OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 40 (re)definiranjem nujno potreben ter zadosten vir navdiha za ponovno oæivitev. Avtorica Katarina JuvanËiË v prispevku flThe Popularization of Slovenian Folk Music Between the Local and Global: Redemption or Downfall of National Heritage« razkriva teænje ponarodovanja, avtentizacije in reifikacije ljudske tradicije v 19. in 20. stoletju, v katerih je folkloristika igrala teæiπËno vlogo. V nadaljevanju analizira sodobne in zgodovinske oblike oæivljanja ljudske glasbe ter na primeru preporodne glasbe iz Slovenske Istre opazuje njen preplet v lokalnem, nacionalnem in globalnem kontekstu. Namen prispevka Tjaπe Jakop, naslovljen flThe Reception of Folk Songs by Chil- dren and Young People in Slovenia«, je ugotoviti, v kolikπni meri je ljudska pesem prisotna v æivljenju mladih. Avtorica razvrπËa rezultate glede na pokrajinsko razdelitev anketiranih ter dodaja, da ima slovenska ljudska pesem izredno vlogo med zamejskimi Slovenci, med mladimi v Sloveniji pa se veËa posluπanost sodobne reinterpretacije ljudskih pesmi. Zadnji prispevek sklopa je naslovljen flThe Legacy of Singer Ham- dija ©ahinpaπiÊ in Bosniac Oral Literary Tradition«, kjer avtor Manib MaglajliÊ predstavlja æivljenje in delovanje Hamdija ©apinpaπiÊa, leta 2003 preminulega pevca. Bil je eden redkih posameznikov, ki so si (bili) sposobni zapomniti pesmi v nji- hovi avtentiËni tradicionalni obliki. Skupni imenovalec prispevkov celotnega simpozija so razmiπljanja o dediπËini, o taki, kot s(m)o jo prejeli, in taki, ki jo (po)ustvarjamo, ali kot pravi avtorica, je flkot spomin na pesem in kot pesem oddaljenega in danaπnjega spomina«. (KlobËar 2005, 6) Zadnji del πtevilke je namenjen drugi temi. Tu nas namreË Rebeka Kunej na petih straneh opominja na sedemdesetletnico etnokoreologa Mirka Ramovπa, na njegovo delo doma in na tujem. Posebej poudarja njegovo razvejano delovanje na polju akademskega delovanja (natanËno poznavanje inπtitutskega arhivskega gradiva in literature, πtevilni Ëlanki in druge objave, antologija Plesat me pelji, zbirka sedmih knjig Polka je ukaza- na), publicistiËnega (radijske oddaje o slovenskem plesnem in pesemskem izroËilu) in kot strokovnega in umetniπkega vodje AFS France Marolt, za kar je prejel πtevilne nagrade. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 28. 2. 2006 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 TRADITIONES 34/2, 2005 Katja Jerman Druga πtevilka je nastala pod okriljem Inπtituta za slovensko narodopisje in nam ponuja v branje trinajst izvirnih znan- stvenih Ëlankov. flRazprave in razglede« zaËenja prispevek Veronice E. Aplenc z naslovom flTo Develop the Acceptable Modern. A Slovenian Urban Landscape Under Socialism 1969‡1982 / Kako razviti sprejemljivo moderno. Slovenska urbana krajina v socializmu 1969‡1982, ki je bil predstavljen na sreËanju American Asso- ciation for the Advancement of Slavic Studies (AAASS) v Bo- stonu (ZDA) med 4. in 7. decembrom 2004. V Ëlanku avtorica predstavlja ljubljansko sosesko Trnovo med letoma 1969 in 1982, ko so urbanisti nekdaj vrtnarski predel mesta z razliË- nimi urbanistiËnimi naËrti zaËeli spreminjati. Ti so zahtevali, da se zgodovinski del soseske poruπi in se na njenem mestu zgradi moderna stanovanjska soseska. Prvotni upor domaËi- nov je bil sËasoma utiπan, leta 1982 pa je bila soseska konËno dograjena in umeπËena med posamezne kmetije. Avtorica ugotavlja, da uniËenje Trnovega jasno kaæe na æelje takratne Jugoslavije, da bi izbrisala nezaæeleni element, vendar pa ne razloæi podrobno, zakaj je bilo prav Trnovo tako izpostavljeno novim naËelom, ki so skuπali odstraniti razlike med vaπkim in urbanim, in po Ëem se je razlikovalo od drugih ljubljanskih predmestij. Trnovo je (bilo) tako na razcepu: po eni strani so njegovo drugaËnost utemeljevali na podlagi romantiËnih vizij flljudskega«, po drugi pa so obËudovali zgodnjemoderno PleËnikovo arhitekturo. V drugem delu avtorica podaja izseke intervjujev izbranih pripovedovalcev, ki so uspeli s pomoËjo neformalnih razgovorov na svojih podroËjih delovanja vpli- vati na spremembe urbanistiËnih naËrtov Trnovega. Nekdanji prodajalci vrtnin ali pa Ëlani njihovih druæin sicer obæalujejo izgubo stare podobe predmestja, vendar bolj poudarjajo izgubo æivljenjskega stila. Ob koncu Ëlanek razkriva πe eno plast, ki se je je avtorica lotevala; gre za koncepta flljudsko«, flpreprosto«, ki sta bila pripisana avtohtonim prebivalcem soseske. Besedilo Jerneja Mlekuæa flReprezentacije æenskosti v tisku slovenske politiËne emigracije v Argentini« se ukvarja z vpraπanjem, kakπen model æenskosti je postavljala slovenska politiËna emigracija (SPE), kako je artikulirala to tematiko in kakπen flmaterial« za konstrukcijo identitete spolov je pri tem ponujala. »lanek uvaja kratek oris slovenske politiËne emi- gracije v Argentino s posebnim poudarkom na æenskah, na nji- hovih motivih za prihod, njihovi poklicni porazdeljenosti in na Zvezi slovenskih mater in æena. V analizi osrednjega tiskanega medija SPE Svobodna Slovenija (SS) med letoma 1948 in 1990 ugotavlja, da je ta o æenskah pisala v petih okvirih: 1. v prispev- kih o / za materinski dan, 2. v prilogi Æena in njen svet, kjer se je poudarjala predvsem skrb za vzgojo otrok, 3. poroËila o obËnih zborih, predavanjih, Ëajankah Zveze Slovenskih mater in æena izraæajo vlogo æensk pri nazorskem in politiËnem boju, kjer so bile predstavljene kot pomembne borke na ideoloπkem polju, 4. πirπi problemski sklopi o æenskah, æenskem vpraπanju, ki so v veËini povzemali poroËila konferenc in papeæevih okroænic in poudarjali moËno katoliπko navezavo in tradicijo, 5. drugi prispevki, ki so æenske obravnavali bolj neposredno. Pretres prispevkov pokaæe, da se je ne glede na raznovrstnost besedil ustvarjala podoba æenske kot matere, vzgojiteljice otrok, æene, SED-5 40 4/18/06, 5:47:11 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black recenzije OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 41 opore svojemu moæu, kot gospodinje in kraljice doma. Avtor ugotavlja, da je bila æenskost artikulirana precej stereotipno, ter da je SS gradila pravo mitologijo materinstva, domaËnosti in pasivnosti. Kljub temu pa ob koncu dodaja, da prispevki ponujajo zgolj neko zamiπljeno / æeleno podobo æenske, ki se bolj spogleduje z neko idejo, konstrukcijo, idealom kakor pa s stvarnostjo, kar tudi pokaæe na kratkem opisu delovanja Bare Remec. Poleg tega pa dodaja, da je tako predstavljen model æenskosti vsekakor imel realne uËinke, ki je (lahko) usmerjal æivljenja dejanskih ljudi. flKomercializacija, kapitalizem, praznovanje / Commercia- lism, Capitalism and Celebration« je naslov Ëlanka Jacka Santina, v katerem poudarja komercializacijo, s katero so zaznamovani tradicionalni prazniki v ZDA. Med njimi se osredotoËa na dva najpomembnejπa: boæiË in noË Ëarovnic, pri Ëemer najprej poudari, da se prav ta dva praznika najbolj pribliæujeta festivalom porabniπtva in da se prav pri njima najbolj kaæe nelagodna napetost z bolj simboliËno inver- znimi praznovanji, ki izvirajo iz popularne in ljudske kulture. Avtor nato v nadaljevanju predstavlja komercializacijo, ki jo je mogoËe opazovati na veË ravneh. Najopaznejπa je na ravni, ko se prvotne prvine praznovanja (npr. doma narejena darila, sveËe, zavitki suhega sadja) nadomeπËajo z industrij- skimi izdelki (kupljena darila, elektriËne luËke, sladkarije). Druga je razπiritev znaËilnosti praznika na drug praznik (npr. okraπevanje s svetili ne zgolj za boæiË, temveË tudi za druge praznike …) in pa tudi pojav, da se lokalne ali regionalne πege v transformirani obliki razπirjajo na nacionalno raven (npr. za JZ del ZDA znaËilno priæiganje boæiËnih luËi se je na pose- ben naËin preneslo na obmoËje celotne ZDA ter se ponekod v lokalnih okoljih spremenilo). V drugem delu avtor opisuje nenehno pritoæevanje nad komercializacijo praznikov in pou- darja, da so roËno izdelana darila moËno cenjena in da se jih hrani tudi kot sled povezave med ljudmi in kot simbol njihovih razmerij. V drugem delu avtor bolj podrobno analizira praznik noË Ëarovnic iz veË perspektiv: kot priloænost, ki ga uradni in komercialni interesi πe niso povsem zasedli in kot zgled za razπiritev πege ali simbola z enega praznika na drugega. Ob tem vedno poudarja pomen dinamike komercializacije, ki je posegla na polja kraπenja domov in prostorov, na gibkost industrije, ki se hitro in uËinkovito prilagaja prazniËnemu let- nemu ciklu ter na pojav prevajanja prazniËnega leta v medije (popularna glasba, filmi …). Ob koncu pa Santino ugotavlja, da je za raziskovalca najbolj zanimivo prav to, kako ljudje po eni strani podlegajo vplivom mnoæiËnih medijev in potroπniπki logiki, ki vodi v Ëisti kapitalistiËni dobiËek, po drugi pa prav te produkte mnoæiËne kulture vkljuËujejo v πege in izroËila, uporabljajo in prilagajajo, z namenom, da ustvarjajo pomen v kontekstu svojih lastnih prioritet znotraj æivljenja. Jaka RepiË se v prispevku flTranslokalne skupnosti v urbanih naseljih Port Moresbyja«, kot je napisano v podnaslovu, ukvarja s pomenom pojmovanja prostora v procesu ustvarjanja etniËnih identitet na primeru urbane skupnosti priseljencev iz Okape v Vzhodnem viπavju, sicer æiveËe v barakarskem naselju Two Mile v Port Moresbyju (Papua Nova Gvineja). V uvodu avtor predstavi potek urbanizacije v izbranem naselju in se osredo- toËa predvsem na migracije med vasmi in mesti, nato pa pod drobnogled vzame primer urbanega naselja v Port Moresbyju. OsredotoËa se na (pri)mestna naselja, kjer so ljudje naseljeni na doloËenem predelu brez ustreznih dovoljenj. Poimenuje jih urbana naselja, Ëeprav gre za veËinoma barakarska naselja, ki niso urbanistiËno in infrastrukturno urejena. Vendar pa na pod- lagi spremenljivega in dinamiËnega karakterja, ki je znaËilen za urbana okolja, naselju Two Miles avtor upraviËeno doda pridevnik urbano. V nadaljevanju avtor namenja pozornost podrobnemu statistiËnemu, druæbenemu, jezikovnemu orisu in opisu migracijskih valov Okapijcev ter zasleduje, kako se na podlagi predstav o skupnem izvoru priseljenci povezujejo ter tako (po)ustvarjajo in (re)konceptualizirajo svoje socialne mreæe. Ob koncu avtor predstavi pomen domaËega kraja pri urbanih identifikacijah in Ëlanek sklene s kratkim premisle- kom o etniËnosti in nacionalnosti v urbanem okolju ter njunem preraπËanju na polje translokalnosti. Jurij Fikfak v prispevku flO produkciji in recepciji harmonije: Nekaj izhodiπË na primeru πkoromatov« razpravlja o dilemi, pred katero je (bil) postavljen raziskovalec ljudskega æivljenja. Na tem mestu nas avtor opozarja, da nekateri pripovedovalci raziskovalcu ponujajo harmoniËno in idealno tipsko podobo doloËene ritualske prakse, pri Ëemer na doloËen naËin lahko tudi nezavedno zavajajo raziskovalca. V nadaljevanju bralec naleti na opozorilo, da lahko raziskovalec na podlagi njemu prirejene podobe zaide v past in nekritiËno zamrzne Ëas, po SED-5 41 4/18/06, 5:47:12 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 42 drugi pa tako predstavljena podoba lahko odkriva kontekst, v katerem se izkazuje samopredstavitev lokalne skupnosti in njenih pomembnejπih predstavnikov. V flO etnologiji in leksikografiji: Slovenski etnoloπki leksikon med zamislijo in izidom« Ingrid Slavec Gradiπnik razkriva konceptualne, organizacijske in finanËne poglede, preglede in zaplete nastajanja Slovenskega etnoloπkega leksikona. Avtori- ca razkriva zgodovinski razvoj zamisli nastanka leksikona na konceptualni in tudi leksikografski ravni in flod znotraj« pred- stavlja tiste znaËilnosti nastajanja leksikona, ki so povezane z zasnovo, organizacijsko pripravo, delom in redakcijo geselni- ka in geselnih Ëlankov. Leksikon je na tem mestu predstavljen kot izjemen etnoloπki in leksikografski projekt ter kot izjemno pionirsko delo, ki pa se zaveda svojih pomanjkljivosti, ki bi bile morda manjπe, Ëe bi bile avtorske moËi in predlogi bolj uglaπeni ter bi sodelovanje med vsemi vpletenimi potekalo bolj kontinuirano in dlje Ëasa. V nadaljevanju Miran Puconja objavlja sklepni del svoje doktorske disertacije in ga naslavlja flO kmeËki kulturi«. V uvodnem delu podaja teoretiËna razmiπljanja izkljuËno slo- venskih znanstvenikov o kmeËki kulturi, ki jo enaËi z ljudsko. V nadaljevanju ponuja opis sedemnajstih kmetij na Cvenu in razËlenjuje poloæaj kmeta, njegovo socialno, ekonomsko in druæbeno podobo od leta 1948 do danes. Opozarja na posledice gospodarskih kriz, vojn ter tudi na inovacije, ki so vzniknile iz teh situacij. Nato se osredotoËa na racionalizacijo kmetijstva po drugi svetovni vojni, ko je izginjal tradicionalni naËin kmetovanja, s Ëimer se je bistveno spremenila miselnost in vrednotenje kmeËkega Ëloveka. Ob koncu ugotavlja, da se tradicionalne kulturne oblike ohranjajo tako dolgo, dokler so v postopnem prehodu v popolno prevlado mnoæiËne kulture funkcionalno upraviËene. KmeËko kulturo tako zasleduje kot kulturni pojav, ki je vzniknil ob nastanku druæbene skupine, doæivel z njeno socialno rastjo vrhunec razvoja in se z njenim zatonom umaknil in se spojil z mnoæiËno kulturo. flVsakdanja prehrana zasavskih rudarjev v luËi nabavnih knjiæic in drugih virov oskrbe« avtorice Jane Mlakar AdamiË obravnava vsakdanjo prehrano zasavskih mezdnih delavcev, predvsem rudarjev, in njihovih druæin. Na podlagi analize raznovrstnih pisnih in ustnih virov prvih πestdeset let 20. sto- letja, ki so jih zbirali Ëlani etnoloπkega kroæka na Univerzi za tretje æivljenjsko obdobje za zasavsko regijo, ter z natanËno analizo izbranega reprezentativnega vzorca avtorica smiselno strukturira in predstavlja vse vire prehrane v zasavski knapov- ski koloniji ter njenem oæjem zaledju. Prispevek flKostumiranje narodno-zabavnih ansamblov« Boja- na Knifica obravnava odrski oblaËilni videz narodno-zabavnih ansamblov ter osvetljuje zakonitosti, ki so vplivale na razvoj tovrstnega kostumiranja v Ëasu od delovanja Ansambla bratov Avsenik (od petdesetih let) do danaπnjih dni, ko je narodna noπa postala obvezen prepoznavni element slovenske narodne glasbe. Avtor v veËini povzema literaturo Ivana Sivca in prek nje gradi zgodbo o razvoju kostumiranja slovenskih narodno- zabavnih ansamblov ter o njihovem prezentiranju v tujini. Ob koncu predstavi pojav odmika od flklasiËnih« narodnih noπ, kostumiranje ansamblov v sodobna oblaËila, na kratko pred- stavi oblikovalce konstumske podobe nekaterih ansamblov in prispevek sklene s primeri, kjer imajo kostumi ali deli kostuma izrazito zabavno funkcijo. Marija Cvetek v flBajeslovnem izroËilu v bohinjskem folk- lornem pripovedniπtvu« predstavlja pripovedniπtvo o bajnih bitjih na obmoËju Bohinja, ki so sicer zabeleæene v avtoriËini knjigi z naslovom Naπ voËa so vËas zapodval: Bohinjske prav- ljojce (1993). Cvetkova v razpravi predstavi najprej geograf- ske okvire raziskave, nato pa podrobno razloæi panteon vseh obravnavanih bajnih bitij, njihovo pojavljanje, delovanje in njihove uËinke ter predstavi tudi razliËice pravljic, med kate- rimi nekatera πe æivijo v bohinjskem folklornem izroËilu. Avtorica poudarka, da je v predstavljenem gradivu mogoËe prepoznati trdoæivost bohinjske bajeslovne dediπËine, odnos do nje v zapisih Janeza Mencingerja ter tudi danaπnji razmis- lek o davnih verovanjih naπih prednikov. flFranc Kramar in njegova zbirka ‘Iæanskega in drugega naro- dnega blaga’« je naslovljen prispevek o skladatelju iz Matene pri Igu na Dolenjskem, kjer Monika Kropej v prvem delu pred- stavlja delovanje Franca Kramarja kot nabiralca raznovrstnega pripovednega gradiva, v drugem pa razkriva Kramarjevo gradivo, razdeljeno na πaljive zgodbe in anekdote, pravljice in pripovedke. »lanek konËuje kratka sinteza Kramarjevega gradiva ter namigi za nadaljnje raziskave. Naπko Kriænar v prispevku flFilmi Boæa ©treklja« razkriva delovanje prvega doktorja etnologije v tedanji Jugoslaviji s πe neosvetljene perspektive, kot filmskega amaterja. Od tride- setih letih 20. stoletja je ©trekelj z malo ozkotraËno filmsko kamero snemal prizore iz druæinskega æivljenja in utrinke iz sluæbenega okolja z namenom zgolj nizati posnetke in iz njih ne nujno ustvarjati posebne zgodbe. V drugem delu pa Kriænar razkriva seznam πtiriindvajsetih filmskih enot, ki jim dodaja podrobnejπi opis, pridobljen s pomoËjo analize ©kerljeve kore- spondence in informacij ©kerljeve hËerke Dagmar Slekovec. Niz znanstvenih Ëlankov nato konËuje Mojca Ravnik s pris- pevkom flSv. ©tefan v Zanigradu ob desetletnici æegnanja konj: Popravki in dopolnitve«, kjer dodatno osvetljuje pomen Konjeniπkega druπtva Stena ter ga umeπËa v staro kulturno izroËilo Zanigrada ter kontinuiteto praznovanja sv. ©tefana. Drugo πtevilko 34. letnika Traditionesa konËuje flIn memo- riam« konec julija preminulemu dr. Borutu Brumnu, deset raznovrstnih knjiænih poroËil in ocen ter poroËilo o konfe- renci. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 2. 3. 2006 SED-5 42 4/18/06, 5:47:12 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black