743-887
4601
Prodam 10 dni starega BIKCA, belgijske pasme. B 031/617-833 4630
Ugodno prodam večji ptičjo KLETKO za nimfe. B 040/859-467 ____
Prodam burskega KOZLA, star 25 mesecev, cena 25 000 in KOZO s tremi mladici, cena 26 000 SIT. "B 5871-315
PRAŠIČE od 25 do 150 kg, prodam in pripeljem na dom. B 041/730-990____5^.
Prodam čb BIKCA. B 231-18-12
Prodam 10 dni starega BIKCA, čb. B 512-10-95
Prodam srnastega KOZLA, TELl^? križanko in morske prašičke. B 041/26 877 tU
Prodam TELIČKO limuzin, staro 3 tedne. TS 041/369-157 ^
ŽIVALI KUPIM_,
Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca-B 533-88-51_—
Kupim KRAVO za zakol, staro od 4-6 let-« 031/722-091
ODKUPUJEMO mlado, pitano G°VE4D°0 krave, teleta. B 041/650-975__________—
Kupim BIKA simentalca od 200 do 300 kg-B 031 /670-674 _______——'
Kupim BIKA simentalca od 200 do 300^ B 533-80-54 _______■—~-~
Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasm^' 150 kg. B 041/784-126_____.—--rj£
Kupim dve TELIČKI simentalki aH kriZ 46S5'
stari do 10 dni. TS 518-80-______---"-"TT*
--"-'      <f 031/2"
Kupim BIKCA simentalca. v 4B58
875
GLASOV IZLET
Aprila v Istrske terme
12. aprila nas bo pot peljala v sosednjo Hrvaško v Istrske terme. Zdravilno moč termalne vode in blagodejnost blatnih oblog so cenili že stari Rimljani. Danes je to eno najstarejših hrvaških zdravilišč in edino v zasebni lasti, še vedno pa po kvaliteti termalne vode sodijo v sam evropski vrh. Priporočajo jih vsem revmatičnim bolnikom,
hrbteničarjem in ljudem, ki imajo težave s kožo.
Pred obiskom term si bomo ogledali še najmanjše mesto na svetu Hum iz 13. stoletja, če nam bo čas dovoljeval, pa še Motovun.
Izlet je zanimiv in pester. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami.
Napovedujemo: rekreativni izlet 26. aprila v Rogaško Slatino.
Vaše klice pričakujemo po telefonu: 04/201 42 47 04/201 42 49 041/626 154.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
MIRJANE ZRIMSEK
učiteljice v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami. Zahvaljujemo se kolektivu OS France Prešeren, za nesebično pomoč in 1   razumevanje pa še posebej kolektivu podružnične šole na Kokrici z g. i   Andrejem Bitencem na čelu.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta
TEREZIJA KOPAČ
roj. KROPAR, Prgačova mama z Luž
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem. Za izrečeno sožalje, hvala za darovano cvetje, sveče, maše in molitve. Hvala osebju Bolnišnice Golnik in Zdravstvenemu domu Šenčur. Posebna zahvala župniku g. Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala pogrebni službi Navček ter Miheli Hudobivnik iz Luž. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Predoselj ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili v njen večni dom in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
ŽALUJOČI: sinova Franc in Ludvik in hčerka Mira z družinami ter ostalo sorodstvo Luže, Gorenje, Visoko, Ljubljana, 26. marca 2003
ZAHVALA
Srce tvoje je zaspalo zvon v slovo ti je zapel. Misel nate je ostala, spomin za vedno bo živel.
V 89. letu nas je zapustil oče, ded, praded, tast
ANTON KIMOVEC st.
tkalski mojster v pokoju iz Šenčurja
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in svepe. Zahvaljujemo se vsem prostovoljnim gasilskim društvom, posebno pa GD Šenčur za številno spremstvo, nosačem, praporščakom, gospodu župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Zupan, trobentaču in gospodu Beleharju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala ZD Šenčur, patronažni sestri Francki in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 2. aprila 2003
Tiha večerna pot, brezi dve, breze tri... žalost zazibana vseh prebolelih dni.
(Vida Je raj)
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA HOČEVAR
roj. Štular, p.d. Bištova mama iz Velesovega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvaležni smo tudi Francki Kline za nesebično pomoč. Zahvala gospodu župniku Petru Miroslaviču za obiske v času njene bolezni in za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ^ob slovesu, pogrebnemu podjetju Navček, trobentaču in vsem ostalim, ki ste počastili njen spomin. Predvsem pa izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste naši manit v življenju kakorkoli pomagali in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: sin Janez z družino, hčeri Mari in Slavka z družinama Velesovo, Kranj, 29. marca 2003
V SPOMIN
So tudi besede
s pomenom neumljivim,
a duša se zmede
ob glasu očarljivem....
(Lermontov)
Minilo je leto dni, kar nas je zapustil
BOJAN SCHAUER
Vsem, ki se ga spominjate in kdaj postanete ob njegovem grobu, se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, tašče, stare mame in prababice
ŠTEFKE BENEDIČIČ
rojene Šuštar
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrazili sočutje. Posebna zahvala dr. Žuri in dr. Bavdku za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pogrebni službi Komunale Kranj za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala tudi družini Omerz. sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.
Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
VSI NJENI Kranj, 3. aprila 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
FANIKE TOPOLOVEC
roj. Brvar iz Kranja, Šorlijeva 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala tudi dr. Silvi Kozjak, pa-tronažnim sestram, ki so jo obiskovale na domu, bolnišnici Jesenice in Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Hvala tudi g. župniku Mitju Štirn za opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Komunale Kranj.
VSI NJENI Kranj, Zg. Bitnje, 25. marca 2003
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
VINKO JUSTIN
z Dolenje Dobrave 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Terma Škofja Loka. Marmorja Hotavlje in Kmetijske banke Ljubljana za izrečene besede tolažbe, poslana sožalja, darovano cvetje, sveče in izkazano nesebično pomoč in tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala tudi osebju bolnišnice Golnik in pogrebni službi Akris. Posebna zahvala gorenjevaškemu župniku Alojziju Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in sosedi Cilki Bohinc za poslovilne besede na njegovem grobu.
Žalujoči: žena Elca, sin Marjan, hčeri Minka in Ana z družinami Dolenja Dobrava, 23. marca 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata in dedka
JANEZA VERTELJA
z Lancovega 30/a pri Radovljici
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, LD Jelovica in lovskim prijateljem, pevcem LIP Bled za zapete pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Novak.
Posebna zahvala celotnemu kolektivu Doma upokojencev Dr. Franceta Berglja z Jesenic za dolgoletno nego in skrb v njegovi težki bolezni.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
ZAN'MA M6.KA} Bojo Poćeu fCtMf rV
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
		■**
od -4 °C	od -1 °C	od 1 °C
do 6 °C	do 2 °C	do 6 °C
Danes, v torek, bo delno jasno. Jutro bo še zelo hladno, čez dan bo nekoliko toplejše. Jutri, v sredo, bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Hladno bo. V četrtek bo oblačno z občasnimi padavinami. Nekoliko se bo otoplilo, zato bo lahko po nižinah tudi deževalo. Količina padavin pa ne bo velika.
Sonce v laseh
V petek, 4. aprila, je na Srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju potekalo šesto državno tekmovanje frizerskih šol Slovenije, na katerem so se pomerili frizerke in frizerji vseh letnikov. Državno tekmovanje je bilo v Kranju prvič, kranjska šola je ekipno osvojila peto mesto.
Kranj - V petek je bilo na frizerskem oddelku šole zelo napeto. Dijaki in dijakinje šestih slovenskih frizerskih šol, ki se nahajajo v Celju, Ljubljani, Sevnici, Kopru. Mariboru in Kranju, mladi frizerji in frizerke torej, njihovi mentorji in mentorice, pa seveda tudi "modeli" - prijatelji in znanci, ki so jim "posodili" lase za tekmovanje, so se vznemirjeni gnetli na hodnikih, polni strahu, pričakovanj, frizerske zavzetosti, smeha in pogumnih spodbud. Kako bo? Ali bom imela dovolj časa? A sem zadosti treniral? Najprej počešem tako, potem pa tako, potem pa barva ... Joj, kdaj bo že konec tega!?
A ni bilo tako hitro konec. Najprej so se na lutkah pomerili dijaki prvih in drugih letnikov, pose-
Umirjena eleganca.
in razposajena vedrina
bej fantje in punce. Andreja Či-kič, vodja praktičnega pouka in članica centralne komisije, je povedala, da imajo dijaki točna navodila, kako narediti pričesko in na lutki jasno razporediti lase. Tretji letniki so tekmovali na modelih s striženjem in oblikovanjem modne dnevne pričeske za dekleta in športne za fante. Pri tem so morali upoštevati dolžino las, primernost barv in pa seveda celoten videz, narejen čisto in lepo razporejen po glavi, zavitost špic, poudarjenost oblike glave. Ocenjevanje je bilo za člane komisije res težko. Med dijaki prvih letnikov je bila najboljša Jasmina Cafuta iz Srednje tekstilne šole Maribor, med dijaki drugega letnika Biljana Jotanović iz Srednje frizerske šole Ljubljana, v ženski
Raje telovadbo kot slovenščino
Na osnovni šoli Križe so dan šole posvetili zdravju in rekreaciji.
Križe - "Telovadba je 'ful' dobra, ampak učiteljica ima raje SND in slovenščino," sta med izvajanjem vaje z žogo navdušeno hitela pripovedovati učenca tretjega razreda osnovne šole Križe, na kateri so v soboto pripravili dan odprtih vrat. Učenci in učitelji so staršem in drugim obiskovalcem prikazali aktivnosti, ki jih skozi leto izvajajo pri pouku telesne vzgoje in na nekaterih krožkih, posebno pozornost so pri tem namenili zdravju in rekreaciji.
Učenci in učitelji razredne stopnje so prikazali vaje, ki jih izvajajo v programih telesne vzgoje Zlati sonček in Krpan, s pomočjo razstave fotografij so predstavili tudi letno in zimsko šolo v naravi v Čatežu in v Kranjski Gori. V sodelovanju s šolskim psihologom SO pripravili projekt tehtanja šolske torbice. "S tem želimo opomniti starše, naj otrokom pregledu-
jejo šolske torbe, da ne bi vseh knjig nosili vsak dan s sabo," je razložila učiteljica prvega razreda Mojca Srečnik. "Nekateri otroci nosijo tudi četrtino svoje teže," je ob tem opozoril ravnatelj Janez Piškur. Za dan odprtih vrat, posvečen zdravju in rekreaciji, so se prvič odločili pred tremi leti. "V zadnjem času se je močno spremenila miselnost ljudi. Vedno večji poudarek je na kakovosti življenja."
Učenci so v športnih aktivnostih nadvse uživali, vsa šola je vrvela kot veliko mravljišče. "Stoja je najtežja, zelo težko se je postaviti navpično," nam je zaupal učenec tretjega razreda Žiga Žepič. "Meni pa je že v prvo uspelo, da sem petnajstkrat z žogo zadel steno, ne da bi mi pri tem padla na tla," je ponosno povedal Gašper Golmajer in se v naslednjem trenutku že posvetil novi vaji. Razne športne aktivnosti, med drugim lokostrelstvo, so prikazali tudi učenci predmetne stopnje, ki so
so
ob tem pripravili še razstavo knjig na temo zdravja ter plakatov v angleščini in francoščini. Obiskovalce so seznanili z vajami za zdravo držo, hrbtenico in proti ploskim nogam. Zelo mamljivo je dišalo iz učilnice, v kateri predstavljali projekt o čebeli "Učenci iz medenega voska vlivajo velikonočne okraske, iz medenega testa pa oblikujejo srca," je pojasnila učiteljica biologije in gospodinjstva Božena Perko. Postopek vlivanja okraskov je opisala učenka šestega razreda Vanja Logar. "Najprej moraš vosek segreti do prave temperature, da se stopi. Nato ga vi i ješ v modelček in počakaš približno petnajst mi-
nut, da se spet strdi." Aktivnosti ob dnevu šole so zaključili s podelitvijo priznanj učencem, ki so uspešno opravili vse vaje.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
PRI M* DOMIlAAHO ****
' 97,3 mhž
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
NAmBULu hus
V* TELEFON:
FAX:
E-pošta: Spletna stran LUŠANA RADIJSKA t
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si http://www.radio-kranj.si OSTAJA NA GORENJSKEM
VB
Igra štirih številk
Izžrebane številke
07,04.2003 12:00
05.04.2003 12:00 04.04.2003 12:00
	Sfl
/ifi-Ul	ffj
	lil
Za4fii£ 4.709.460 su
Danes izšla Kranjčanka
Brezplačno
za občanke in občane
Mestne občine Kranj
Med tekmovanjem je bilo napeto in vroče...
stroki striženja in oblikovanja modne dnevne pričeske 3. letnika je zmagala Petra Golavšek iz Srednje strokovne in poklicne šole Celje, v moški stroki striženja in oblikovanja modne športne pričeske 3. letnika pa je zmagal Uroš Slana iz Srednje tekstilne šole Maribor. Najbolje uvrščeni kranjski dijaki so bili Dijana Sto-jakovič (1. letnik, 7. mesto), Lina
Podjavoršek (2. letnik, 5. mesto), Natalija Petrovič (3. letnik, 13. mesto) in Elvedin Mulalič (3. letnik, 9. mesto). Ekipno so osvojili peto mesto. Ob tekmovanju pa so naredili tudi zanimive fantazijske pričeske s primerno obleko na temo Sonce v laseh. Prav zažigale so!
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Alpski večer 2003
Vse o 17. Alpskem večeru Bled 2003, ki bo 10. maja, v prihodnjih številkah TV OKNO. Gorenjski glas je tudi letos glavni medijski sponzor Alpskega večera. Nagradna igra in Slovenska Glasova miza s posebno nagrado za srečne izžrebance.
Vstopnice za 17. Alpski večer so že v prodaji v: Kompas Bled, telefon: 04/574-15-15; Gorenjski glas (mali oglasi), telefon: 201-42-47; po povzetju telefon: 041/634-085.
Kultura del turizma
Medvode - Turistična zveza Medvode je na drugem občnem zboru obravnavala turistični razvoj. Čeprav uspešna rešitev ni nikdar samo v denarju, ki ga je treba nameniti za uresničevanje projektov, so se vsi na zboru strinjali, da bi letos pričakovali za uresničitev načrtov več denarja, kot ga je v predlogu proračuna.
Na občnem zboru je predsednik komisije za naravno in kulturno dediščino Lojz Tršan predstavil tudi projekt usmerjevalnih tabel do javnih objektov v občini, povezovanje posameznih društev v lokalno turistično organizacijo Kokra predvsem na levem bregu Save (Hraše, Dragočajna - Mošc in Smlednik) in pozval, naj predlagajo tiste kulturne spomenike v kraju, ki bi jih bilo treba obnoviti.
Gorenjski novorojenčki
Gorenjci smo v minulem tednu bogatejši za 28 malih prebivalcev, od tega 17 dečkov in 11 deklic.
V Kranju se je rodilo 20 otrok, med njimi 12 dečkov in 8 deklic. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.280 gramov, najlažji pa je bil tokrat prav tako deček, tehtnica mu je pozakala 2.010 gramov.
Na Jesenicah se je v minulem tednu rodilo 8 novorojenčkov. Pet je bilo dečkov, tri pa deklice. Tudi na Jesenicah sta bila tokrat najtežji in najlažji dečka, prvemu je tehtnica pokazala 4.520, drugemu pa 2.440 gramov.
O tovrstni ponudbi so govorih že pred desetletji ob gradnji hidroelektrarne Mavčiče na skupnem posvetovanju občin Kranj in takratne občine Ljubljana Šiška. Sicer pa, pomembno je, da komisija za naravno in kulturno dediščino opozarja, da bi morali v programe vključiti tudi kulturno dediščin*' in tovrstne možnosti, ki jih v občini Medvode za turizem ni ma}° (Polhograjci, kmečki turizem, izletniške poti, Zbiljsko jezero, oživljanje nekaterih običajev itd.)-
Ugotovitev, da so pogledi o turizmu in njegovih možnostih v občini različni, pa se je pokazala že na seji občinskega sveta. k<> J bilo v spreminjevalnih predlogi«1 slišati, da se znesek v predlaganem proračunu za turizem zmanjša za poldrugi milijon na račun kulturne zveze. Vendar vsi v občinskem svetu niso bili tak&jeg mnenja in predloga niso izgfaf' . vali. Andrej Za,ar
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE.14. KROGA, z dne 6. 4. 20C^
3, 4, 15, 16, 22, 29, 32 in dodatna 6
IZŽREBANA LOTKO
številka: 350575 V 15. krogu je predvidoma za sedmico 18.000.000 SIT
Za dobitek LOTKO-25.000.000 SI l