(MMlI^oIJMlGLAS
Leto XLIV - št. 60 - CENA 17 di
Kranj, petek, 2. avgusta 1991
MERKUR
V prodajalni INSTALATER na Gregorčičevi 8 v Kranju smo razširili ponudbo OPREME ZA KOPALNICE IN SANITARNE KERAMIKE
Srbohrvaščina
v šoli - da ali ne?
Vlada išče rešilni pas
Ministrski pogovor v skupščini. Od leve proti desni predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič, podpredsednika vlade Andrej Ocvirk in Matija Malešičter zunanji minister Dimitrij Rupel - Slika G. Šinik
Vihar, kije pretekli teden udaril predvsem s strani Slovenske demokratične zveze, pa tudi Zelenih Slovenije in Socialdemokratske stranke Slovenije proti vladi Lojzeta Peterleta, se sedaj umirja. Umiritev je bila pričakovana, tudi po izkušnjah podobnih, vendar milejših vladnih pretresov, ki so se doslej dogajali za zaprtimi Demosovimi vrati v ljubljanski gostilni Urška in v Poljčah. Vendar pa je moral Demos tokrat odkrito priznati, da v vladi marsikaj hudo škriplje, tudi pri predsedniku Peterle-tu in še posebej v gospodarskem delu vlade. Najbolj neposreden je bil obrambni minister Janša, kije predlagal temeljito rekonstrukcijo vlade vključno z novim mandatarjem (omenjeno je bilo ime notranjega ministra Igorja Bavčarja) in oblikovanje strokovne in operativne ekipe, ki bo temu kos, vendar strankarska merila ne smejo biti prevladujoča, nobena stranka v Demosu pa ne bi izgubila svojega deleža. Sprva je bilo slišati, da je bil to Janšev osebni predlog, kasneje pa, da je Janševo stališče v bistvu stališče Slovenske demokratične zveze.
Čeprav hoče vladajoča koalicija z ustanovitvijo posebne komisije kar najbolj mirno in brez večjih pretresov rešiti problem in Z njim sedanjo vlado, predvsem pa ohraniti sedanjo Demosovo koalicijo, vladna kriza ne bo minila brez pretresov. Nekateri ministri bodo zamenjani. Kolikim bo spodletel stolček, je še težko reči. Lahko štirim, lahko pa kar osmim ministrom. Najbolj zanesljivo je za zdaj slovo ministrice za zdravstvo dr. Katje Boh (iz zdravstvenih razlogov), na udaru pa naj bi bila še dva iz
Zelenih Slovenije: podpredsednik vlade Šešerko in minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek. Zeleni so reagirali pričakovano: pripravljeni so razpravljati o delu svojih ministrov, vendar svojih interesov ne bodo zlahka spustili in postali žrtev takšne politike. Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka ponovno aktualizira problem kmetijskega in gozdarskega ministra Osterca. Peterle očitno noče slišati za zamenjave ministrov iz njegove stranke, še posebej industrijskega ministra Rejca ne, čeprav so tudi v Demosu že letele kritike na njegov račun.
Zaradi razmer si predolgega igranja s sestavo vlade ne smemo privoščiti. Če je Peterletova ekipa potrebna remonta, ga opravimo čim hitreje in tako, da se čez mesec ali dva ne bo ponovila ista pesem. Tako seje žal dogajalo ob vseh dosedanjih vladnih pretresih. To je izključna odgovornost Demosa, saj je sedanja vlada izbrana po njegovi meri in tako naj bi bilo tudi naprej. Iluzorno bi bilo tudi pričakovati, da bo k sodelovanju povabljena tudi opozicija, saj bo Demos skušal predvsem sam uresničiti obljube, ki jih je pred volitvami dajal, čeprav sedaj priznava enake napake vlade, na katere je pred tem opozarjala že opozicija. Ker pa je bila ta vlada izvoljena v skupščini in je vlada politično različno opredeljenih Slovencev, bi človek pričakoval, da bi o vladnih križih in težavah govoril tudi parlament, ob Demosu, ki ima za to nesporno pravico. Izločitev parlamenta je največja napaka sedanjih prerekanj o vladi. • J. Košnjek
Stvar počutja
Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič - gorenjske občine so dolga leta v začetku avgusta proslavljale in s prireditvami, otvoritvami, naštevanji uresničenih in nedokončanih del bolj ali manj svečano obeleževale slovesnost trenutka za vso občino. Razlogov danes 2a tovrstnimi slovesnostmi podobnega trenutka je malo. Nekda-nJi dogodki postajajo zgodovina, utripi svečanih trenutkov dobi-VaJo drugačne podobe novih razsežnosti.
Zajemi sapo, da bo poživitev sok pognala. Da bosta moč in v°'ja krčevitost trajanja spoznala in razločevati znala... Kako Preprosto je lahko pesniško napotilo. Prazniki, ki ta hip so in niso, pa vendarle imajo še vedno za vse nekakšno naročilo: dogodek, prireditev, nagrado, trenutek za pomisel, razmislek za oce-n°, za odločitev...
Ob vseh naštetih in še drugih pogledih velja ta trenutek morda še najbolj tisti o odločitvi. Zdaj je na vrsti uveljavitev samostojnosti. Pri tem poglobljeno razmišljanje o enoletnem delu kot Se je pred dnevi spraševal eden od gorenjskih županov zaradi še vedno veljavnega praznika občine, ni nepomembno in odveč. Cesar ta hip ni v gospodarstvu, se morda kaže med ljudmi, v krajih... Volje in njenih rezultatov marsikje ne manjka. Praznik pa je lahko tudi stvar počutja... • A. Žalar
Novost za imetnike tekočih računov v Gorenjski banki
Kranj, |, avgusta - Ljubljanska 9.anka - Gorenjska banka, d.d. Kranj, je za svoje imetnike tekočih računov pripravila spodbudno ter dobrodošlo novost. ? posebno vlogo bo občan, ki 'ro-a v LB-GB tekoči račun, lahko upravičen do limita v višini celotnega priliva iz osebnega dohodka, pri čemer občanu te Vrste kratkoročnega kreditirala ne bo treba posebej zavaro-^.ati. Z vlogo pa je možno dobi-'.v Gorenjski banki celo izred-JJ1 '»mit do višine dveh osebnih dohodkov, vendar največ 50000,00 din, pri čemer pa mo-ra imetnik tekočega računa Predložiti poroštveno izjavo *°t način zavarovanja kredita, seveda Gorenjska banka izredah limitov ne bo mogla odobriti vsevprek - do omenjene u8odnosti bodo upravičeni, na Podlagi pisnih vlog, imetniki lekočih računov v tej banki, ki na ta način poslujejo že vsaj
5. avgust - praznik občine Tržič
Tržič, 1. avgusta - Tržičani so svoj občinski praznik namenili spominu na tragične dogodke 5. avgusta 1941. leta pod Storžičem, kjer so padli prvi borci na njihovem območju. Letos bo praznovanje sicer skromnejše, vendar vseeno pestro.
Danes, 2. avgusta, bo ob 19. uri v atriju SO Tržič samostojni koncert tržiškega pihalnega orkestra pod taktirko Vlada Škrleca. Ob 20. uri bo v galeriji Paviljona NOB odprta razstava del Erne-sta Krnaiča, v kulturnem programu pa bo nastopil znani citrar Miha Dolžan. Ob 21. uri bo v atriju Paviljona NOB projekcija slovenskega filma Vesna. Drugi del filma pa si bodo Tržičani lahko ogledali jutri zvečer ob 21. uri.
V nedeljo, 4. avgusta, bo ob II. uri pred spominskim obeležjem pod Storžičem krajša spominska svečanost. S kulturnim programom učencev OŠ Podljubelj in glasbene skupine Podlju-belj se bodo spomnili dogodkov iz leta 1941, ko so v boju z okupatorjem padle prve tržiške žrtve.
Slavnostna seja vseh treh zborov SO Tržič pa bo v ponedeljek, 5. avgusta, ob 19. uri v dvorani Paviljona NOB. Na seji bo predsednik SO Tržič Peter Smuk podelil letošnje Kurnikove nagrade. Za krajši kulturni program bo poskrbel Franc Goltez s projekcijo diapozitivov iz podvodnega sveta Jadrana. • D. D.
eno leto in v tem obdobju niso imeli nedovoljene prekoračitve. • M. Va.
Pokljuka, 2. avgusta - Danes zjutraj navsezgodaj je krenila četa borcev, planincev in mladine z Rudnega polja na Triglav. Letos je njihov pokrovitelj Zavarovalnica Adriatic iz Kopra. Jutri, v soboto, ob 15. uri pa bo ob povratku pohodnikov na Pokljuko velika zaključna prireditev pri Šport hotelu, prirejena v počastitev 50-letnice OF in občinskega praznika Radovljica, hkrati pa bo tu tudi srečanje vseh borcev in aktivistov Gorenjske in Slovenije, vseh, ki jim Triglav pomeni simbol upora in svobode. Slavnostni govornik bo iz vodstva Republike Slovenije. Organizatorji so pripravili tudi bogat kulturni program; zapeli bodo pevci Partizanskega pevskega zbora, oktet LIP Bled, igrala bo Godba milice, nastopili pa bodo tudi recitatorji. Da bo jutri pred Šport hotelom na Pokljuki veselo, zagotavlja že dejstvo, da bo program vodil Vinko Šimek. Torej, Gorenjci, jutri nasvidenje na Pokljuki! D. Dolenc
SEJEM KRANJ, 9.-18.8.
• široka potrošnja
• kmetijska mehanizacija
VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. do 24. ure PROST VSTOP
Tržič, 1. avgusta - Petrol - Notranja trgovina TOE Kranj je z otvoritvijo obnovljenega bencinskega servisa na Deteljici zaokrožil predvideno posodobitev in obogatitev svoje ponudbe ob magistral-ki Podtabor - Ljubelj M lila. Na Deteljici sta od včeraj urejena dva moderna bencinska servisa s kompletno ponudbo Petrolove Notranje trgovine, z dokončano investicijo pa je Petrol obogatil program tržiškega občinskega praznovanja. Foto: A. Gorišek
aAa
SKUO TKI6UV [ V
OD SRCA DO SRCA
Z darilnimi paketi želimo pomagati, kjer je stiska najhujša. Pisma z opisom razmer in potreb pošljite na naslov:
TRIGLAV STUTTGART
Filderstrasse 1, 7000 Stuttgart 1.
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 2. avgusta 1991'
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
Kultura in diplomacija
Medtem ko se slovenski in jugoslovanski politiki dogovarjajo o usodi Jugoslavije in njenih republik, Slovenija nadaljuje •■ svojimi prizadevanji za pridobitev mednarodne podpore. Čeprav jt bilo na začetku vojaške agresije očitno, da je mednarodna javnost na naši sirani, se je zdaj, po prekinitvi ognja, pokaralo, da svet še premalo pozna naša stališča in probleme. V medijih so vesti in poročila z bojišč zamenjali komentarji in reportaže, ti pa so najboljši kazalci javnega mnenja. Novinarji so i poročilih le opisovali dejansko stanje na bojišču in pri tem ngotavljali taktično premoč slovenske teritorialne obrambe nad •ttgoslovansko armado. Vsi so se strinjali s tem, da je Slovenija ■ > vojno dobila in je armada zato poražena. Vendar so stvari liko bolj zapletene, ko je položaje obeh strani treba analizira-in napovedati prihodnost.
Le nekaj dni po koncu vojne se je pokazalo, da nam mnogi novinarji niti malo niso naklonjeni, kar je še toliko bolj skrb obujajoče, kadar gre za predstavnike vplivnih svetovnih časopisov ali revij. Tako je na primer v ameriški reviji Newsweek izšla izrazito negativna reportaža njihovega dopisnika, ki ne le, da kaže popolnoma negativno sliko o nas (avtor med drugim pravi, da se slovenski jezik le minimalno razlikuje od južnoavstrijske-%a dialekta, kar je očitna neumnost), ampak tudi na slovenska prizadevanja za osamosvojitev gleda z veliko mero cinizma.
Ni naključje, da so na ta razpis najprej reagirali slovenski lisatelji, sicer glavni nosilci slovenske pomladi in sploh motor slovenske demokracije. Bitke so se s terena zdaj preselile na po-'ročje diplomacije, medijev, pa tudi kulture. Slednja je imela v lloveniji že od nekdaj izreden pomen, saj so bili glavni znanilci lovenske identitete ravno pisatelji (Prešeren, Cankar itd.).
Zato je poslanstvo, ki ga v teh dneh opravljajo slovenski ulturniki izrednega pomena. Ravno sedaj ima Slovenija v Metki kar dve gledališči (Dramo SNG Maribor in Slovensko mla-linsko gledališče), ki sodelujeta na velikem festivalu mehiškega 'lavnega mesta. Pred kratkim so se iz Kanade vrnili kranjski olkloristi, v ZDA ravno sedaj izhaja antologija slovenske poe-~ije itd. Vse to so pomembna dejanja za promoviranje slovenske dentitete v svetu, ki doslej za nas praktično ni slišal. Če se na primer slovenski gledališčniki predstavljajo na južnoameriški}] odrih, je to dobro tudi zato, da bo za Slovenijo izvedel prvi človek svetovne diplomacije Perez de Cuellar, ki nas je na začetku spopadov z armado nonšalantno odpravil s ciničlno izjavo, da gre za »notranjo jugoslovansko stvar«, v katero se svetovna politika ne sme vmešavati.
Svetovna diplomacija pa je navkljub njegovemu stališču že nekaj dni za tem prevzela v roke iniciativo in celo pomagala pri ustavitvi spopadov. Seznanjanje sveta s Slovenijo je dolgotrajen in mučen proces. Naši politiki sicer lahko vztrajno obiskujejo druge države, vendar so velikokrat še nemočni. V tem smislu lahko dober kulturni projekt pripravi odlično izhodišče za njihov nastop. Očitno je, da se to v zadnjem času tudi dogaja. Kulturniki seveda ne morejo reševati političnih problemov in tudi slabo bi bilo, če bi svoje poslanstvo zreducirali samo na politiko. Ogromno pa lahko prispevajo pri ustvarjanju javnega mnenja, seveda pa morajo biti pri tem visoko kvalitetni. Slovenci se v tem oziru ne moremo sramovati. Že dalj časa se predstavljamo z dobro kulturo in s tem dokazujemo, da smo predvsem kulturen in ne militanten narod. Ravno v tem je tudi naša največja prednost. Medtem ko se naši nasprotniki petelinijo s tanki, jim mi vračamo s kulturno ustvarjalnostjo. Časi, ko so voditelji svoja politična stališča podpirali z ognjem in mečem, so že zdavnaj minili. Danes je na mednarodnem prizorišču več mogoče doseči s strpno in pametno besedo, ki jo spremlja kulturna dejavnost. Brez dvoma tudi ljudje, ki živijo na oni strani meja, \idijo, da je kriza v Jugoslaviji tudi posledica spopada teh dveh popolnoma različnih in nasprotujočih si pogledov na prihodnost. f
Medved s Pokljuke na Mežaklo
Bled, 1. avgusta - Pred kratkim smo poročali o medvedu, ki po planinskih pašnikih Pokljuke mesari med tropi ovac Ovčarske skupnosti Bled. Kljub temu,da je bržčas po Gorenjskem precej pomembnejših dogodkov od hlačanja kosmatinca po Pokljuki, pa vse bolj postaja očitno, da njegova krvoločnost postaja za-skrbljujča. Od včeraj Ovčarska skupnost Bled pogreša 11 ovac, poleg doslej naštetih 41, ki jih pripisujejo medvedu. Ker se ob medvedu križata interes varstvenikov narave, ki bi želeli redko zver ohraniti, in ovčarski gospodarski interes, verjetno puška in odstrel kot najenostavnejša rešitev, tudi nista najboljša. Iz blejske Ovčarske skupnosti so nam tudi sporočili, da jo je kla-teški medved mahnil s Pokljuke čez dolino Radovne na Mežaklo, kjer so ga opazili, ravno tako pa izginotje ovac. Ovčarji nameravajo svojo odločnost, da se medveda ustreli, izpostaviti republiški vladi. Do katerekoli rešitve pa gre obiskovalcem Pokljuke in Mežakle priporočilo: pozor pred medvedom!
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS, KRANJ_
Uredniški politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem
Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak
Direktor in glavni urednik: Marko Valjavcc
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Slojan Saje. Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-ŽIchir, Andrej Žalar, Štefan Žargi_
Oblikovanje: Igor Pokoril
Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc_
Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Sinik_
Tisk: Podjetje DELO — TCR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana_
Uredništvo: Mose l'ijacleja I. telefon: 211-860. 211-835, ielefax: 213-163
Naročnine, uprava, propaganda,
(064) 215-366 _
oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463. telefax:
Z   SLOVENSKE SKUPŠČINE
------ I —^
V sredo in včeraj zasedal slovenski parlament
Sodobna zasnova raziskovalne dejavnosti
Zbori slovenske skupščine v sredo niso končali dela, zato sta družbenopolitični zbor in zbor občin zasedala še včeraj. Nekateri zakoni so bili po zborih sprejeti, vendar bo potrebno še medzborovsko usklajevanje. Delegacija skupščine za pogajanja o razdružitvi Jugoslavije je bila izvoljena, pogajalske osnove pa bo na posebni seji določila skupščina. Sprejeta je bila tudi pobuda socialistov in socialdemokratov za posebno izjavo o dogodkih na Hrvaškem.
Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto-matskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,-13.30, oh sredah do 16.30_
Časopis izhaja oh torkih in petkih. Cena izvoda 17,00 din. Naročnina: trimesečni obračun; za drugo trimesečje 1991 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DLM oz. preračun v ostali- valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku CP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91).
Ljubljana, 2. avgusta - Na
dnevnem redu tokratnega zasedanja je bil predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, predlog zakona o raziskovalni dejavnosti in predlog dopolnjenega zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, razen tega pa še predlogi za izdajo zakona o prenehanju veljavnosti zakona o skladih skupnih rezerv s predlogom zakona, predlog zakona o razvoju malega gospodarstva, predlog za izdajo zakona o davku od prometa proizvodov in storitev in predlog zakona o igrah na srečo. Dodatno sta zbor občin in družbenopoli-
khodišča za pogajanja
Skupščina je sklenila, da bo na posebni seji obravnavala izhodišča za pogajanja naše delegacije o razdružitvi Jugoslavije. Predsednik vlade Lojze Peterle je predstavil osnutek izhodišč za pogajanja: Slovenija bo samostojna država, obnavljanje Jugoslavije ni mogoče, trimesečni moratorij je razumna rešitev za pogajanja o razdružitvi, Slovenija, čeprav se ne šteje več za del Jugoslavije, je pripravljena sodelovati pri mirnem reševanju jugoslovanske krize, Slovenija se bo pogovarjala kot suveren subjekt, ime Jugoslavija lahko uporablja tisti del nekdanje države, ki je še zainteresiran za tako državo, delovanje jede racije v prehodnem obdobju naj se uredi pogodbeno.
Matija Malešič, podpredsednik vlade: Realno smo dobili v republiški proračun le 30 odstotkov planiranega denarja, pa kljub temu financiramo glavne naloge-
tični zbor uvrstila na dnevni red ukrepe za izboljšanje gospodarskega stanja v Sloveniji in predlog zakona o delnem povračilu škode, povzročene z vojaško agresijo v Sloveniji. Družbenopolitični zbor se je odločil, da bo uvrstil na dnevni red informacijo o stanju v turističnem gospodarstvu Slovenije, na predlog Rudija Šeliga pa je izglasoval uvrstitev kulturne problematike in strategije razvoja slovenske kulture na dnevni red. Zbor bo obravnaval tudi socialni položaj delavcev v Sloveniji.
Zbori v sredo niso končali dela, ampak so ga nadaljevali
Izvolili direktorja in delegacijo
Slovenska skupščina je za direktorja Univerzitetnega kliničnega centra izvolila dr. Primoža Rodeta. V pogajalsko delegacijo za pogovore v zvezni skupščini pa so bili izvoljeni Vitodrag Pukl (predsednik), Erwin Sclmarzbartl, Matjaž Šinkovec, Anton To-mažič, Božidar Voljč, Janez Lukač in Franc Zagožen (vsi Demos), iz opozicije in med neodvisnimi poslanci pa Tone Anderlič, Miran Potrč, Mile Šetinc. Zdravko Zabukovec in Viktor Žakelj. Izvoljena pa nista bila Vitomir Gros in Ciril Ribičič.
Radovljica
ja izvršnega sveta
Radovljica, 29. julija - V ponedeljek se je sestal Izvršni svet Skupščine občine Radovljica, kjer so obravnavali osem točk dnevnega reda in sicer; skoraj v celoti so sprejeli zapisnik prejšnje, 34. seje izvršnega sveta, sprejeli so analizo sklada stavbnih zemljišč, ocenili so vojno škodo v Radovljici, predlagali sklep o načinu izdajanja obveznic, dogovorili so se v zvezi s financiranjem družbenih dejavnosti v sedanjih razmerah, podano je bilo poročilo o reševanju problematike Trgovsko turističnega centra Bled, sprejeli so predlog o prehodu iz dosedanjega sistema vzdrževanja katastrskega operata na avtomatsko obdelavo podatkov, na koncu pa so obravnavali še nekaj pobud in predlogov.
Odbor za "socialnovarstveno politiko je sprejel stališča in ukrepe in jih predlagal v sprejem Izvršnemu svetu Skupščine občine Radovljica. Predlagali so, da bi se zagotovil reden dotok sredstev za nadomestila porodniškega dopusta, družbene pomoči otrokom in denarne pomoči v socialnem skrbstvu. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo se je zadolžilo za pripravo socialnovarstvene politike, za to področje pa naj bi se tudi pospešilo nastajanje nove zakonodaje, ker je dosedanja neuporabna glede na materialne možnosti. Predlagali pa so tudi ukrepe, ki bi pomenili prihranek sredstev proračuna, vendar s tem ne bi preveč posegli v raven socialne varnosti občanov.
Na izvršnem svetu pa so odrekli soglasje za delovanje dislociranega oddelka Hotelske fakultete Opatija (študij ob delu). To so "Storili, kljub temu da za ta študij obstaja velik interes in tudi interes gostinsko-turističnega gospodarstva, da se omogoči šolanje takega kadra. Tisti študentje pa, ki so že vpisani, naj se jim zagotovi, da končajo študij.
Glede na oceno vojne škode v občini Radovljica so ugotovili, daje bilo več indirektne škode kot direktne. Občinska skupščina je namreč ocenila, da je le-ta znašala 614.963 tisoč din vključno s škodo v gostinstvu in turizmu, direktna škoda pa je znašala 806 tisoč din.
Na Izvršnem svetu so se odločili, da bodo tožili podjetji Gradiš Jesenice in Iro Radovljica, ker se nista držali rokov v zvezi z odpravo pomanjkljivosti na objektu Trgovsko turističnega centra • R.P.
		mmm
H .	-	šf
	-	
up		
V1
V Litostroju so odlili prve slovenske grbe po zamisli arhitekt' Marka Pogačnika.
Davek za vojno škodo
Republiška skupščina je sprejela Zakon o delnem povračilu škode, povzročene z agresijo v Republiki Sloveniji. Od brutto izplačanih osebnih dohodkov bomo plačevali avgusta, septembra, novembra in decembra 2,5 odstotka. Oktobra pa bomo plačali prispevek za odpravljanje posledic poplav. Poseben prispevek bodo plačali upokojenci in sicer avgusta in decembra 1,31 pokojnine, septembra in novembra pa 1,30 pokojnine. Kmetje bodo plačali 2 odstotka od katastrskega dohodka. Oproščeni bodo delavci, ki ne dosegajo zajamčenega osebnega dohodka, upokojenci, ki ne dosegajo zajamčene pokojnine in kmetje z manj kot 3.630 dinarjev katastrskega dohodka. Oproščeni bodo tudi neposredno, oškodovani v agresiji. Plačali bomo tudi od nekaterih monopol', nih artiklov: 0,50 dinarja od litra najinih derivatov, 2 dinarja zavitka cigaret in 10 dinarjev od litra alkoholnih pijač. Tako naj bi zbrali 1,8 milijona dinarjev.
včeraj (v četrtek). Predlogi zakonov in predlogi za izdajo zakonov so dobili načelno podporo, vendar morajo zbori svoja stališča še uskladiti. Največje soglasje je bilo doseženo pri
zakonu o raziskovalni dejavnosti, ki bo odslej sodobno zasnovana.  Raziskovalni programi
bodo racionalnejši, ministrstvo in raziskovalne organizacije bodo drugače organizirane, natančnejši in preglednejši pa bo register raziskovalcev. Raziskovalni zavodi bodo javni, če pa bodo lahko ustrezno tržili svoje znanje, bodo lahko postali podjetja. Veliko več pripomb je bilo na zakon o vzgoji in izobraževanju, predvsem pa so bili različni pogledi, kako zgraditi celovit sistem, vključno s
predšolsko vzgojo. O predlaga nem zakonu o davku od pro; meta proizvodov in storitev, k' naj bi uvedel evropski nači" obdavčevanja, je bilo največ razprave glede ukinjanja oprO' stitev, za kar nihče ni bil naV dušen. Zakon naj bi uvedli p«1 hodnje leto, njegovo bistvo H je znižanje in zmanjšanje števila davčnih stopenj, enakomef' nejša razdelitev davčnih bre; men ter ukinitev olajšav. PA zdravljenju slovenskega gospe darstva sta ob zboru združene-ga dela tudi druga dva zbor* soglašala s stališči vlade, zbof' niče in skupščinskega odbor* za gospodarstvo. O drugih to čkah dnevnega reda pa se j* razprava šele začela ozirorti* bo uvrščena na prihodnje seje • J. Košnjek, foto: G. Sinik
S seje zbora KS SO Tržič
Preimenovanja ulic Tržiča
Tržič, 29. julija - Predlog za preimenovanje 10 ulic Tržiča bo šel ' enomesečno javno razpravo v vse krajevne skupnosti. Možni so šf novi predlogi. - Pohiteti z asfaltiranjem krajevnih cest v občini.
Na sam predlog komisije, da se preimenuje 10 ulic Tržiča i" sicer Cesta JLA, Ulica heroja Bračiča, Ulica heroja Grajzarja; Cesta 4. julija, Partizanska ulica, Proletarska cesta, Našičeva ulica, Janežičeva ulica, Bečanova ulica in Prehod v Lambergovo. Lavičkovo, Slovensko cesto, Radetzkega ulico, Muzejsko, Cerkveno ulico in druge, odborniki niso imeli večjih pripomb, zahtevali pa so, da komisija, ki je imena predlagala, pismeno obrazlc ži, zakaj menja stara imena. Osnutek odloka so odborniki sprejeli in v kratkem bo torej z vsemi obrazložitvami, tudi s pojasnilom, koliko bo preimenovanje stalo občino in koliko posamezni; ke - vedeti je treba, da bodo po novem zakonu jeseni tako M tako zamenjani vsi dokumenti občanov na Slovenskem - dan v razpravo v vse krajevne skupnosti, tudi v tiste, kjer ne nameravajo menjati imen. Krajani lahko dajo svoje predloge; v nekateri!1 krajevnih skupnostih namreč že razmišljajo o spremembi imena kraja.
Odborniki so načeli tudi problem krajevnih cest; nekatere krajevne skupnosti letos še niso dobile nobenih sredstev za p0' pravilo makadamskih cest. Enotni so si bili v zahtevi, da moraj0 v občini pohiteti z asfaltiranjem, saj bo potem vzdrževanje velik0 cenejše. Vodstvo občine naj stori vse, da bo Tržič dobil sredstvav te namene tudi iz republiških naslovov, marsikateri dinar bi se pa lahko natekel tudi doma, če bi bili bolj dosledni pri zaračunavanju kazni za nepravilna parkiranja, prekopavanja cest, pri da vkif in podobno. Odborniki so zahtevali, naj se ta problem obravnav* na prvi seji izvršnega sveta ter pripravi točen prikaz, koliko denarja je letos šlo v krajevne skupnosti in koliko od tega je bil° namenjenega urejanju cest. Opozorili pa so tudi na škodo, ki s* sedaj dela pri gozdnih cestah v Dobrči in drugod. • D. DoIenc
petek,"2. avgusta 1991
GOSPODARSTVO
3. STRAN @®H®S5IqU©IEJIGLAS
Slovensko gospodarstvo zahteva od vlade več pomoči
Gospodarska vojna bo dolga in groba
Poslanci slovenske skupščine, v torek zbor združenega dela, v sredo in četrtek pa tudi družbenopolitični zbor in zbor občin, so resno opozarjali na težaven položaj slovenskega gospodarstva, zahtevali učinkovitejšo pomoč ylade ter kratkoročne in dolgoročne rešilne ukrepe. Pozivali so k usklajenemu delu gospodarstva, vlade, bank in zbornice, predvsem pa sedaj ni čas za vladne špetire. Če so nujne zamenjave, naj se naredijo hitro, da bo v,ada lahko normalno delala naprej. Gospodarska vojna zoper Slovenijo bo dolga.
Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jože Škober-ne: Posledice vojne so hude, vendar ne nepopravljive.
Ljubljana, 30. julija - Zbor združenega dela je torkovo sejo namerni samo kratkoročnim in dolgoročnim ukrepom za izboljšanje gospodarskega stanja v Republiki Sloveniji in sprejel kar zajeten seznam sklepov in zadolžitev, katerih uresničevanje bo redno prever-
. Blizu 20 poslancev se je zvr-10 *a govornico, razen njih Pa oba podpredsednika vlade Matija Malešič in dr. Andrej ^cvirk, finančni minister Dušan Sešok (sploh je bila na seji Večina ministrov z izjemo predsednika Lojzeta Peterleta) ter Podpredsednik Gospodarske pomiče Slovenije Jože Ško-°erne. Predsednik skupščinskega odbora za splošne gospodarske zadeve, poslanec Franc Gra-?'c je v imenu odbora dejal, da Je stanje gospodarstva kritično, ln da je treba kratkoročne ukrepe takoj operacionalizirati, SaJ je čas dragocen. Reševati je treba neposredno vojno škodo, vJada in zbornica pa naj intenzivirata stike z drugimi republikami, da bi obdržali blagovne jn denarne tokove ter preprečili odvzem slovenskega premoženja. Izvoz je rešitev, vendar ■norajo biti zanj pogoji: aktivna tečajna politika, redno plačevanje v tujino za uvoženi re-Prornaterial, evropska cena de-narja in kreditov, obresti na evropski ravni, korekcija zamudnih obresti. Davke je treba pobirati tudi tam, kjer tega sedaj ne delamo (sekanje in žaganje lesa), vse sile pa je treba vložiti 2a dokapitalizacijo in dotok tujega kapitala. Poslanci so pojasnjevali težave in tudi možne rtŠitve: zdravstvo bo prihodnji mesec sredi kolapsa, rešitev pa je ali odpustiti tretjino ali 6000 zaposlenih ali za tretjino zmanjšati pravice, vendar naj se o tem odloči skupščina; de-•egacije, ki potujejo na tuje, naj °odo okrepljene z gospodarskim delom; vlada je ponavljala, da je pripravljena na najhujše, sedaj pa se kaže, da ni bila; jjkrepom manjkajo določbe, *do je dolžan kaj narediti in do ^daj; bodimo pripravljeni, da
Vlada predlaga naslednje kratkoročne ukrepe: ohranitev devizne likvidnosti, zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoten izvoz in preusmerjanje prodaje z domačega na tuje trge, normalizacija plačilnega in finančnega prometa, zagotovitev minimalne socialne varnosti vseh ljudi in delovanja družbenih dejavnosti v spremenjenih razmerah in najnujnejše odpravljanje škode na stanovanjskih, proizvodnih in infrastrukturnih objektih, intenzivno iskanje tujih finančnih sredstev, prioritetno izplačevanje iz proračuna do sprejetja rebalansa in uresničevanje obveznosti iz brionske deklaracije, normalizacija gospodarskih odnosov z drugimi republikami, odkup deviz od občanov po menjalniškem tečaju itd. Gospodarska zbornica Slovenije predlaga intenziviranje stikov s tujimi zbornicami, da ne bi prihajalo do prekinjanja gospodarskih odnosov, iskanje tujih posojil, prilagoditev politike bank sedanjim razmeram, zmanjšanje obveznosti podjetij na najmanjšo možno mero, reprogramiranje kratkoročnih kreditov v dolgoročne, zagotovitev realnega tečaja dinarja, zagotovitev funkcioniranja odredbe o evidenčnih deviznih pravicah. Skupščinski odbor za splošne gospodarske zadeve pa predlaga začasni moratorij na stečaje, zamik plačila obveznosti, ukinitev dodatnih 30 oziroma 40 odstotkov uvoznih obremenitev na uvoz blaga široke potrošnje, internacionalizacijo problema plenitve slovenskega premoženja, pokritje terjatev do Sovjetske zveze in Iraka, priliv tujega kapitala za infrastrukturne objekte. V vseh glavnih ciljih pa so predlogi vseh treh organov identični.
Poslanka Marija Lončar: Nujno sodelovanje med vlado, zbornico in bankami, predvsem pa moramo biti pripravljeni na vse.
se bo družbeni proizvod znižal za več kot 30 odstotkov (to se po ocenah vlade tudi lahko zgodi), Banka Slovenije naj hitreje ukrepa in omogoči, da podjetja sama uredijo nekatere finančne linije, za kar je pripravljenost v Nemčiji in Avstriji,
Demos pa naj se zmeni, katere ministre bo zamenjal, vendar naj to naredi čimprej, da bo vlada delala naprej; rešimo problem gozdarstva, da bomo imeli eno redkih surovin, ki jo Slovenija ima, saj je blagovna proizvodnja že nižja kot leta 1989, zaloge pa kopnijo in se lahko ustavi tudi lesnopredelovalna industrija; ne potrebujemo kriznega štaba, ampak sposobno vlado, ki bo sodelovala z gospodarstvom, bankami in zbornico, itd.
Razprava je pokazala tudi različnost pogledov vlade na eni strani in gospodarstva na drugi strani na gospodarski položaj. Vlada meni, da ima 80 odstotkov usode gospodarstvo v svojih rokah, vlada pa je dolžna ustvarjati pogoje za poslovanje, kar pa je sedaj težko, saj nas veže tudi brionska deklaracija ter moratorij nad uresničevanjem samostojnosti. Gospodarstvo pa pričakuje od vlade več konkretne pomoči. Skupščinska debata je tudi pokaza-
Poslanec Franc Grašič: Rešitev je več izvoza, vendar morajo biti zanj ustrezni pogoji.
la, da je vladni pogled na razplet gospodarske krize v Sloveniji optimističnejši, gospodarstvo pa je veliko bolj črnogledo. Predlagane ukrepe vlade, skupščinskega odbora za splošne gospodarske zadeve, Gospodarske zbornice Slovenije ter predloge poslancev je skupščina sprejela. • J. Košnjek
Matija Roblek Majcen, stečajni upravitelj BPT:
Profitabilnost bo osnova vseh odločitev
Jržič, julija - "BPT lahko rešimo samo z dovolj veliko proizvodnjo *"rantnega blaga, ki ga trg potrebuje, vse odločitve pa morajo biti 'konomsko upravičene, profitabilne," pravi stečajni upravitelj trži-s*e predilnice Matija Roblek Majcen.
"Proizvodnja v BPT Tržič da-nes okrnjeno, vendar dokaj normalno teče. Pogodbeno tu dela okrog 500 delavcev, 300 manj kot pb začetku stečajnega postopka. H° zakonu je treba začeto in do
govorjeno proizvodnjo končati, ^em štejem tudi dolgoročne pogodbe in verjetno bo sklenjena ter izpeljana še kakšna nova pogodba. 60 odstotkov proizvodnje •)e namenjeno tujemu trgu, Nem-ClJi, Italiji, Franciji, 40 odstotkov Pa domačemu. Južnemu trgu smo še nekaj dobavljali, ker delamo specialne izdelke za Srbijo, tu nas veže pogodba, vprašanje pla-c'la pa moramo še rešiti. Verjetno bomo to speljali preko drugih ""epublik. Poskušali bomo zamenjati blago za blago - oni nam po-''Zdelke, surovine, mi njim goto-Ve izdelke."
"Kako pa ste oskrbljeni s suro-"iami zdaj, ko so tržne poti motele?" v
"Kupujemo, kjer pač dobimo, Kušamo pa dobiti pod normalni-plačilnimi pogoji." "Ste tudi vi utrpeli kakšno voj-n° Škodo?"
"Direktne vojne škode ne, za-radi ljudi, ki so jih potegnili iz Proizvodnje, pa je zmanjšana Proizvodnja, del izvoza ni bil ".resničen, težave bodo tudi z no-'mi dogovori
-.   UUSU(U,,   okrog izvoza skupno škodo zaradi vojne oce BfHJemo na DEM."
okoli  2  milijona jah
"Kako ste si zamislili rešitev tovarne?"
"BPT lahko rešimo samo z dovolj veliko proizvodnjo kurant-nega blaga, ki ga trg potrebuje. Dobro je, da so že moji predhodniki uvideli možnost vključevanja v zahodne industrijske tokove, nam bo zdaj kakšen korak lažje narediti in še z večjim deležem priti na zunanji trg. Veliko gospodarsko škodo pa nam dela nizki tečaj DEM; nestimulativen je za proizvodnjo. Težje živimo, težje delamo, mislim pa, da se bo to počasi uredilo. Cene DEM na ljubljanski borzi kažejo, da bi se z izvozom dalo dobro zaslužiti."
"Vaši delavci delajo za izredno nizko plačo, 18,00 do 20,00 din na uro. Z julijem ste jim za nekaj dinarjev sicer povečali, vendar še vedno je malo."
"Izplačevali smo in izplačujemo samo toliko, kolikor firma prenese. Doslej smo izplačevali po pogodbi 15-dnevno, zdaj pa se je pokazalo, da je to pozitivno, zato smo že na doseženo delo v teh dveh mesecih popravili pogodbeno ceno, za toliko, kolikor mislim, da bo bolj spodbudna za delavce."
"Kakšno proizvodnjo načrtujete?"
"Vsa naša proizvodnja - upam, da jo bodo potrdili tudi upniki -je zasnovana po produktnih lini-vse mora biti ekonomsko
upravičeno, profitabilno. Ne mi-
slimo delati nič takega, kar bi nam dajalo minus."
"Obljubljate nove programe."
"Te bi trenutno želeli zadržati v tajnosti. Več programov imamo v načrtih, s poslovnimi načrti jih bomo preverili in se potem odločali, katere od starih bomo obdržali in katere bi uvedli nanovo. Odločala bo profitabilnost. Lahko povem le toliko, da bodo novi programi še vedno povezani s tekstilom. Železni program kvalitetne damastne posteljnine, prtov, s katerimi si je BPT utrla pot v svet, bo ostal, a to bo le ena linija. Postopno bomo zaposlovali tudi nove delavce, kakor bodo narekovale posamezne proizvodne linije. V dveh letih bo zasedenih okoli 600 delovnih mest. Ne rečem, da bi jih ne smelo biti več. Če se bo le trg normaliziral, jih bo lahko. Vendar imajo lahko zadnji dogodki pri nas daljnosežne posledice. Se vedno so naši
delavci iztrgani iz proizvodnje, izdobave blaga tujim naročnikom so vprašljive. Danes je drugače, kot je bilo včasih. Če ne narediš danes, ampak čez en teden, izgubiš denar. Če bombaž ostane v zalogi, nepredelan, je spet izguba. V socializmu se je to pokrilo s prtom in vse je bilo v redu..."
"V kolikem času mislite, da bo proizvodnja redno stekla, da bodo delavci normalno redno zaposleni?"
"Stečaj je dolgotrajna stvar; če se konča v letu in pol, je to še hitro. Vleklo se bo. Vse upnike bomo skušali nagovoriti, da bi uvideli smisel prisilne poravnave. Prvi narok je 4. septembra, takrat bo že bolj jasno. Vsega dolga je okrog 135 milijonov din, a če odštejemo naše terjatve, bi ostalo 80 milijonov din čistega dolga. Sem pa še vedno optimist in hkrati odločen."
"Delavci se pritožujejo, da so premalo informirani."
"Informirani so toliko, kolikor potrebujejo. Rad dam informacijo, ki je bistvena in pomembna; vse ostalo jih le obremenjuje."
"Kakšni pa so danes izgledi za vlaganje tujega kapitala?"
"Ponudba partnerja iz Italije je zelo neugodna, bomo se pa z njim še pogovarjali. Poleg tega smo v dogovorih tudi z interesenti iz Belgije in SZ. A najprej se morajo razmere pri nas povsem umiriti. Vendar eno je gotovo: če bomo oddajali, bomo oddajali po ekonomskih cenah." • D. Dolenc
Slovenski proizvod - slovenska kakovost
Prvi specializirani sejem v Kranju
Kranj, L avgusta - Zamisel o organizaciji prve strokovne specializirane sejemske prireditve, ki naj bi predstavila proizvode in storitve slovenskega porekla, je nastala v nekaterih poslovnih krogih v Kranju, še preden je bil v Ljubljani načrtovan svetovni kongres ICSID. Povsem naključno sta obe prireditvi časovno sovpadli. Svetovni kongres je sicer zdaj odpovedan oziroma preložen, organizacijski odbor za pripravo prve tovrstne sejemske prireditve v Kranju pa je v torek odločil, da sejemska prireditev bo in jo opredelil kot (če ne drugega) prvi poskus nekakšne generalke slovenskega znanja, proizvodov in storitev ter tovrstnega vključevanja v Evropo in svet.
Prireditev pa naj bi prispevala k uresničitvi veliko pomembnejše gospodarske in poslovne poteze države Slovenije. Bila naj bi za začetek odločilna stopnica na poti, da se bo izdelek v Evropi in svetu lahko predstavil in poslovno nastopal s slovensko blagovno znamko Made in Slovenia. Čeprav so vojni dogodki v Sloveniji precej zavrli priprave in dejavnosti za pripravo te prireditve in poslovnost nasploh, se je organizacijski odbor, ki mu predseduje predsednik kranjskega izvršnega sveta Vladimir Mohorič, odločil, da bo prireditev, pa čeprav zaradi sedanjih razmer morda ne bo v celoti uspela predstaviti slike slovenskega znanja, proizvodnje in storitev, od 10. do 13. septembra v Kranju.
Organizatorji projekta, med katerimi so tudi Gospodarska zbornica Slovenije in območna zbornica Kranj, pa Fakulteta za organizacijske vede mariborske univerze v Kranju in Gospodarski vestnik Ljubljana, so ugotovili, da so na podlagi obvestil slovenskemu poslovnemu prostoru že dobili kar nekaj prijav, povsod pa so naleteli na izredno zanimanje in odobravanje. Zato bo odbor v prihodnjih dneh skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in območnimi zbornicami skušal na prvo prireditev privabiti čimveč družbenih in zasebnih firm in podjetij ter domačih ustvarjalcev (tudi intelektualnih storitev) in jih predstaviti tako domačim, predvsem pa tujim kupcem.
Zanimanje za prireditev se namreč že kaže tudi izven meja Slovenije. V sosednji Avstriji je na primer Celovški sejem celo predlagal, da bi kranjsko prireditev kasneje v celoti prenesli v Celovec, v zameno pa bi Celovški sejem v Kranju pokazal podobno prireditev z naslovom Made in Austria.
Fakulteta za organizacijske vede v Kranju bo med prireditvijo organizirala tudi posvet z naslovom Država Slovenija v Evropi - Kako naj se slovensko znanje, proizvodi in storitve vključujejo v Evropo in svet. Razstavljene izdelke bodo na sejmu ocenjevali v smislu pristnosti, uporabnosti, estetike in seveda izhodišč za temelje slovenske blagovne znamke Made in Slovenia. Gospodarski vestnik pa bo izdal v slovenskem in angleškem jeziku seznam razstavljalcev in izdelkov na prireditvi.
Skratka, prvi strokovno specializirani sejem proizvodov in storitev slovenskega porekla z naslovom Slovenski proizvod-slo-venska kakovost naj bi prikazal vse tisto, kar je vredno slovenskega ponosa in izvirnosti in hkrati osnova, da je razstavljeno in predstavljeno slovenskega porekla. Namenjen pa bo seveda domačim in tujim kupcem in poslovnežem.e • A. Žalar
m//
TERME T0P0LŠICA nudijo:
MIR, SPROSTITEV IN POČITEK MED VRŠACI KARAVANK IN SAVINJSKIH ALP
CENE POČITNIC:
JULIJ AVGUST
7 dni 3.795
10 dni 5.070
14 dni 6.640
7 dni 4.050
10 dni 5.420
14 dni 7.110
JULIJ
UPOKOJENCI
AVGUST
7 dni 3.570
10 dni 4.790
14 dni 6.280
7 dni 10 dni 14 dni 3.230   4.310 5.645
V CENI JE VŠTETO:
— 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu VESNA
— neomejena uporaba termalnega bazena in savne
— vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici
— zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom
— plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še...
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA    (3 OBROKI)
INFORMACIJE HOTEL VESNA, Topolšica 77 telefon: 063/891-120/113/114 telex: 33606
REZERVACIJE
•smssms^mGLAS 4. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Petek, 2. avgusta 1991
Praznovanje v krajevni skupnosti Podbrezje
Gostišče ob jezeru na Jezerskem - Poletni dopust julija in avgusta je za mnoge do letos pomenil oddih ob morju. Vojna v Sloveniji in zdaj na Hrvaškem pa je v julijski vročini letošnje dopusto-vanje tako rekoč obrnila na glavo. Redki so bili julija, ki so se odločili za dupustovanje ob morju. Turistični delavci ob obali (predvsem slovenski in v Istri) upajo in si želijo, da bi bil avgusta vsaj obisk domačih gostov večji. Vendar niso redki, ki so letošnje poležavanje na morski plaži nadomestili z izleti, z bregovi rek, jezer ali pa se odločajo na primer za toplice. Na Jezerskem, ob Planšarskem jezeru, kjer ima na skrbi Živilino Gostišče ob jezeru Milan Milošič, je ob lepem koncu tedna bilo doslej vedno živahno. "Tudi med tednom jih kar precej pride sem, kjer jim postrežemo 7. domačo hrano, izposojamo čolne, ustrežemo pa tudi željam organiziranih skupin. Tudi sami lahko zakurijo in si kaj spečejo! Ob koncu tedna oziroma ob nedeljah pa imamo tudi glasbo..." Gostišče je odprto od 10. do 20. ure, po dogovoru za zaključene družbe pa tudi kakšno uro dlje. - A. Ž.
Praznik KS H PUSICU - Kot smo že napovedali, je za danes teden napovedano praznovanje krajevnega praznika s prireditvami v krajevni skupnosti Hrušica v jeseniški občini zaradi slabega oziroma negotovega vremena odpadlo. Prireditelji so se odločili, da praznovanje prestavijo za teden dni. Tako naj bi po programu danes popoldne odprli novo balinišče in po otvoritvi takoj organizirali tekmovanje. V načrtu je tudi otroški Živžav s krosom in drugimi zabavnimi igrami ter gasilska vaja ob 18. uri. Takrat pa bodo predstavili domači gasilci tudi nov gasilski avtomobil. • (až)
Izlet V Borovlje - Društvo upokojencev Cerklje, ki združuje člane v krajih in krajevnih skupnostih na Cerkljanskem pod Krvavcem, ima v programu med letom različne aktivnosti. Poleg različnih srečanj in oblik rekreakcije pa precej pogosto prirejajo tudi izlete. Za sredo, 7. avgusta, spet na željo članov prirejajo izlet v Borovlje. Prijave za izlet zbira tajnica društva Slavka Zorman.0 (až)
Harmonikarji na Vrtu pod trto - Komisija, ki pri
Društvu upokojencev v Kranju vodi Okrepčevalnico in prireja različne prireditve, je za 3. julij načrtovala revijo in srečanje harmonikarjev. Zaradi takratnih dogodkov v Sloveniji pa je bila prireditev seveda odpovedana. Zdaj pa se je komisija odločila, da bo prestavljeno srečanje v soboto, 10. avgusta. Prijave vseh, ki so napovedali obisk in nastop za 3. julij, še vedno veljajo. Lahko pa se prijavijo seveda tudi še drugi harmonikarji in sicer na naslov: Društvo upokojencev Kranj, Kranj, Tomšičeva 4. Prijavnice za nastop pa imajo tudi točajke v Okrepčevalnici društva. • (ip)
Kranjski kvintet - Tole je instrumentalno vokalna skupina z imenom Kranjski kvintet. To so tisti fantje in dekleti, ki smo jih omenili, ko so v Letencah v kranjski občini priredili vaško srečanje. Takrat smo tudi obljubili, da bomo ansambel ob priložosti tudi predstavili. Tokrat, upamo, da fantom in obema dekletoma ni zmanjkalo volje in poguma, da uspejo s svojim nastopanjem, obljubo izpolnjujemo. Kranjski kvintet torej sestavljajo Matej Rihter (trobenta), Dejan Kotar (harmonika), Vinko Gantar (kitara), Jernej Tišler (bas kitara) in Marko Bratina (klarinet), ki je tudi vodja ansambla, doma iz Britofa. Pevski trio pa sestavljajo Janja Kovač, Lidija Rehberger in Branko Kleindienst. Pravijo, da igrajo tudi svoje skladbe, da upajo, da bo čez čas izšla tudi njihova kaseta; sicer pa je njihovo geslo, da nastopajo za to, da nastopajo... - A. Ž.
TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ
TOURIST OFFICE
MnOTMlf TU  "Mi v t i   POSTNI PREDAL 4t SIOVtNIH
Turistično društvo Tržič sporoča, da XXIV. ŠUŠTARSKA NEDELJA v Tržiču BO (kljub dramatičnim razmeram) in sicer po tradiciji prvo septembrsko nedeljo, 1. 9.1991.
Na Šuštarskem sejmu bo ponudba zelo pestra, ravno tako bo
bogat program spremljajočih prireditev.
Zbiranje prijav za prodajo na stojnicah se zaključuje - zato TD
Tržič poziva zamudnike, da pohitijo s prijavo.
Informacije: TD Tržič, tel. 50-473, Cesta JLA 2, Tržič (stavba
Abanke in Alpetourja):
Trije dokazi dobrega gospodarjenja
Predsednik sveta KS Viktor Jesenik ugotavlja: Ob sodelovanju in podpori krajanov ter razumevanju občinskih mož se lahko zanesem tudi na sodelavce v svetu krajevne skupnosti.
Podbrezje, 2. avgusta - Jutri zvečer, ko bodo ob 19. uri slovesno
odprli prenovljeni kulturni dom v Podbrezjah, proslavili dogodek z blagoslovom, kulturnim programom in podelitvijo pokalov ter se nato še poveselili ob glasbi tržiškega tria, bodo v krajevni skupnosti Podbrezje v kranjski občini sklenili prireditve, ki so se začele že pred tednom dni (minulo soboto) in potem potekale ves ta teden, ob letošnjem krajevnem prazniku Sv. Jakoba. Sicer pa imajo v krajevni skupnosti, ki šteje okrog 850 prebivalcev v naseljih Podtabor, Gobovce, Srednja vas, Dolenja vas in Bistrica letos tri "pomembne razloge" za slovesno praznovanje.
Jutri zvečer bodo svečano odprli prenovljeni kulturni dom.
Že samo obnovljeni kulturni   nišča in krajevne skupnosti ter
Viktor Jesenik
nosti vseeno zmogli tudi moči, da so se lotili urejanja še ene kritične točke v Podtaboru. Nad Jegličevimi je namreč bil zelo ozek in nevaren ovinek. S prostovoljnim delom in stroški, ki so znašali 30 tisoč dinarjev, so ta del ceste razširili, obrežje pa zavarovali s travnatimi ploščami. Za asfalt, pravijo, je zmanjkalo denarja, vendar bodo ob prvi priložnosti tudi to uredili.
"Kljub precej skromnim sredstvom (160 tisoč dinarjev) pa smo uspeli V celoti obnoviti zunanjost kulturnega doma. Zamenjali smo vsa okna, napravili nove žlebove in pobijon ter obnovili fasado. Do sobote bo urejena tudi okolica, prihodnje leto pa nas potem čakajo še oder, tla in strop v dvorani. Zares sem zadovoljen, da smo se letos nekako oddolžili za prizadevanja predhodnikov Karla Potočnika, Pavla Debeljaka in nato še Staneta Tonklija, ki so si po vojni vneto prizadevali, da je nekdanja šola prerasla v kulturni dom in je v njem živelo kulturno in potem tudi športno življenje..."
Viktor Jesenik pravi, da imajo zasluge za to, da so letos uspeli pri treh velikih akcijah, prav vsi člani sveta, saj se prav na vse lahko zanese, in še posebej podpredsednik Ivan Drino-vec. Ob skrbnem vodstvu, ki je potrdilo željo in cilj po dobrem gospodarjenju pa so bili seveda odločilni razumevanje, volja in podpora krajanov... • A. Žalar
dom, ki so si ga zastavili v programu v tem obdobju bi bil dovolj velik uspeh. Ob tem, ko denarja nikdar ni bilo preveč, letos pa je marsikje že malo večja akcija prevelik zalogaj, so v krajevni skupnosti Podbrezje ob sodelovanju in podpori krajanov ter razumevanju občinskih mož, kot pravi predsednik KS Viktor Jesenik, uspeli začeti in v pretežnem delu tudi dokončati še dve veliki akciji.
"Glede na okoliščine, saj nas je stvar nekako presenetila, smo se morali lotiti popravila oziroma obnove obzidja cerkvice na Taboru. Ob zavzeti akciji žup-
podpori krajanov, ki so prispevali skoraj 400 tisoč dinarjev, moram poudariti tudi veliko podporo v občini; posebej gospodov Kneta, Mohoriča in Ja-vornika. Za drago in strokovno zahtevno delo, ki ga je opravljal g. Pelko, so v občini za letos brez pripomb odobrili 600 tisoč dinarjev, da smo "rešili" ta enkraten spomenik kraja in Gorenjske. Vsem, ki so sodelovali pri tem, bi se ob tej priložnosti rad zahvalil."
Ob prenavljanju kulturnega doma, ki se je začelo že lani, največlji zalogaj pa jih je čakal pravzaprav letos, pa so v vodstvu oziroma v krajevni skup-
Z razširitvijo ovinka v Podtaboru so zelo poboljšali varnejši promet...
80-letnica Gasilskega društva Godešič
Dobro opremljeni in usposobljeni
Godešič, 2. avgusta - Gasilsko društvo Godešič, ki ima z rednimi in podpornimi v krajevni skupnosti kar več kot sto članov, je bilo ustanovljeno aprila meseca pred 80 leti. Vsa leta do danes so v društvu skrbeli za dobro opremljenost in usposobljenost, dolga leta pred drugo vojno pa so skrbeli tudi za kulturno dejavnost.
Že na drugi seji odbora po ustanovitvi društva so med drugim sklenili, da zgradijo gasilski dom in zgradili potem zasilno šupo 1914. leta, dokončno pa so dom zgradili 1919. leta in leto dni kasneje tudi stolp za sušenje cevi. Nato so ob domu zgradili vodni bazen, napeljali v dom elektriko in 1932. leta nabavili tudi prvo motorno brizgalno. Gradili in opremljali so se s prirejanjem veselic, zbiranjem prispevkov in prirejanjem iger. Slednje so bile zelo pogoste po letu 1938, ko so v društvu ustanovili tudi dramski odsek.
"Po vojni smo kulturno dejavnost opustili, dom razširili in se postopno opremljali z orodjem, cevmi in se motorizirali. Tako smo danes kar dobro opremljeni in tudi usposobljeni za gašenje požarov. Še posebno skrb namenjamo v društvu preventivni dejavnosti, mladim in nenehnemu usposabljanju. O uspešnosti najbolj zgovorno pričajo doseženi rezultati na občinskih tekmovanjih, kjer se vedno uvrščamo v zgornjo polovico," je pred dnevi poudaril predsednik društva Peter Bobnar. Visok jubilej in dosežene uspehe bodo proslavili s slavnostno sejo društva, ki bo nocoj ob 20. uri v dvorani krajevne skupnosti Godešič, na kateri bodo med drugim podelili tudi priznanja in odlikovanja. V nedeljo ob 16. uri pa bo na Godešiču velika gasilska parada in nato še veselica z bogatim srečelovom. # A. Žalar
Oblegano tržiško kopališče
Za varnost je poskrbljeno
Tržič, julija - V zadnjih vročih dneh človeku, razen skrbi, kako in kaj bo z nami, res ni šlo drugega po glavi, kot kje bi se kar najhitreje ohladil. Tržičani pa tudi drugi so se reševali v tržiškem bazenu, ki je med najbolje oskrbovanimi in prijetnimi kopališči pri nas. Najbolj vročo nedeljo sredi julija so zabeležili rekorden obisk, več kot 1700 kopalcev.
"Otroci so najbolj neučakani," pripoveduje Marjan Pehare, reševalec iz vode na tržiškem kopališču, "že pred deveto uro stojijo pred vrati in tudi zvečer jih je težko spraviti z bazena. Od 10. junija, ko smo bazen odprli, je bil zaprt le 6 dni, nekaj dhi zaradi slabega vremena, zaradi vojne pa le v soboto in nedeljo, 29. in 30. junija, v torek, 2. julija, pa je bilo tu že več kot 300 kopalcev. V sredo, 3. julija, in v četrtek dopoldne je bilo kopališče zaprto. Ob alarmu je bil bazen v 10 minutah spraznjen. V kritičnih dneh pa tudi sedaj smo ves čas na zvezi s Civilno zaščito, če bi se kaj nepredvidenega zgodilo, da bi pravočasno poskrbeli za varnost."
Kopalci prihajajo v Tržič z vseh koncev, tudi iz Kranja, Begunj, Radovljice. Vstopnina za odrasle je le 40, za otroke pa 25 dinarjev in je to pravzaprav najcenejše kopališko kopanje na Gorenjskem. Voda je ogrevana na 26 stopinj, vsak večer bazensko dno posesajo, umazana voda se sproti preliva čez rob. Skratka, tržiški bazen velja za enega najbolj čistih in prijetnih bazenov na Gorenjskem. Tudi za varnost kopalcev je poskrbljeno: nanje pazita kar dva reševalca iz vode, Marjan Pehare in Slavko Keršič, ki sta za to opravila poseben izpit v Portorožu. Kadar pa je kopalcev izredno veliko, jima pomaga še reditelj. # D. Dolenc
Marjan Pehare
Peter Bobnar
Petek, 2. avgusta 1991
5. STRAN
GLAS
JOŽE KOŠNJEK
Mednarodna nadzorna komisija bedi v Sloveniji nad uresničevanjem Brionske deklaracije
Možje v službi miru
Kaj vse zanima mpHnarortno nadzorno komisijo, ki io je poslala v Slovenijo Evropska Rk„pnn«t na osnovi Brionske deklaracije, in kako sploh opravljajo ti mo-žie-v Ri„»hi mm, ivog nalono. pripoveduje predstavnik slovenskeg^lzvrsnega sfeta 7a wHr^vanjP stikov 7 mednarodno nadzorno komisijo (rec^o mu kar ko-oTp^torTBOZO CERAR. Z njim smo se pogovarjali na zunanjem min.strstvu jepublike Slovenije, kjer je zaposlen.
Kdo so pravzaprav ljudje, ki jih je Evropska skupnost poslala k nam nadzorovat uresničevanje Brionske deklaracije?
CERAR: "Misijo opazovalcev Evropske skupnosti oziroma te ljudi, ki jih videvate sedaj širom Slovenije, sestavljata dve kategoriji. Na eni strani gre za visoke predstavnike ministrstev za zunanje zadeve vseh 12 držav skupnosti, precej pa je tudi vojakov, in to visokih oficirjev, °d podpolkovnikov, polkovnikov do generalov. Na čelu regionalnega centra za Slovenijo, ki je na Brdu, je francoski diplomat Bernard Poncet."
Kakšne naloge oziroma pristojnosti ima nadzorna komisija? CERAR: "Naloge izvirajo iz te Brionske deklaracije, oziroma še bolje rečeno, iz memoranduma oziroma posebnega sporazuma, ki so ga podpisale na eni strani Jugoslavija, Hrvaška in Slovenija, na drugi strani pa Predstavniki Evropske skupnosti. Iz tega je jasno razvidno, kaj nadzirajo, iz česa se sestoji ta mandat. Na eni strani nadzorujejo prekinitev ognja. In sedaj: kaj to pomeni. Jaz vidim dve nalogi. Pri nadzoru prekinitve ognja, to je prva naloga, °ni nadzirajo, ali so bile odpra-v*iene blokade enot in vojašnic •Jugoslovanske armade, ali seje armada vrnila v vojašnice, ali so ceste prevozne oziroma so odstranjene vse ovire, potem
Božo Cerar: Nad/orna komisija opravlja svoje delo izredno profesionalno. Slika G. Sinik
nadzirajo vračanje orožja in opreme, ki je bilo zaplenjeno jugoslovanski armadi, nadzirajo pa tudi vračanje teritorialne obrambe na te izhodiščne položaje. To pomeni, da so se teri-torialci pač vrnili domov. Sedaj, ko se midva pogovarjava, je precej tega že narejenega.
Vojašnice so deblokirane, vojska je v glavnem v vojašnicah, ceste so absolutno prevozne, ravno včeraj pa se je začelo tudi vračanje orožja armadi, pa tudi opreme civilne zaščite in teritorialne obrambe, ki jo je vojska vzela lani. Tudi ta postopek se je začel včeraj (v po-
nedeljek - op.p.). V Sloveniji so tri takšne točke. Ena je v Mariboru, ena je v Celju, ena pa je v Ljubljani, sicer razdeljena na dve lokaciji. To opazovalci tudi nadzirajo. Druga naloga, in ta je čedalje bolj aktualna, pa je nadzor zamrznitve uresničevanja Deklaracije o neodvisnosti, kot pravijo oni. V tem okviru gre za nadzor stanja na meji, za plačevanje carin. Pred nekaj dnevi so opazovalci obiskali skupščino, kjer so se zanimali, kako je bilo po 25. juniju, ali je bilo kaj sprejeto, kar bi bilo v nasprotju s to obvezo. Pogledali so uradne liste, spraševali za dnevne rede zasedanj skupščine te dni. Potem pa je še ena naloga, ki tudi ni več tako aktualna. To je nadzor vračanja oziroma izmenjave ujetnikov."
Sodelovanje pri umiku armade iz Slovenije
Mednarodna nadzorna komisija sodeluje tudi pri organizaciji in izvedbi umika armade iz Slovenije, česar ni bilo v prvotnem mandatu. Je bil sklenjen o tem dodaten sporazum? CERAR: "Po odločitvi predsedstva, da se Jugoslovanska armada umakne iz Slovenije, se je takoj postavilo vprašanje, ali bi lahko opazovalci sodelovali tudi pri nadzoru tega umika. Čisto formalno, mi odgovora na to vprašanje nismo dobili, v praksi pa so opazovalci pokazali pripravljenost in to tudi delajo. Moram reči, da so te dni opazovalci navzoči pri mnogih akcijah, ki sodijo k umiku armade. Lahko rečem, da ni bila potrebna kakšna formalna razširitev mandata, ampak je bil dosežen tihi sporazum vseh udeleženih strank. Za zdaj to nalogo zelo uspešno opravljajo."
Očitno že sama njihova prisotnost pozitivno deluje in preprečuje možnosti nesporazumov.
Mojca Peternelj
Glavni urednik Slovenskega vestnika
Ivan Pavel Lukan
Ivan P. Lukan se je rodil I. 1949 v Zgornjih Jezercah pri Vrbi ob Vrbskem jezeru. Na novinarsko pot je stopil dvaindvajset let kasneje, v nemškem in slovenskem oddelku celovškega radia, leta 1972 je začel pisati v zunanjepolitični redakciji osrednjega koroške-dnvenika Karntner Tageszeitung.
Leta 1987 se je odločil, da odide k Slovenskemu vestniku, časopisu, ki ga izdaja nadstran-karska, levo usmerjena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, s sedežem v Celovcu. Z njegovim prihodom na mesto glavnega urednika se je časopis temeljito spremenil, tako vsebinsko kot oblikovno. Novinarskega kolega s tako bogatimi profesionalnimi izkušnjami Pač nismo mogli "spregledati", Posebno težo najinemu razgovoru pa je gotovo podelila tudi njegova posebna vloga, vloga Koroškega Slovenca in dobrega poznavalca avstrijskih in slovenskih notranje- in zunanjepolitičnih razmer. Na nedavnih vladnih tiskovnih konferencah v Ljubljani, v Cankarjevem domu so ravno vprašanja novinarjev - Koroških Slovencev - vzbudila največje zanikanje, tako pri novinarskih ko-legih kot tudi pri javnosti, ki je Nskovne konference spremljala Preko naših medijev. Kako vi kot Koroški Slovenec komentirate "vojne dogodke" v Sloveniji?
Na tiskovnih konferencah v Ljubljani smo prvenstveno delovali kot novinarji, profesionalno, in ne kot pripadniki slo-Venske manjšine na Koroškem, v Avstriji. "Obnašali" smo se enako kot npr. na tiskovnih konferencah na Dunaju ali kje drugje. Profesionalno. To je smernica, ki se je, upamo, drži-
mo in se je bomo držali tudi v prihodnje. Ne samo pri vprašanjih, ki jih postavljamo na tiskovnih konferencah, ampak tudi pri besedilih, ki jih nato posredujemo svojim bralcem."
Pogledi na Slovenijo
Ker tudi sami kot akreditiran novinar spremljate skupščinska zasedanja v našem novem parlamentu v Ljubljani, najbrž lahko ocenite delo poslancev, ki v njej sedijo. Ali mislite, da je trenutno število strank v našem parlamentu tudi izraz navdušenja nad tem, da je večstrankarski sistem sploh dovoljen, na naslednjih volitvah pa bo morda bolje, ko bo nekaj manj strank... Velika Britanija, ki ima najdaljšo parlamentarno tradicijo, ima še vedno težave, mi pa smo tako rekoč na začetku poti. Koliko časa mislite, da bomo potrebovali, da se "naučimo"? "Ocena dela te nove, demokratično sestavljene slovenske skupščine? Vidi se, da imajo tako stranke kot tudi najbolj vidni politiki še težave z demokracijo in funkcioniranjem parlamentarizma. Trenutne diskusije pa se zdijo nekako takšne, kot da nekateri v parlamentu še ne ločijo zrna od pleva... Taki stranski boji ne koristijo ugledu parlamenta v javnosti. -Na naslednjih volitvah bo gotovo nekaj manj strank in manj poslancev. Pričakujem namreč nov volilni red, dvodomni par-
lament in nove meje, da neka stranka prestopi prag skupščine. Na Koroškem bi morali npr. Koroški Slovenci, če bi kandidirali kot Narodna stranka, doseči skoraj 10.000 glasov ali 10 odstotkov glasov volilcev v enem volilnem okrožju, da bi vstopili v deželni zbor. To je zelo visoko število, zaradi tega imamo na Koroškem samo tri parlamentarne stranke. Sloveniji bi priporočal, da bi imela mejo pri petih odstotkih glasov volilcev, ki jih mora doseči vsaka stranka, če hoče mesto v parlamentu. Morala pa bi se poiskati tudi posebna ureditev za etnične manjšine, za Madžare, za Italjane. - Časovno se priučevanje parlamentarizmu ne more omejiti. Slovenci so ljudje, ki se, kot drugi, učijo iz izkušenj, vendar bo to še nekaj časa trajalo. Trenutna sestava političnih strank v slovenskem parlamentu, po mojem mnenju, ne odraža resničnega razmerja sil, političnih strank in taborov v Sloveniji."
Bo Avstrija priznala Slovenijo
V slovenskih medijih smo lahko spremljali izjave avstrijskega zveznega kanclerja Vranitzkega, ki so se včasih spreminjale kar čez noč. Mogoče je z nekaterimi svojimi izjavami dajal Slovencem preveliko upanje, saj so ravno od Avstrije pričakovali, da bo prva država, ki nas bo priznala, mogoče celo v tistih prvih, najhujših dneh. Ne smemo pa pozabiti, da se Avstrija ne bi mogla niti hotela tako zelo izpostaviti pred vsem ostalim svetom.
Avstrija slovenskim politikom nikoli ni obljubila, in sploh ne kancler Vranitzkv, da bo ravno
ona med prvimi državami, ki bodo Slovenijo priznale. To nikoli ni bilo rečeno, drugo pa je, da so nekateri slovenski politiki, hote ali nehote, ustvarili ta vtis med slovenskim prebivalstvom v Sloveniji, ki pa gotovo ni ustrezal realnosti. Kancler Vranitzkv je ves čas in od samega začetka poudarjal, da Avstrija Slovenije ne more priznati, dokler le-ta ne izpolnjuje mednarodnih pogojev, po katerih je neka država samostojna in suverena. Mogoče je zunanji minister Mock o teh stvareh govoril malce drugače kot kancler Vranitzkv, ampak zadnjo besedo v Avstriji ima vendarle zvezni kancler, oz. šef vlade. Poleg tega si Avstrija trenutno zelo prizadeva, da bi prišla v ES in se pri tem vprašanju ravna po mnenju te skupnosti.
V tako pomembnem vprašanju ji gotovo ne bo nasprotovala, saj bi si s tem sama ogrozila vstop vanjo."
Mednarodno priznanje in Brionska deklaracija
Desetdnevna vojna, pravzaprav vojna, ki se še niti ni končala, samo preselila se je čez Kolpo, je Slovence tako čustveno "prizadela", da smo pričakovali, da
CERAR: "Absolutno. Moram reči, da že sami razgovori med predstavniki Slovenije in predstavniki armade potekajo nekoliko lažje, ker so prisotni opazovalci. Seveda pa so prisotni, ko pride do uresničevanja dogovorjenega na terenu."
Kako si opazovalci organizirajo delo? Ali sami odločajo, kam bodo šli? Imajo namreč svoja vozila, helikopter itd. V bistvu so povsem samostojni, neodvisni, od nikogar omejevani.
CERAR: "Glede načrtovanja svojih vsakodnevnih akcij in obiskov na terenu so povsem samostojni. Oni nam dan prej običajno sporočijo, katere točke bi si radi ogledali. Zaradi poteka dogodkov lahko pride do določene spremembe programa. Kot tipičen primer bi lahko navedel pretekli teden, ko je bila sprejeta odločitev o odprtju slovenskih letališč. Ena od skupin je šla preverjati, ali je do tega prišlo ali ne. Sicer pa sami svobodno izbirajo te točke, nam sporočijo morebitne potrebe po naših spremljevalcih in potem bodisi s svojimi avtomobili, bodisi s helikopterji pridejo. Seveda pa mi organiziramo, da pridejo v stik s predstavniki teritorialne obrambe oziroma lokalnih oblasti. Doslej kakršnih koli nroblemov ni bilo."
Ena od značilnosti misije je, da njeni člani zelo neradi dajejo izjave za javnost.
CERAR: "Vedeti morate, da hočejo v redu opraviti svojo misijo, zato morajo delovati nepristransko. Ta nepristranskost pa tudi pomeni, da se morajo vzdržati raznih komentarjev. Naše izkušnje govorijo, da gre za strokovnjake, profesionalce. Že prej sem omenil, da so to diplomati, vojaki - oficirji z dolgoletnimi izkušnjami. Marsikdo od njih je že bil na podobnih nalogah kje drugje,
bo svet osu p I jen in zgrožen nad veliko krivico, ki se nam je zgodila, skesano priznal svojo zablodo in svetovno javno mnenje se bo v trenutku spremenilo...
"Politika,je brutalna; tega se mora vsak zavedati. Ne glede na to, ali je Palestinec ali Slovenec ali Koroški Slovenec. Politika se ravna po svojih zakonih in ti zakoni, posebno ko gre za številčno in gospodarsko slabšega, niso prav človeški. Mednarodno priznanje Slovenije v tem trenutku ni možno, napoved Evropske skupnosti, da bo mogoče priznala Slovenijo v primeru ponovnega napada jugoslovanske armade nanjo, pa je cinična. Saj pomeni, da Evropska skupnost ali evropske države tako rekoč rečejo: Veste kaj, ampak recimo, nekaj sto ljudi morate še žrtvovati, potem boste mogoče priznani. Žal tudi iz ZDA nismo slišali kaj boljšega! Po drugi strani pa so se tudi slovenski politiki, s tem, da so si postavili rok, 26. junij, sami prisilili v neko avanturo. Vendar ne oporekam odločitvam o samostojnosti, to je edina pot, ki bo Slovenijo vodila v krog evropskih držav... Mislim pa, daje bil korak v samostojnost prenagljen, nezadostno pripravljen." Kaj menite o brionski deklaraciji in o trimesečnem moratoriju? "Brionska deklaracija je diktat Evropske skupnosti, trimesečni moratorij pa naj bi Slovenija izkoristila za bolj učinkovite politične pogovore. Za takšne razgovore z Beogradom in drugimi republikami so možnosti sedaj večje, ker je tudi federacija pod evropskim pritiskom. To obdobje je potrebno izkoristiti za politične rešitve, v nasprotnem primeru bo lahko po treh mesecih položaj še bolj problematičen kot sedaj."
Ljubezen, ki se imenuje tisk
Marsikdo bi po vseh vaših naštetih delovnih mestih in funkci-
recimo na Bližnjem Vzhodu. Novinarjev pri svojem delu kaj preveč ne marajo. Zadovoljijo se na formalnih stikih, vsebinskih stvari pa se izogibajo."
Verjetno pa gredo poročila v Haag oziroma na organe Evropske skupnosti oziroma konference o evropski varnosti in sodelovanju?
CERAR: "Do ideje o opazovalcih so prišli v Evropski konferenci o varnosti in sodelovanju. Potem pa je štafeto, če tako rečem, prevzela Evropska skupnost in na osnovi memoranduma so oni dolžni poročati v Haag, ker je Nizozemska predsedujoča, in potem predsedujoča država obvešča naprej. Seveda obvešča dvanajsterico, pa prek sekretariata članice Konference o evropski varnosti in sodelovanju ter seveda jugoslovansko stran, oziroma Slovenijo in Hrvaško. Prva poročila v kratkem pričakujemo."
Veliko ste z njimi in verjetno nanese beseda tudi na njihovo videnje Slovenije. Kakšen je odnos do Slovenije, ne po uradni, ampak po povsem človeški plati?
CERAR: "V službenih stvareh so profesionalci, vendar je ta odnos izredno korekten. Sicer pa so navdušeni nad to našo Slovenijo. Nekateri od njih so prvič tukaj in sedaj Slovenijo šele spoznavajo. Marsikdo je že rekel: ko bomo to opravili, se vrnem kot turist v te prelepe kraje. Mislim, da se zelo dobro počutijo tukaj, res pa je, da so razmere v Sloveniji povsem drugačne kot na Hrvaškem. Tam svoje naloge še ne opravljajo. Mi računamo, da bodo opazovalci v Sloveniji, dokler bo pač potrebno. Dokler se vojska ne umakne, je težko pričakovati, da bodo šli. Na osnovi sporazuma vseh strani pa se lahko njihova prisotnost tudi podaljša."
jah, ki ste jim že bili kos, mesto glavnega urednika Slovenskega vestnika, ocenil kot "padec v karieri", sploh po petnajstih letih zunanjepolitičnega komentatorska.
"Poleg tega, da sem novinar, sem tudi Koroški Slovenec!* Prav zaradi tega in mdi dejstva, da slovensko novinarstvo na Koroškem res ni razvito in bomo morali narediti še marsikaj. Svoj prihod na Slovenski vestnik ocenjujem celo kot nekaj pozitivnega. To so pokazali odmevi na Koroškem, tako med Slovenci kot med nemško govorečimi. Uspelo nam je, ne samo meni, ampak vsemu uredništvu, prodreti preko narodnostnih meja. Naš časopis ima npr. tudi nemško stran, uspelo nam je pridobiti 400 do 500 naročnikov iz nemško govorečega tabora. Posredujemo jim težnje slovenske narodnostne skupnosti, kar se prej ni dogajalo. Nemški časopisi so vodili uniformirano politiko proti Koroškim Slovencem. Zdaj se je to bistveno spremenilo, sooblikujemo tudi mnenje večine o nas. Mislim, da moramo nadaljevati po tej poti."
Slovenski mediji
"Slovenski radio oddaja dnevno 50-minutni program, kar je absolutno premalo. Na televiziji imamo samo 30-minutni tedenski program. Vsekakor mora biti cilj, da dosežemo skupni slovenski ali še bolje dvojezični dnevnik, ki bo skušal združiti vse kooperativne sile, in ki ga ne bo nadzorovala politika, ampak bo deloval po novinarskih in tudi ekonomskih zakonih. Prav tako Koroški Slovenci potrebujemo celodnevni radio in bistveno razširitev televizijskih oddaj. Na medijskem področju smo - na žalost - še "razvojni primer"...
Foto: dokumentacija Slovenskega vestnika
(op. avtorja: intervju je bil posnet 18. julija 1991)
GLAS 6. STRAN
Petek, 2. avgusta 1991
HELENA JELOVČAN
Srbohrvaščina v šoli - da ali ne?
jih ne bi bilo treba mučiti. Osti' lo se bodo pa tako ali tako nt, učili iz stripov!"
Kranj, 1. avgusta - Razvoj dogodkov v Jugoslaviji z uveljavljanjem velikosrbske politike, ustanovitev samostojne slovenske države, zlasti pa še tik zatem napad jugo-vojske nanjo ter najnovejša gospodarska vojna, od česar si še dolgo dolgo ne bomo zacelili ran, sta v Slovencih zbudila narodno zavest, ki je desetletja po drugi svetovni vojni bolj ali manj dremala pod udobnim pokrivalom Titove Jugoslavije, ozaljšana z avreolo bratstva in enotnosti. Bistveno drugačno življenje in čutenje Slovencev se prenaša tudi na šolo. Njena okostenela zgradba se sicer spreminja počasi, vendar se; z demokracijo iz šole izginja (upajmo, da kakršnakoli) politika, ure zgodovine prinašajo otrokom nekoliko drugačno resnico, kot so jo učitelji morali predavati petinštirideset let... Vse več je tudi glasov, naj bi iz obveznega predmetnika izbrisali srbohrvaški jezik, ga, kjer starši in otroci to želijo, poučevali zgolj kot izbirnega.
Eden najbolj gorečih zagovornikov ukinitve obvezne srbohrvaščine (v petem razredu osnovne šole po dve uri na teden) je gotovo Tržičan Jože Kalan. Tovrstno pobudo je dal že približno dve desetletji nazaj, še v takratnem TT-ju. Tožil je celo Ustanovno sodišče Slovenije, kjer so se izgovarjali, da niso pristojni odločati o (pro-ti)ustanovnosti pouka srbohrvaščine. Leta 1973 pa je bila enaka pobuda objavljena v poslanskem biltenu; srbohrvaščino naj bi črtali iz obveznega pouka in jo ponudili kot izbirni predmet. »Zavod za šolstvo je takrat našel več protirazlo-gov, eden od njih je bila tudi množica učiteljev srbohrvaškega jezika, ki bi ostali nenadoma brez dela,« pravi Jože Kalan. »Pouk srbohrvaščine so skrčili samo na peti razred, trdim, da je
Mojca Peternelj
šlo za politično prisilo. Vsa leta, kar sem imel otroke v šoli - prvega od štirih od leta 1972, zadnji je hodil v peti razred predlani - se nobeden ni učil srbohrvaščine. Zaradi tega sem se zagovarjal tudi pred sodnikom za prekrške. Otrok je moral med poukom ostati v razredu, ocene iz srbohrvaškega jezika pa ni imel. V šoli so bili v zadregi, otroku so dali celo knjige, ki pa sem jih zapečatil in poslal nazaj. Nato so v šoli popustili in vso stvar raje zamolčali.«
Jože Kalan je prepričan, da je srbohrvaščina kot obvezni predmet v slovenski osnovni šoli protiustavna. »Dokler se tudi otroci v srbohrvaško govorečih republikah ne bodo obvezno učili slovenščine, me nihče ne more prepričati, da nimam prav,« je odločen.
Avgusta lani je Jože Kalan prišel z enako pobudo v skupščinsko komisijo, ki jo je, kot so ga obvestili, šele pred dvema mesecema poslala v postopek Zavodu za šolstvo.
V Zavodu RS za šolstvo so trenutno svetovalci, odgovorni za to področje, na dopustu. Neuradno smo uspeli zvedeti le to, da Kalanov predlog ni osamel, da z enako zahtevo prihaja vse več Slovencev, da pa je strokovni svet za vzgojo in izobraževanje tisti, ki lahko prižge zeleno luč in naroči Zavodu spremembo predmetnika. Te poteze strokovni svet še ni potegnil.
Kljub temu se je mlinsko kolo, ki naj bi zmlelo srbohrvaščino kot obvezen predmet, očitno počasi spet začelo vrteti. Glede na to, da šolstvo ne premore hitrih sprememb, ni pri-
čakovati, da bi bilo drugače že z začetkom naslednjega šolskega leta. Ne nazadnje tudi v ponudbi Modrega Janeza, resda izdani že pred vojno, še stoji zapisana za peti razred srbsko-hrvatska vadnica.
Če gledamo na jezik nekdanjih južnih bratov skozi politična očala, se spomnimo, kaj nam je pred leti grozilo s t.i. skupnimi jedri, ki so jih slovenski izobraženci na srečo takoj odločno zavrnili, in še zlasti, kaj nam je srbski lobi pripravil minule mesece, potem najbrž ni slovenskega starša, ki bi bil navdušen nad otrokovim učenjem "grabljic".
Če pa vržemo jugo-politiko čez rame, predmet obravnavamo izključno skozi vrednost znanja, se pokaže v bolj tolerantni luči. Ne glede na to, da" želimo Slovenijo kot samostojno, suvereno državo, oprto na Evropo, nas bo s preostalim delom nekdanje Jugoslavije tudi v prihodnosti še marsikaj povezovalo; če ne drugo, trg, ki gotovo ne bo večno zaprt, turizem, informatika. Zato učenje jezika skozi to prizmo ne more biti zgrešena naložba.
Seveda pa se ob takšnem razmišljanju odpira vprašanje, ali potemtakem učenje jezikov drugih sosednjih narodov - italijanščine, nemščine, madžarščine - ne bi enako upravičeno sodilo v obvezni predmetnik kot učenje srbohrvaščine. Ozi-
Primoi Muhi: "Ne vem. Po moje ni preveč pametno, da bi imeli srbohrvaščino."
ISeva Lotrič: "Naj se otroci na^ učijo brati cirilico, kot smo se je mi. Dobro je poznati pisavo. Eno uro na teden jo imajo v pol leta ali v enem letu čisto zadosti. Več
Zametki slovenske poklicne vojske
Brez prisile in nekdanje avtoritete
Prvih 160 prostovoljcev, ki so se prijavili za službo v TO, se še uri v kasarni na Rudnem polju na Pokljuki. Prvi dnevi testiranja, predvsem fizičnih sposobnosti mladih fantov in mož, so pokazali, da so nekateri precenjevali svoje zmogljivosti. Okoli štirideset se jih je po prvih treh, štirih dnevih testiranja že odločilo, da poklic vojaka ni tisto, kar bi hoteli in zmogli.
Pokljuka, 30. julija - Jutranji obisk na Rudnem polju, v kasarni, kjer se še približno 120 potencialnih poklicnih vojakov preizkuša za neobičajen slovenski poklic - vojak, je nudil zanimivo sliko. Najprej smo že takoj pred vhodom v kasarno, kjer smo čakali, da nam dovolijo obisk in razgovor s poveljujočim, srečali fante in može v trenirkah, ki so pravkar pritekli z jutranjega kondicijskega treninga, na katerem vsako jutro pretečejo sedem do deset kilometrov. Dnevi, ki jih že imajo za sabo, so dali svoje, tako da med njimi nismo opazili niko-
RAJKA PERVANJE
gar, ki bi imel, kot wno si predstavljali, jezik do kolen... Na razgovor nas je sprejel vodja inštruktorjev v kasarni na Rudnem polju. Imena na njegovo željo ne bomo izdali. V prostorih štaba kasarne, v majhni apartmajski hišici, ki je malce oddaljena od kasarne, dnevni prostor spominja na manjšo lovsko sobo, z odprtim ognjiščem, smo poklepetali o delu v kasarni in o prostovoljcih.
"Selekcija, kot je znano, traja štirinajst dni. To je groba, psihofizična selekcija, ki ji sledijo testi, ki jih bodo izvajali psiho-
logi. V prvih dneh testiranja se predvsem preizkuša fizična kondicija, odnos do orožja in seveda volja posameznika, da opravi vse preizkušnje. V prvih treh, štirih dnevih so nekateri
že odnehali, sami. Tu ni nikakršne prisile, fantje se sami odločijo, ali še zmorejo ali ne več."
Po odhodu JA iz kasarne na Rudnem polju, so bile razmere
v njej takšne, po besedah našega sogovornika, da so najprej zaposlili celo četo obrtnikov za teden dni, da so opravili vsa potrebna dela. Tako so npr. morali izvesti deratizacijo (izgnati podgane in miši iz kuhinje!), prebeliti notranjost vseh stavb v kompleksu, popraviti poškodovano fasado,... Sedaj o vseh teh poškodbah in o silni svinjariji seveda ni več sledu. Za čistočo skrbijo potencialni poklicni slovenski vojaki sami. Nekaj smo jih zalotili pri jutranjem pometanju dvorišča... "Discipline, takšne kot jo pozna večina naših fantov še s služenja vojaškega roka v JA, seveda pri nas ni. Seveda pa ne dopuščamo niti nobene anarhije. Osnovni red je potrebno spoštovati. Vendar s tem ni nikakršnih težav, ker so fantje prišli prostovoljno. Avtoriteta v slovenski vojski se ne bo več gradila na vojaških principih, ampak na znanju."
V Sloveniji se ne da več živeti normalno
Kranj, 26. julija - Major Miro Mačešič iz kranjske vojašnice, ki je zadolžen za stike z javnostjo, pa hkrati pravi, da bodo mnogi starešine težko zapustili Slovenijo.
Kdaj se bo vaša enota umaknila iz Slovenije in zapustila kranjsko vojašnico?
Odšli bomo, ko bomo dobili tak ukaz. Doslej smo dobili ukaz samo za pripravo na odhod v organizacijskem smislu. Pripraviti moramo potrebne transportne kapacitete in rešiti nekatere probleme do končnega umika. Kdaj bo, ne vemo, a verjamemo, da bo to relativno hitro, morda v roku dveh mesecev.
Kako komentirate odločitev organov, da se mora JA umakniti iz Slovenije in kako so to sprejeli starešine in oficirji iz kranjske vojašnice?
To je bilo veliko presenečenje za nas vse. Kaj takega nismo
pričakovali. Reakcija večjega dela oficirjev je bila ugodna in se s to odločitvijo strinjajo. Do take reakcije pa je prišlo predvsem zaradi tega, ker menijo, da se v Sloveniji ne da več živeti normalno. Že pred spopadom so bili starešine JLA izpo-staljeni velikemu psihološko-propagandnemu delovanju masovnih medijev, kar je povzročilo, da je sedaj večina Slovencev negativno usmerjena proti pripadnikom JLA. Drugi razlog pa so verbalni in fizični napadi na starešine in njihove družinske člane.
Mi lahko poveste kak konkreten primer fizičnih napadov?
Pravzaprav ni bilo nobenih fizičnih napadov do sedaj v naši
enoti. Veliko pa je bilo napadov na družine, groženj neznancev po telefonih, psovk, žalitev, nazivanja z okupatorjem...
Kateri so razlogi starešin, ki ne želijo zapustiti Slovenije?
Takih je le manjši del, ki so z ogorčenjem sprejeli odločitev o odhodu JLA iz Slovenije. Mnogi od njih so preživeli mnoga leta v Sloveniji, tukaj imajo družine, poročeni so s Slovenkami, imajo otroke, ki tukaj živijo vse življenje. Ti otroci tudi govorijo slovensko, imajo slovenski način življenja, poznajo slovenske običaje in navade -pravzaprav so skoraj Slovenci... Ravno tako velja za moje otroke. Žena in jaz sva oba Hrvata, otroka pa sta praktično Slovenca. Potem pa so tu materialni stroški selitve in nenazadnje tudi prilagajanje na no-
vo okolje, nove ljudi, drug jezik, še posebej za otroke, šolanje, zaposlitev soprog..., res ne vem, kako bo ta del starešin prebolel odhod iz Slovenije.
Kaj pa pravijo starešine o ponudbi TO, naj se ji priključijo?
Takšna ponudba je bila dana samo za čas spopada, ki jo je vsak od nas, ki čuti, da je pošten takrat moral odbiti, ker bi to pomenilo izdajo Jugoslavije.
Zakaj je po vašem mnenju prišlo do takih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji?
Do tega je prišlo, ker so se v Jugoslaviji pojavili ljudje, ki želijo ustvariti svoje interese, ne glede na to, kakšni so resnični interesi jugoslovanskih narodov in narodnosti. To so predvsem mali politiki z velikimi ambicijami, ki niso sposobni voditi prave politike v interesu svojega naroda.
Ali se vam ne zdi, da smo Slovenci na lanskem decembrskem plebiscitu povedali, kaj želimo?
Plebiscit, kakor je bil izveden, in tudi referendum na Hrva-
Jože Novak: "Rekel bi, da je pt\ metno, da se otroci učijo jezikt\ Glede na sedanji položaj Slovenije, pa bi se bilo bolj pametno poleg nemščine učiti tudi itaH' janščine. Mogoče celo latinščine ker je osnova mnogih jezikot. Srbohrvaščino pa bi se lahki učili fakultativno."
T. A., foto: G. Š.
roma, ali tudi srbohrvaščina n< bi postala eden od obveznih iz-birnih predmetov tujega jezika, kot sta zdaj večinoma anglešči; na in nemščina? Kakorkoli stvar obrnemo, je jasno, da bo slejkoprej pouk srbohrvaščini treba drugače opredeliti, odvi' sno predvsem od nadaljnjega razvoja in povezav Sloveniie navzven.
JA je pustila zelo malo svoje opreme, večino so odpeljali ,J seboj. TO ima zadosti obor^'' tve, vendar nikakor ni tako m0' čno in dobro oborožena kol npr. četniske skupine na Hrvaškem.
"Vojska naj bi bila delno usposobljena v šestih mesecih. P° dveh letih stalnega treninga p3, naj bi imeli tako vojsko, kot si jo želimo. V primeru nadalje vanja vojne tudi v Sloveniji, bo to specialna vojna, zato potre-bujemo specialno usposobljen« vojake in to je tudi namen trenutnega testiranja in usposabljanja teh prostovoljcev na Pokljuki (op. M.P., in tudi drugod po Sloveniji)," smo naš pogovor z vodjem inštruktorjev na Rudnem polju zaključili i" odšli na ogled prostorov, ki so v sklopu kasarne. Nekaj bodočih vojakov smo našli v jedilnici, ogledali smo si njihove spalnice, malce poklepetali z nekaterimi in jim seveda v roke "potisnili" tudi Gorenjski glas. Bili so veseli časopisa, še bolj veseli pa bi bili, če bi npr. Kranjčanke, ki jih gotovo pogrešajo, prišle na obisk.-
škem sta v naprej zagotavljala rezultat, ki so ga želeli ljudje-ki so ga pripravili. Vpliv medijev je ogromen. Že Goebbel* (eden najbližjih Hitlerjevih sodelavcev, med vojno ministef za propagando in prosveto) je govoril, da stokrat ponovljena laž, sto in prvikrat postane resničnost. Običajnemu človeku se začne zdeti, da je to resnica-
Ali je v kranjski vojašnici še kak slovenski vojak?
Da, tu so še Slovenci in sicef jih je v celi brigadi še 5, od teg3 v Kranju 3. Ostalo jih je le še. malo, večina jih je pobegnila,11 pa niso hoteli zapustiti enote nelegalno. Čez kak dan ali dva pa jih bomo odpustili legalno.
Še zadnje vprašanje: kaj menit* o Slovencih?
Imam veliko prijateljev Sloveti cev in ne glede na to, kar se jc. zgodilo, bodo še naprej ostal' prijatelji. Upam pa, da bodo ostali tudi oni moji, ker za to. kar se je zgodilo, nismo kriv! starešine JLA in niti navadn1 ljudje.
MODA ZA POLETJE NA VSAKEM KORAKU V STAREM MESTNEM DELU KRANJA
GORENJSKI GLAS, PETEK, 2. AVGUSTA 1991
Urednica priloge: Darinka Sedej: sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokom; lektorica Marjeta Vozlič
KRANJSKA NOC '91
Tradicionalna "Kranjska noč", ki sodi v zabavnejši del prireditev, ki obeležujejo praznik občine Kranj, bo letos potekala po lanskoletnem scenariju. Trajala bo dva dni, odvijala pa se bo na treh prireditvenih prostorih.
V petek, 2. avgusta, bo dodatno gostinsko in trgovsko ponudbo moč opaziti že v popoldanskih urah, uradno pa bomo s prireditvijo začeli ob 20. uri.
Na Titovem trgu
bo nastop narodnozabavnega ansambla GAŠPERJI s humoristom Kodnijem Pižomom. Skupina prihaja iz Preddvora. Veliko poslušalcev jo pomni po nastopih v Trefaltovih oddajah, v zadnjem času pa deluje pod mentorstvom Slavka Avsenika. Skupino sestavlja sedem članov.
Povezovalec programa in humorist bo Kondi Pižorn, ki ga poznamo, kot amaterskega igralca dobitnika Prešernove nagrade in dobrega animatorja občinstva. Na Maistrovem trgu
bo skupina Amerika, ki prihaja s Tolminskega, izvajala predvsem zabavno glasbo. Nastop bo popestrila škofjeloška pevka Mika.
■Na Slovenskem trgu
bo program sestavljen iz celovečerne modne revije v organizaciji manekenske skupine FORMA EXTRA v koreografiji Alenke Križaj - Dolenc. Predstavili bodo modele gorenjskih proizvajalcev in prodajalcev konfekcije in butičnih izdelkov:Za pravo zabavo bo poskrbela kranjska CALIFORNIA. Gostinska ponudba na vseh treh prizoriščih bo primerno dopolnjena s ponudbo kranjskih in drugih gostincev. Levji delež pri tem ima gostinsko podjetje ŽIVILA Kranj.
V soboto, 3. avgusta, bo dopoldne promenadni nastop Godbe na pihala občine Kranj.
Na Slovenskem trgu bo ob 20. uri zabava s skupino CALIFORNIA. Gost večera bo čarovniška skupina ENDY MAGIC SHOVV.
PODOBE TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA
Vaši trije razlogi za renault 4 so vedno večji... Foto: Jure Cigler
Original Sava Oberkrain
Ce gorenjski fantje z domačo pevko napovedujejo svoj nastop s svojim lepakom, potem to ni več Ansambel Sava kvintet s pevko (nekdaj Gornjesavski kvintet), ampak Original Sava Cmintet mit Majda aus Oberkrain. Prireditelji velike vrtne veselice na Brezjah minulo soboto so se potrudili in na lepaku lepo po slovensko napovedali prireditev v samostojni Sloveniji. Svoj nastop na veselici pa so s svojim lepakom napovedali tudi člani ansambla z zvenečim imenom in pripisom Jodlarji aus Obekrain in nekakšno pripombo, da govorijo tudi slovensko.
Njihovo neokusno plakatarsko predstavljanje je nekdo v jezi pokomenhral s pripisom k "v samostojni Sloveniji - Avstrijski provinci". Ni bil pa edini, ki se je zgražal nad njihovim puhloglavim jodlarskim devizno prodajnim reklamiranjem in jezikovnim prodajanjem.
Še kako se strinjamo. Brezje so na Gorenjskem v radovljiški občini; ne pa, kot se predstavlja ta "razprodajani" ansambel, "Brezje in Oberkrain bei Radovljica..."
Jesenice - Jeseniški fotograf Franci Sluga je v teh poletnih mesecih obogatil razstavni salon Dolik s ciklom črno-belih fotografij "S fotokamero po Triglavskem parku". Posnetki so največkrat grobozrnate low-key fotografije z dramatičnim, nekoliko romantičnim nabojem. Kontrastnost slik doseže tudi s pomočjo začrnitve pri povečavah. Išče zanimive izreze, tako da se pri nekaterih posnetkih strehe, nebo in pokrajina križajo v različnih osvetljenih trikotnikih. Ta estetska organizacija fotografije ga približuje slikarskemu gledanju in za tak efekt so kot naročeni viharniki, slikovite strehe hiš v Trenti, kozolci v Stu-dorju... Natančno pretehtan in občuten ritem njegovih kompozicij z vizualnim ugodjem ponekod prekriva celo ekološko kritično sporočilo in tako opozarja na enkratnost Triglavskega narodnega parka.
Poleg sodelovanja pri mnogih skupinskih razstavah je to njegova 18. razstava. Dobil je že več kot 50 priznanj in nagrad, opremlja knjige, monografije, koledarje in gramofonske plošče.
VREME
Sobota, 3. avgusta, dež, nedelja, 4. avgusta, vroče, ponedeljek, 5. avgusta, grom, torek, 6. avgusta, dež, sreda, 7. avgusta, nestanovitno, četrtek, 8. avgusta, oblačno, petek, 9. avgusta, nestanovitno.
Lunine spremembe
V soboto, 3. avgusta, bo zadnji krajec ob 12.25. Ker se Luna spremeni ob 12.25, bo po Herschlovem vremenskem ključu veliko dežja.
Koledar imen
Sobota, 3. avgusta: Lidija, Štefan, Lido Nedelja, 4. avgusta: Dominik, Neda, Tajda Ponedeljek, 5. avgusta. Mirjam, Mira, Ožbe Torek, 6. avgusta: Vlasta, Ljubo, Nuša Sreda, 7. avgusta: Kajetan, Kaja, Donat Četrtek, 8. avgusta: Miran, Cirka, Cirijak Petek, 9 avgusta: Romana, Jaro, Verin
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
TV HRVATSKA 2
8.50 9.00 9.00
925
10.45 15.55 16.10 17.50 17.55 18.00 18.05 18.35 19.10 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.10 20.15
20.40
21.05 21.10
22.00 22.15 22.20 01.40
Video strani TV mozaik
Vroče - hladno, oddaja TV Sarajevo
H. Zelinova-A. Lettrich: Etiza-betin dvor, slovaška nadaljevanka
Video strani
Video strani
Sova, ponovitev
EP, Video strani
Poslovne informacije
TV dnevnik
Mozaik ponovitev
Spored za otroke in mlade
Risanka
TVokno
EPP
TV Dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP
Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija (2/12) Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (4/12) EPP
V Cityju, angleška nanizanka (12/13)
TV Dnevnik 3, Vreme EP Video strani SOVA Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.00 Satelitski programi - poskusni
prenosi 19.00 Alpski večer Bled '91 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Poletni festival 22.30 Satelitski programi, poskusni
prenosi
23.20 Yutel,   eksperimentalni program
^^©lEEGLAS
l. PROGRAM TV HRVATSKA
7.30 Video strani 9.30 Poročila 9.40 TV koledar
9.50 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem 10.20 Video strani
10.30 Dom brez doma, dokumentarna oddaja 11.00 Poročila
11.10 Zbirka Alberta Kahna, dokumentarni film 12.05 Jazz glasba
12.35 Dragi John, ameriška nanizanka
13.00 Hči morskih valov, norveška
nadaljevanka 13.45 Leta tesnobe, TV nadaljevanka 1520 Poročila 14.30 TV koledar
15.40 Hišni ljubljenci, angleška nanizanka
16.05 Od maja do decembra, angleška nanizanka
16.35 Pokličimo 93
16.45 Dom brez doma, oddaja za otroke
17.15 Hrvaška danes
17.45 Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija
18.35 Risanka
18.45 Ah, te male razlike, angleška
nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 1
20.05 Razred gospodične Mac Mihael, ameriški film 21.40 TV dnevnik 2 22.00 Šef, češka nanizanka 22.45 Slike časa 23.45 TV izbor
19.20 Video strani
19.30 Dnevnik
20.05 Risanka
20.15 Veliki svetovni odri
21.10 Nostalgija
21.50 Nenadni uspehi, 1. del ameriške humoristične nanizanke
22.20 Hobotnica, serijski film 0.00 Kronika   puljskega filmskega festivala
KANALA
20.00 Narava v globinah 20.30 Informativno dokumentarni program
21.00 Usodna akcija, ameriški barvni film
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.00 Superpass, glasbena oddaja 20.30 Naš prijatelj Koper... poleti 21.10 Zgodovina  fotografije, dokumentarna oddaja 21.40 V svetu domišljije 22.30 TV dnevnik
22.40 Družina Munroe, kanadska nadaljevanka 23.30 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 9.05 9.30 10.00 10.25 10.30
12.00
13.00 13.10 14.35 15.00 15.25 15.50 16.00 16.10 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.21 19.30 20.00 20.15 21.15 21.25 21.35
23.00 23.20
0.50
Jutranji program: Čas v sliki Pravica do ljubezni, ponovitev Živali Mediterana Mi, ponovitev Nekoč
Domotožje - tam, kjer cvetijo rože, ponovitev avstrijskega filma
Mengare, dokumentarna odda-Ji
Cas v sliki
Revni, a lepi, italijanski film
Batman
Fračji dol
Ostržek
Ljudje, sanje, velika dejanja
Leo in Fred
Oče Murph
Mini čas v sliki
VVurlitzer
Čas v sliki
Mi
Ladja zaljubljencev Znanost danes Čas v sliki Šport
Stari, Hladneje od smrti Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani
Half Moon Street, angleško-
ameriški film
Šport
Rancho Deluxe, ameriški film; Jeff Bridges, Sam VVaterson, Elizabeth   Ashley, Charlene Dallas Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 10.55 Nekoč 11.00 Šport
tenis: Pokal Philipa Heada 16.50 Vrnitev na Korziko, francoski
film
17.30 Preživeti, 2. del 18.00 Pravica do ljubezni 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki
20.00 Kultura 20.15 Prevarani 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki
22.30 In Ex-Tension, Nočna scena v Salzburgu 1.30 Poročila
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje -t- glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba
l. RADIO žnu
16.00 - Napoved programa - EPP obvestila - 17.00 - Obvestila - 17.15 Praznik koscev na Novi Oselici 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
PRO 7
6.25 Buffalo Bili 6.50 Bosonog v parku 7.15 VValtonovi 8.00 Dundee in Culhane 8.50 Risanke 9.35 Lassie 10.05 Medvedje prihajajo 10.30 Agencija Maxwell 11.25 Dundee in Culhane 12.15 Vicki 12.35 Barney Miller 13.00 Detektiv s čarovništvom 13.50 Perry Mason 14.45 Risanke 14.45 Risanke, ponovitev 15.35 Poročila 15.45 Heidi in Peter, švicarski film 18.05 Poročila 1820 Beli bezeg, nemški film 19.50 Cosby shovv 20.150grožena ljubezen, angleški TV film 21.50 Ulice San Francisca 22.45 Surovo mesto, ameriški film 0.40 Poročila 0.50 MASH, Sprti držimo skupaj
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, poročila 9.25 Hol-mes in Yoyo 9.50 Obuti maček, nemški film 9.40 Film 11.25 Wells Fargo 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55
SLOVENIJA 1
MESTO, KI SE BOJI NOČI
ameriški barvni film; režija: Charles B. Pierce; igrajo: Ben Johnson, Andrew Prime, Davvn Wells, Charles B Pierce Režiser filma Mesto, ki se boji noči Charles B. Pierce se je za svoj film inspiriral pri resničnih dogodkih v mestecu Texarkana leta 1940. Tako v filmu spremljamo naraščanje strahu in panike med meščani, ki jih strahuje psihopatski skrivnostni morilec. Ta ponoči napada osamljene pare in jih mori in to v odmerjenih časovnih intervalih. Mestna policija mu nikakor ne more priti na sled. Na pomoč jim pride izkušen ran-ger, toda tudi on ne more izslediti psihološkega morilca, ki bi bil lahko katerikoli izmed (navidez) normalnih meščanov. Morilca, ki bi ga že skorajda ujeli, niso nikoli izsledili in med meščani je še vrsto let vladal pritajen strah, da utegne patološki morilec znova udariti. Piercov film je soliden dokumentarističen triler, v katerem je izvrsten Ben Johnson, ki se ga spomnimo iz Divje horde.
Chips, serija 16.45 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Benny Hill 19.40 Luknja v dekliškem internatu, francoski film 21.15 Umor je napisala. Sod smodnika 22.10 Nogomet 23.05 Poročila 23.15 Ljubezenske dogodivščine treh mušketirjev, ponovitev 3.30 Formula 1, VN Nemčije, ponovitev 5.30 Capi-tan Povver, serija
SCREENSPORT
8.00 Lahka atletika 9.00 Tenis, Cana-dian open 10.00 Avtomobilizem 11.00 Sto, Karate, ponovitev 12.00 Avtomobilizem 13.00 Avtomobilizem, ameriško prvenstvo športnih avtomobilov 14.00 Golf, 2. dan 17.00 Preskakovanje zaprek 18.00 Stop, motošport 19.00 World Sport Special 19.30 GO, motošport 20.30 Snooker 24.30 Golf 2.00 Tenis, Canadian open, vrhunci 3.00 Baseball 5.00 Snooker
Želite kaj sporočiti to Goren|kam in Gorenjcem?^ m Izberite M
INAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M
v Gorenjskem g\asuj^ <^ fax 215-366^^^T
KINO
2. avgusta
CENTER amer. akcij, srhlj. NAPADALEC ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION amer. akcij, srhlj. NAPADALEC ob 21.15 ur STORŽIČ amer. trda erot. LJUBEZENSKI STROJ ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer. zgod. fant. filma HIGHLANDER II. ob 20. uri KOMENDA amer. akcij. kom. SANJSKI AVTO ob 20. uri LAZE amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. NAJBOU NORI BOŽIČ ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. horror kom. OBSEDENA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA špan, kom. ŽENSKE NA ROBU.ŽtVČNEGA ZLOMA ob 18.30 in 20.30 iiri RADOVLJICA amer. akcij, film NINJE ŽELVE ob 20. uri BLED amer. erot. film HENRV IN JUNE ob 20. uri
IZ ŠOLSKIH KLOPI
PIŠE: Helena Jelovčan
Otroštvo in kriza v denarnicah
Moja najnovejša igračka
Se spominjate, kdaj ste dobili svojo zadnjo igračko? Na to vprašanje so vsi mali anketiranci odgovorili z ne. Nekaterim od njih so potem pomagale mame.
Ksenija Vlašič, 5 let:
Ne spomnim se. Res ne
Tone Sire, 6 let:
Za rojstni dan.
Matejka Sajovic, 7 let:
Ko sem imela rojstni Prejšnji teden.
Luka Pušavec, 7 let:
Ne spomnim se. Žogo.
dan
Ana Peljhan, 10 let:
"Realgar" pred nekaj dnevi. To so take ploščice za sestavljat.
Neva Kalan, 9 let: Ne. Ne kaj, ne kdaj. • T. foto: G. Š.
A.,
Medo v mestu
Medo šel je v mesto, na to belo cesto, ko je prišel v mesto, sije kupil presto. Presto je pojedel in se je najedel, zdaj postal je žejen in se je odžejal, ko popil vrček slastnega je meda. Luka Avguštin, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
Moj pes Muri
Živali imam zelo rad.
Mojemu psu je ime Muri. Kadar me podraži, ga pokličem Muri. Pasjo hišico je imel za hišo.
Pri nas mu ni bilo všeč, pa smo ga dali na Podrečo k teti. Kadar smo šli na sprehod, je nosil v gobcu pašček, s katerim smo ga privezali. Po zunanjosti je velik in črne barve. Kadar kaj sliši, pomiga z ušesi in začne lajati, če mu je glas neznan. Sedaj je star skoraj eno leto in me uboga. Če mu vržem palico, mi jo prinese nazaj. Na ukaz lezi! se usede. Ko grem zvečer spat, me vedno skrbi, kako je z njim na Podreči. Včasih se mi o njem sanja.
Uroš Čebašek, 3. r. OŠ Voklo
Kaj delam med počitnicami
V prostem času se zelo rad igram s kockami. Rad gledam tudi televizijo. Vozim se tudi s kolesom in rolko. Posebno rad kartam. Igram tudi tenis. Hodim se kopat. Primož Zupan-L rh. 1, b r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center
Draga babica!
V tem pismu ti bom opisala včerajšnje kosilo v Begunjah.
Zmenili smo se, da gremo na kosilo v Begunje. S seboj smo vzeli našega kuža Leana.
Ker Lean ni smel v restavracijo, nas je počakal v avtu. Jedli smo pljučno pečenko. Na koncu smo prosili še kost za našega kuža, sadno kupo iz kivija in banan in kavo za mamico in očija. Ko smo pojedli, nismo dobili samo ene majhne kosti, temveč ogromno vrečo z ogromnimi kostmi, ki so bile večje kot Lean. Lean je bil zelo vesel. Ko smo prišli domov, je Lean začel praskati po vreči s kostmi. Vreča se je raztrgala in Lean je zgrabil največjo kost in jo odnesel na svoj prostor. Hoteli smo mu vzeti kost, vendar je začel lajati. Bil je zelo hud. Pustili smo mu kost. Ko se je najedel, je zaspal. Dan je bil lep.
Katja Jenšterle, 3. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
Bi se radi dopisovali?
Maja Vidic iz Ljubljane, predstavnica društva za mednarodno dopisovanje International Pen-friends, nam je poslala prijazno pisemce, s katerim vabi vse, ki bi se radi dopisovali, naj se oglasijo na njen naslov (poštni predal 400, 61001 Ljubljana). Poslala mu bo podrobnejše informacije o društvu in prijavnico.
Vsak član IPF dobi seznam s štirinajstimi naslovi dopisovalcev v izbranih državah. V društvu, ki ga je 1967. leta v Dublinu ustanovil Irec Neil O'Donnell, je zdaj že 300 tisoč članov iz 188 držav. V Sloveniji pa je že več kot tisoč članov. Člani niso samo najstniki, ampak tudi odrasli (starost od osem do osemdeset let). Filatelisti lahko izberejo dopisovalce z enakim konjičkom, da zamenjujejo znamke.
Maja Vidic še dodaja, da se veliko dopisovalcev po daljšem času dopisovanja odloči za medsebojne obiske. Z dopisovanjem lahko spoznate marsikaj o načinu življenja, navadah in kulturi drugih narodov in tudi izpopolnite znanje tujega jezika. Društvo izdaja tudi svojo revijo v angleščini People and Places, ki izhaja štirikrat na leto.
Pouk 2. septembra
Na višku poletnih počitnic gotovo ne razmišljate radi o šoli, učenju. No, naj vam povemo le to, da s pobudo, naj bi se novo šolsko leto začelo šele 15. septembra, ne bo nič. Pouk se bo začel normalno v ponedeljek, 2. septembra, je odločil šolski minister dr. Peter Vencelj. Ce pošteno priznamo, je to še najbolj prav, saj ob koncu šolskega leta gotovo ne bi radi sedeli v šolskih klopeh tja do srede julija.
SOBOTA	SPOREDI	3. avgusta 1991
		
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00 9.10 9.40 10.05
10.35 11.35
12.05 15.45
17.20
17.50 17.55 18.00 18.05
18.30 18.35
19.00 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.15 20.20 20.30 20.30 21.30 21.55 22.25
Video strani Mozaik, ponovitev Radovedni Taček: Miza Klub klobuk
Alf, ameriška nanizanka Vroče - hladno, oddaja TV Sarajevo
Zgodbe iz školjke
Naši pevski zbori in duhovna
glasba z naših tal
Video strani
Deček na motorju, ameriški film
Sova, ponovitev. Pri Huxtablo-vih, ameriška nanizanka EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik 1
Spored za otroke in mlade, Z vrha, angleška nanizanka EP, Video strani
Prostozidarstvo od blizu, ponovitev angleške dokumentarne serije Risanka TV okno EPP
TV Dnevnik 2
Vreme
Utrip
EPP
Žrebanje 3x3 EPP
Tribute to Stan Kenton, 1. del Sova
TV Dnevnik 3, Šport, Vreme Sova, nadaljevanje. Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka, Gabriela, brazilski film
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
19.05 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik
19.55 Monte Carlo: GP v atletiki, prenos
22.30 Yutel, eksperimentalni progra-
1. PROGRAM TV HRVATSKA
8.45 Poročila
8.55 TV koledar
9.05 Kako biti skupaj
9.35 Vesela sobota 10.35 Nenadejani uspehi, humoristična serija 11.00 Poročila 11.10 Dokumentarni film 12.15 Vrtoglavica, oddaja o filmu 13.15 Ciklus filmov Nikole Babica:
Johan z Velebita 15.25 Sedmi čut
15.35 Goldie in boxer gresta v Holly-
wood, ameriški mladinski film 17.10 Poročila 17.20 Narodna glasba 17.50 TV teden
18.10 TV razstava: Vojo Radoičič: Mesečev zaliv
18.20 Mesečev zaliv, angleška nadaljevanka
18.50 Na začetku je bila beseda
19.30 TV dnevnik
20.05 Klofuta, francoski film
21.50 Silnice
22.35 TV dnevnik
22.55 Športna poročila
23.05 Fluid, zabavnoglasbena oddaja
23.50 TV izbor
TV HRVATSKA 2
18.45 Video strani 22.40 Pustinja kot v raju 23.30 Seksi moda 0.20 Delo na črno 1.05 Glasbeni maraton
KANALA
20.00 Narava v globinah
20.30 Informativno dokumentarni
program 21.00 Očim, francoski barvni film
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Čarobna svetilka, otroški program
20.40 Pankrt, italijanski barvni film 22.30 TV Dnevnik 22.30 V svetu domišljije 23.30 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki
9.05 Pravico imamo ljubiti
9.30 Diagnoza
10.15 Odkritja pod vodo, 2. del 12.15 Nekoč
12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Noč v Benetkah, avstrijski film
14.55 Risanke
15.00 Srečanje z naravo
15.30 V senci sove, Vroč dan
16.00 Otroški VVurlitzer
17.00 Mini ĆVS
17.10 Oče Murphy
18.00 Čas v sliki
18.05 Šport
18.30 Ladja zaljubljencev 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport
20.15 Zvezde in senzacije 22.05 Novo v kinu 21.55 Čuvaj morale Edgar, 2. del 23.10 Temna stran zla, ameriški film 0.45 Čas v sliki
0.50 Jaz, porota, ameriški film; Ar-mand Assante, Barbara Carre-ra
2.35 Čas v sliki 2.40 Ex Libris
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 12.55 Nekoč 12.00 Šport; Tenis 17.00 Veličasnost starih gradov 18.00 Pravico imamo ljubiti 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura
20.15 Zadeva Nelson, ameriški film
22.10 Čas v sliki
22.15 Šport
22.45 Le da je smešno
23.30 Koncert Hali
0.50 Čas v sliki
0.55 Ex libris
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -t- pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček -t- EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
L RADIO ŽIRI
16.00 - Razvedrilno popoldne z Radijem Žiri - vmes EPP, obvestila - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa
PRO 7
6.10 Dusty Dusty 7.05 Vsi moji dragi, serija 7.25 Pandora in Andrea, Ladijske nesreče v Velikem grebenu, avstralski dokumentarni film 8.15 Capi-tan Future, risanka 8.40 Papirnati mesec, serija 9.05 Boubou 9.30 Niklaas 9.05 Muppet shovv 10.20 Moj dragi boberček 10.45 Mork z orka 11.10 Barney Miller 11.35 Cosby Shovv 12.05 MASH, ponovitev 12.15 Trojica s štirimi pestmi 13.20 Heidi in Peter, ponovitev filma 14.50 Pandora in Andrea, ponovitev dokumentarca 15.340 Heidi, avstrijski film 17.15 Angel na zemlji 18.00 Poročila 18.15 Havaji nič pet 19.50 Cosby shovv, ponovitev 20.15 Prodani dedek, nemška komedija 21.55 Vedno dekleta, avstrijski film 23.35 Ulice San Francisca, ponovitev 0.35 MASH, serija 1.00 Surovo mesto, ponovitev ameriškega filma 2.55 Perry Mason, ponovitev 3.45 Ogrožena ljubezen, ponovitev angleškega filma 5.15 Ni usmiljenja za angele varuhe 5.40 Skrivnost modrih kapljic, serija 5.55 Smejte se, burleske
SLOVENIJA 1
GABRIELA
brazilski barvni film; režija: Bruno Baretto; igrajo: Marcello Ma-stroianni, Sonia Braga, Antonio Catafora, Ricardo Pertaglia, Pau-lo Goulart, Luthero Luiz, Tania Boscoli.
Piše se leto 1925. Pripravljajo se socialne in politične spremembe. Pod patriarhalno oblastjo veleposestnikov je vse gospodarstvo in politika. Upirajo se nastajajočim miselnim spremembam, ki priganjajo tudi v to pokrajino od drugod in zagovarjajo tradicionalne vrednote.
Prav v tem času prispe v llheus prekrasno in svobodomisleno dekle Gabriela. Kaj hitro se zaplete z lastnikom bara, kjer se srečujejo prebivalci mesta. Toda Gabrielin neukrotljivi temperament presega miselnost časa in vzbuja obenem poželenje in obsojanje... Prav Gabriela je tista junakinja, ki daje filmu čar in obenem ponazarja simbol spremembe - čas med preteklostjo in prihodnostjo.
dinozavrov 7.35 Dragi stric Bili 8.00 Konfeti, pisani filmski kiosk 9.45 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Specialisti na poti 12.35 He Man 13.00 Super Mario Brothers 13.25 Želve Ninje 13.50 Street Hawk 14.35 Adam 12, serija 14.55 Kats and Dog 15.25 Daktari 16.10 Angel se vrača, serija 17.00 Cena je vroča, nagradna igra 17.45 Čudovita leta 18.15 Vedno, kadar je jemal pilule 18.45 Poročila 19.30 Houston Knights 20.15 Skrivnost inkovskega zaklada, italijanski film 22.00 Neugnani najstniki, italijanska erotična komedija 23.30 Danki v usnjenih hlačah, nemška erotična komedija 1.10 Dragi, prihajam, ameriški film 2.20 Danki v usnjenih hlačah, ponovitev 3.50 Nora tipa, italijansko turški film 5.20 Capitan Po-wer, serija
RTL PLUS
6.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev 6.45 Transformers 7.10 V deželi
JE«
PREGLAS
NOVO V KINU
SANJSKI AVTO (The Dream Machine)
ameriški film; režija: Lyman D. Dayton; glavne vloge: Corey Haim, Evan Richards, Britney Levvis, Susan Seaforth Haves, Jeremy Slate, James MacKrell.
Vse se je začelo, ko je nekega dne Barry prišel v hišo gospe Cham-berlain uglasit klavir. Prav tega dne namreč gospa Chamberlain izve, da jo njen mož vara, medtem ko mu je ona pravkar za rojstni dan poklonila srebrni porsche. In tako gospe nenadoma pade na pamet, da bi ta porsche raje poklonila Barrvju. Barrv res dobi ključe, vendar pa se takrat začnejo tudi njegove težave, kajti v prtljažniku avtomobila prevaža truplo gospoda Chamberlaina, ki ga je ubil in spravil tja njegov zet Lens Harper.
KINO
3. avgusta
CENTER amer. akcij, srhlj. NAPADALEC ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION prem. amer. akcij. kom. SANJSKI AVTO ob 21.15 uri STOR-ŽIČ amer. trda erot. UUBEZENSKI STROJ ob 20. uri ŽELEZAR amer. zgod. fant. film HIGHLANDER II. ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 19. uri, amer. trda erot. DEB-BIE OSVAJA DALLAS ob 21. uri ŽELEZNIKI amer. erot. film RULETA STRASTI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer horror kom. OBSEDENA ob 18.30 in 20.30 uri RADOVUICA amer. krim. film MIAMI BLUES ob 20. uri BLED amer. barv. film PREBUJENJA ob 20. uri BOHINJ amer. barv. film ROČK N ROLL DETEKTIV ob 20. uri
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
O O 70
m
Z t—
CA
r >
-o
H
< O C C/5 H >
—H >
8.50 9.00 10.25
10.55
1125
11.35 13.15 1325
15.00 16.50 16.55 17.00 17.05
18.30 18.35 19.00 19.20 19.30 19.55 19.59 20.00
20.55 21.00 22.35 22.40
00.00
Video strani
Otroška matineja. Živ žav V znamenju zvezd: Tehtnica, nemška dokumentarna serija Domači  ansambli: ansambel Slovenija in Henčkov ansambel
Slovenije - umetnostni vodnik: gospa Sveta Video strani Video strani
M. Luedcke: Beg, nemška nadaljevanka Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik
Robin Hood iz El Dorada, ameriški film EP, Video strani Kdo je morje, glasbena oddaja Risanka TV okno TV dnevnik Vreme EPP
A. Marodič: Mali oglasi - Mojstra, TV nanizanke EPP Zdravo
EP, Video strani Sova
Polna hiša, ameriška nanizanka Usodni privid, ameriška nadaljevanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi
19.05 Da ne bi bolelo: Vi in vaša alergija
19.30 TV dnevnik, vreme
20.00 Svet narave: Netopirji potrebujejo prijatelje, angleška poljudnoznanstvena serija
20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla, Škrjančki na vrvici, češko-slo-vaški film
22.20 Yutel, Eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
8.20 TV koledar
9.45 Dobro jutro, poletje, nedeljsko dopoldne za otroke 10.45 Informativni program 11.15 Zdravila, izobraževalna oddaja 11.45 čarovnije Davida Copperfielda 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja
13.00 Kapitan James Cook, angle-
ško-nemška nadaljevanka 14.00 Informativni program 14.30 Poletni magazin 17.00 Informativni program 17.15 Veni, vidi
17.20 Samo denar, ameriški film 18.45 Snoopv, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Temni angel, angleška nadaljevanka
22.10 Portreti: Richard Nixon
23.10 TV dnevnik 2
00.40 Športna poročila
00.50 TV Izbor
01.50 Informativni program
TV HRVATSKA 2
14.50 Video strani
15.00 Pavarotti v Hyde Parku, posnetek koncerta v Londonu 17.00 Sinj: Sinjska alka, prenos 19.30 TV dnevnik
20.05 Risanka
20.20 National Geographic
21.20 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka
21.40 Zvezdne steze, ameriška nanizanka
22.25 V poznih urah, ameriška nanizanka
KANALA
20.00 Fu  Mančujev grad, ameriški
barvni film 22.00 Bazen, francoski barvni film
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Afera črne škatle, italijansko/ španski barvni film
22.15 TV dnevnik
22.25 V svetu fantazije, TV film
23.15 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki 9.05 Otto - film
9.05 Nedelja v New Yorku, ameriški film
10.45 Teniški klub, risanka 10.55 Nekoč 11.00 Teleskop 11.45 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravico imamo ljubiti 13.45 Primarij dr. Pearson, ameriški film
15.15 Popaj, risanka 15.20 Leto in dan
15.30 The Real Ghostbusters, risanka
15.55 Dediščina kapitana Sniefa, 2
del lutkovne igrice 16.15 Dežela miru 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X LARGE 18.30 Ladja zaljubljencev 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport
20.15 Jaz o sebi, Fred Lievvehr
21.15 Meni bi morali videti 23.20 Vizije
23.25 Švica praznuje rojstni dan 0.25 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama
9.00 Čas v sliki
9.05 Kulturni tednik
9.30 Kulturni zajtrk 10.15 Dežela dolin 11.00 To zveni tako čudovito 11.40 Mozartov koledar 11.45 Haydn in Mozart 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Kraj dejanja. Smrt dekleta, igra 21.50 Čas v sliki 21.55 Šport
22.00 Ljubezenske dogodivščine
Moli Flanders; Kim Novak 23.55 Chicago 1930 0.40 Poročila
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
l. RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar, kino - 10.00 - Športne novice - 10.30 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -11.30 - Obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV PENICE
8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved programa
PRO 7
6.20 Dusty Dusty 6.45 Vsi moji dragi, serija 7.10 V carstvu divjih živali 7.55 Papirnati mesec 8.20 Muppet shovv 8.45 Kapitan Scarlet 9.10 Boubou, ponovitev 9.25 Pustolovščine s Sindba-dom 10.00 Heidi, švicarski film 11.40 Cosby shovv 12.05 MAS.H. 12.30 Angel na zemlji 13.25 V carstvu divjih živali, ponovitev 14.10 Maščevalec v črnem, ameriški vestem 15.30 Havaji pet nič 17.05 Trojica s štirimi pestmi, ponovitev 17.50 Poročila 18.05 Čarobne noči v Riu, ameriški film 19.45 Cosby shovv 20.15 Roparski pohod Vikingov, angleško jugoslovanski film 22.20 Ulice San Francisca 23.15 Navihanca v starem Rimu, italijanski film 0.35 Poročila 0.45 Harrvjevo nočno sodišče, V boj 1.10 Kobra, prevzemite 2.00 Čarobne noči v Riu, ponovitev filma 3.35 Zadnje dejanje, avstrijski vojni film
SLOVENIJA 1 SOVA USODNI PRIVID
režija: David Greene; igrajo: Kari Malden, Eva Mane Saint, Gary Cole, Barry Nevvman Zgodba Jeffreyja MacDonalda, enega osrednjih oseb, se začne v noči s šestnajstega na sedem najsti februar leta 1970. Neznanci so vdrli v njegovo hišo, umorili njegovo ženo in hčerko, njenemu pa zadali vrsto lažjih ran. Javnost še ni pozabila tragedije režiserja Romana Polanskega, ko se je že zgodilo nekaj podobnega. Le da so tokrat žrtve najbližnji kapetana Jeffreyja MacDonalda, mladega, a perspektivnega zdravnika v enotah Zelenih baretk. Vsi sočustvujejo z njegovo tragedijo, še zlasti njegova tast in tašča, zakonca Kassab. Vendar se dogaja nekaj čudnega, neverjetnega. Vojaška preiskovalna služba primera še ni določila na police, ampak sumniči kapetana MacDonalda naklepnega umora. Tast Kassab naredi vse, da bi pomagal svaku, da bi dokazal njegovo nedolžnost. In ko mu to končno uspe, njegove bitke še ni konec. Ko zmeraj znova in znova prebira zapiske o srhljivem zločinu, se mu pred očmi izrisuje nova podoba usodnega večera; podoba - zgodba, v kateri je njegov zet odigral krvavo vlogo. Freddy Kassab nadaljuje svojo pravno vojno, le da zdaj z drugačnim, nasprotnim ciljem: dokazati zetovo krivdo!
Jeffreya MacDonalda je uprizoril Gary Cole (Jack Killian ali nočni ptič v Polnočnih klicih) in je ena njegovih prvih pomembnih vlog. Čeprav ima prav nič simpatično vlogo, po so ga v tej nadaljevanki zapazili mnogi kritiki in režiserji.
SCREENSPORT
6.00 Golf 8.00 Kolesarstvo, ameriško prvenstvo profesionalcev 9.00 Base-ball 11.00 Nogomet, Copa Amerika 13.00 Formula 1, VN Nemčije 14.00 Golf, prenos 17.00 GO, motošport iz Nizozemske 18.00 Motošport, britansko odprto prvenstvo turnih avtomobilov 19.00 Motošport 19.00 Motošport
NOVO V KINU
HIGHLANDER II
ameriški film; režija: Russel Mulcahy; glavne vloge: Christopher Lambert, Sean Connery, Virginia Madsen.
Zgodba drugega dela filma je naslednja: zahvaljujoč svojim nadnaravnim sposobnostim spretni Škot (Christopher Lambert) ustvarja okoli Zemlje ščit, ki varuje pred ultravijoličnimi žarki, ki zaradi ozonskih lukenj grozijo Zemlji. Gledalcem, ki se jim bo ekološka zgodba zdela malce neverjetna, pa bodo zagotovo všeč akcijski prizori dvoboja glavnih junakov oziroma njunih živopisanih mečev.
KINO
4. avgusta
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05
CENTER amer. akcij, srhlj. NAPADALEC ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION prem. amer. zgod. fant. filma HIGHLANDER II. ob 21.15 uri STORŽIĆ amer. trda erot. LJUBEZENSKI STROJ ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij. kom. SANJSKI AVTO ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 19. in 21. uri ŽELEZNIKI špan kom ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. horror kom. OBSEDENA ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. akcij, film NINJE ŽELVE ob 18. uri, amer. melodrama JUTRANJA ZARJA ob 20. uri BLED amer. bav. film ROČK N ROLL DETEKTIV ob 18. uri, amer. erot. film HEN-RY IN JUNE ob 20. uri BOHINJ amer. barv. film PREBUJENJA ob 20. uri
I PONEDELJEK
SPOREDI
5. avgusta 1991
PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00 9.30
9.50
10.20 15.00 15.10 16.30 16.35 17.50 17.55 18.00 18.05 18.05 18.20 18.35 19.05 19.20 19.30 19.55 19.59 20.00
21.25 21.30 22.05 2220 22.25 23.00
00.20
Video strani Mozaik, ponovitev Igrajmo se gledališče Da ne bi bolelo: Vi in vaša alergija
Mladinski pevski festival Celje
89: mešani mladinski zbor iz
Marktoberdorfa, Nemčija
Video strani
Video strani
Zdravo, ponovitev
EP, Video strani
Sova, ponovitev
EP, Video strani
Poslovne informacije
TV dnevnik
Mozaik, ponovitev
Utrip
Zrcalo tedna
Spored za otroke in mlade
Risanka
TVokno
TV dnevnik
Vreme
EPP
Franci Slak: Krizno obdobje,
TVfilm
EPP
Nazaj k naravi... trekking
TV dnevnik 3, Vreme
EP Video strani
400 let slovenske glasbe
Sova
Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Usodni privid Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi
19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja
20.00 Regionalni program TV Slovenija, Studio Ljubljana
21.00 Po sledeh napredka
21.30 Rezervirano za šanson. Šanson Rogaška '90
22.45 Beach Vallev, reportaža z Otočca
23.25 Yutel, Eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
8.40 TV Koledar 8.50 Informativni program 12.30 Portreti: Richard Nixon, ponovitev dokumentarne oddaje 13.30 Rumena reka, dokumentarna serija
14.20 Informativni program
16.00 Poletni program
17.15 Hrvaška danes
18.00 J. J. Cousteau - Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija
19.20 Risanka
19.30 TV Dnevnik 1
20.05 Posebna oddaja
21.05 Saksofonist, švedska TV drama
23.00 TV Dnevnik 2
22.30 Kinoteka Hollywooda
01.00 TV izbor
02.00 Informativni program
TV HRVATSKA 2
19.20 Video strani
19.30 Dnevnik, TV Sarajevo
20.05 Risanka
20.20 Prvaki razreda
20.55 Leta more, nadaljevanka
22.00 Temna plat pravice
222.50 Glasbeni vsakdan
KANALA
20.00 Dober večer 20.15 Unformativno-dokumentarni program
20.30 Cigan, francosko-italijanski film
TV KOPER
17.30 18.30 18.50 19.00 19.30
20.10 20.30 21.00 21.40 22.10 22.20 23.10
Športne oddaje Risanke Odprta meja TV dnevnik
Čarobna svetilka - otroški program
Stanlio in Olio Superpass, glasbena oddaja Dokumentarna oddaja Glasbena oddaja Dokumentarna oddaja TV dnevnik V svetu domišljije Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije 10.00 Tednik
10.30 Revni, a lepi, ponovitev 11.50 Video razglednica 12.00 Nočni studio 13.00 Čas v sliki
13.10 Scaramouche, ameriški film 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek
15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja
16.00 Leo in Fred, risanka
16.10 Oče Murphy
17.00 Mini ČVS
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 Ladja zaljubljencev 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport
20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter
22.10 Kino med mestom in vasjo 22.55 Angel iz prahu, francoski film
0.25 Plesna hiša
0.30 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 15.40 Nekoč
15.45 Kopališče na seniku, nemški film
17.00 Sedem čudes tehnike
17.30 Lipova ulica, družinska serija
18.00 Pravica do ljubezni
18.30 Drops. kviz
19.00 Lokalni program
19.30 čas v sliki
20.00 Kultura
20.15 Vaški zdravnik
21.08 Kuharski mojstri
21.15 Teleskop
22.00 Čas v sliki
22.30 Ožarčena in sveže konzervirana mizi? 23.15 Nočni studio 0.15 Hello Austria, Hello Viena, ponovitev 0.45 Poročila
I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio da-
nes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - reklame
- obvestila - 17.00 - Obvestila -17.15
- Počitnice so vesel čas - otroški program - 18.00 - Prijetno poletje - mladinski program - 19.00 - Odpoved programa -
ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV
BRVOGI JESENICE
BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL
FREKVENCE:
96,8 Mhz.
89.8 Mhz
96,0 Mhz
87,7 Mhz
101,1 Mhz
Gornjesavska dolina
mesto Jesenice
Radovljica, ostala Gorenjska
Jesenice. Radovljica, Gorenjska
Bohinj
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa -
6.00 Buffalo Bili 6.45 Agencija Max-vvell 7.30 Dundee in Culhane 8.50 Pustolovščine s Sindbadom 9.10 Rich-mond Hill 10.00 Čarovnik 10.55 Dundee in Culhane, ameriška vesternska nadaljevanka 11.50 Grk osvaja Chicago 1220 Cosby shovv 12.45 Trd, toda prisrčen 1320 Prodani dedek, ponovitev nemškega filma 15.10 Čapitan Scarlet 15.35 Kapitan Future 16.00 Poročila 16.10 Mladenič z druge zvezde 17.05 Vicki 17.45 Ulice San Fran-cisca 18.30 Risanke 20.15 Spenser, ameriški uvodni film k seriji 21.55
SLOVENIJA 1
KRIZNO OBDOBJE
»Krizno obdobje« je naslov televizijskega filma, ki ga je leta 1980 kot svoj prvi celovečerni film posnel scenarist in režiser Franci Slak. »Krizno obdobje« je izrazito avtorsko delo, prvenec, ki uveljavlja specifično poetiko in nakazuje ustvarjalno hotenje režiserja, ki je s svojimi kasnejšimi filmu »Eva«, »Butnskala«, »Hudodelci« postal eden najbolj izrazitih avtorjev novega slovenskega filma. Zgodba, ki ki sledimo v izvirnem televizijskem filmu »krizno obdobje«, izhaja iz resnične izkušnje Roberta Battelija, glavnega junaka in hkrati igralca, ki v filmu tako igra »samega sebe« in obnavlja lastno življenjsko zgodbo. Ob njem nastopa vrsta neprofesionalnih igralcev, ki jih je režiser izbral z namenom, da bi ustvaril avtentičnost dogajanja ter se iz sveta igranega preselil v bližino »dokumentarnega« filma. »Krizno obdobje« je delo, ki hoče v kar največji meri uveljaviti posebnosti filmske govorice, utemeljene v filmski sliki. Tak, dosledno v vizualni govorici filma utemeljen, je postopek, s katerim režiser oblikuje zgodbo glavnega junaka, študenta Roberta Komela, mimo utečenih poti, oblikovati samostojno življenje.
Morilec v somraku, ameriški film 23.50 Starsky in Hutch 0.40 Poročila 0.05Vedno dekleta, ponovitev 2.25 Avtošport. serija 2.50 Zadnje dejanje
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Hol-mes in Yoyo, serija 9.30 Hucklebern/ Hound, ponovitev ameriškega risanega filma 11.35 VVells Fargo 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 1925 Ekipa A 20.15 Šef 21.10 The Lighthor-semen, Krvavi napad, avtralski film 23.10 10 pred 11. 23.45 Moški magazin 0.35 Grad izgubljenih duš, ameriška grozljivka
SCREENSPORT
8.00 Povversport 9.00 Motošport 10.00 Snooker 11.00 Stop 12.00 Tenis. Canadian Open 13.00 Bovvling 14.00 Avtomobilizem 15.00 Avtomobilizem 16.30 Konjeništvo, preskakovanje zaprek, VN Clevelanda 17.30 Šport, magazin 18.00 Stop, ameriška rokobor-ba 19.00 Go, motošport 20.00 Konjeništvo, preskakovanje zaprek, VN Belgije 21.00 Boks 22.30 Šport iz Francije 23.00 Golf, Scandinavian Masters 0.00 Formula 1, VN Nemčije 1991 1.00 Tenis
GLAS
"ekonomska i
Ipropaganda
CENTER amer. akcij kom. SANJSKI AVTO ob 19. uri LETNI KINO STADION amer. akcij, film SANJSKI AVTO ob 21.15 uri ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. krim. film MIAMI BLUES ob 20. uri BLED amer. akcij, film NINJE ŽELVE ob 20. uri
<
H
P'
> <
iti H U
a.
<
mi
1
on •—>
Z -
O
o
z <
h-
co
ZA DOM IN DRUŽINO
PIŠE: Danica Dolenc
O O
m
z —
t/5 mm
O r >
w
H
Pl
o
C
C/5
H
>►
00
00 H
>
Sušenje - najcenejši način konserviranja
Sušenje v pečici ali na štedilniku
V pečico ali na štedilnik naložimo lese drugo vrh druge, in sicer tedaj, ko ne kuhamo več. Paziti pa moramo, da lese prekladamo, tako da niso vedno iste na najbolj toplem, in da sadje večkrat premešamo ali celo obrnemo. Za sušenje pri umetni toploti pride v poštev tudi električni štedilnik in navadna krušna peč, ko vzamemo kruh iz nje.
Sušenje na soncu in na zraku
Sadje razgrnemo po lesi in ga denemo najprej na sonce, da mu čim hitreje odtegnemo čimveč vode, nato pa ga sušimo do kraja v' senci, najbolje na vetru ali na prepihu (pod velikimi napušči,'v odprtih lopah ali na skednjih). Ob slabem vremenu moramo s sušenjem na zraku prenehati in posušiti sadje do kraja pri umetni toploti, ker bi nam sicer začelo plesneti.
Sadje je dovolj suho, če je vsak košček elastičen in se da lepo upogniti. Če ga prelomimo, mora biti videti suh, brez vodnih kapljic. Posušeno sadje hranimo v redkih vrečah. Se bolj priporočljive so pločevinaste škatle ali celofanski zavitki, ker je sadje v njih zavarovano pred prahom in mrčesom. Med letom ga moramo večkrat pregledati. Suho sadje, ki se je na vlažnem zraku na-pilo vlage, moramo znova presušiti, da nam ne bo splesnelo. Suho sadje uživamo surovo ali kuhano. Vedno pa ga prej operemo. Pred kuhanjem ga opranega namočimo, pustimo čez noč in drugi dan v isti vodi skuhamo.
Jabolka
Sušimo olupljena in neolupljena. Olupke posušimo posebej in jih kuhamo pozimi za čaj ali uporabimo za kis. Plodovom izdol-bemo peščišče in jih zrežemo na kolobarje, lahko pa tudi na krh-lje. Da nam preveč ne porjave, jih pred sušenjem denemo v vodo, ki jo nekoliko okisamo s citronovo kislino (2-odstotno). Računati pa moramo, da pri tem postopku voda izluži nekaj vitaminov in rudninskih soli.
Kolobarje ali krhlje zložimo na lese, lahko pa jih napeljemo tudi na niti.
Prezrela jabolka, ki so že kašnata, niso za sušenje. Manj okusen izdelek dajo jabolka sladkih sort. Najbolj dišeče in okusne krhlje dobimo iz kislih jabolk.
Pri sušenju temperatura ne sme preseči 70 stopinj C.
Zelene sobne rastline poleti
Gumovci in večji filodendroni potrebujejo v vročini izredno veliko vode in hranilnih snovi. Prst v njihovih loncih se v nobenem primeru ne sme posušiti. Rumenenje ter pozneje odpadanje spodnjih listov sta posledica suše. Primerno je tudi redno tedensko zalivanje s hranili, ki se dobijo prav posebej za zelene sobne rastline.
DOMAČI ZDRAVNIK
Zdaj cveti prava lakota
Po travnikih, na obronkih gozdov pod hribi, na suhih rastiščih, prav zdaj lepo, limonino rumeno cvete prava lakota. Med ljudmi ima veliko imen: divji lan, dremovka, lakota, mlekoseda, mrtva torica, obročkovina, rmena mračnica, rumenjak, slama Marije device, strdenka, zlatenica. Njeni drobni cvetki močno diše po medu, okusa pa je kislega in trpkega. Pokončno dlakasto steblo požene do 60 cm visoko. (Polno jo je v bregu pod Jo-štom, Kriško goro in na podobnih legah.)
Čeprav sta plezajoča in prava lakota v ljudskem zdravilstvu zelo cenjeni zdravilni restlini, ju lekarništvo ne upošteva. Obe so uporabljali že v starem veku. Znani Hieronvmus Bock (1498-1554), ki se je ukvarjal z zdravilnimi zelišči in je bil naravni zdravnik, je priporočal rastlino za splahnjenje in pri zlatenici. Mattioli je celo spoznal, da zdravi rakasta obolenja, kar je potrdil tudi profesor dr. Osiander, znameniti učitelj naravnega zdravljenja v Goet-tingenu (1844). Za notranje ali zunanje rakaste tvorbe je priporočal pitje čaja oziroma uporabo soka. Znani zeliščar župnik Kiinzle je bil navdušen privrženec te rastline in je bil mnenja, da je najbolj zanesljiva zoper vse ledvične bolezni,
MODA
Poletje v mestu
Najprej sproščeno nakupovanje, potem na hladno pijačo, sladoled v bližnji senčni vrt. Za boljše priložnosti moda predlaga lahek, hladen poletni kostim iz nežno modrega platna - krilce je kratko, z zalikanimi gubami, jopa pa daljša, z belim ovratnikom in belimi manšetami. Bolj za športno modo vnete pa se bodo bolje počutile v belo-modro progastih hlačah in beli, globoko izrezani tuniki ali v bermuda platnenih hlačah in bluzi z V-izrezom, z belimi gumbi in belimi manšetami na rokavih. Bluza je iz drobno črtaste belo-modre viskoze in ima na prsih in spodaj našite žepe.
celo takrat, ko so vsa druga zdravila odpovedala. Linne jo je hvalil za pomoč pri božjasti otrok.
Uporabljamo cvetočo rastlino. Podobno kot plezajoča lakota tudi prava lakota pomirja krče, žene na vodo in pospešuje potenje. Dobro se izkaže pri živčnih boleznih, pravi pater AšiČ, božjasti, nervozi. Čaj iz lakote skuhamo pri prebavnih motnjah, vnetju mehurja in ledvic, vodenici, ženskih boleznih, obolenju vranice in trebušne slinavke. Če se nam zapira voda, poskusimo z lakoto. Pri oteklih bezgavkah naredimo za nekaj ur obloge s precej toplim čajem. Poskusimo tudi pri kožnem raku; sveže iztisnjen sok nakapamo na bolno kožo in pustimo, da se posuši. Lahko naredi mo tudi mazilo: sveže rastline pomešamo s svežim maslom in namažemo kožne izpuščaje, lišaje, gnojne tvorbe, zatrdline, zanohtnice in tudi rakaste kožne tvorbe. Mazilo menjamo vsake tri ure. Krpice se-žgemo, ker je treba dati vedno svežo.
Kot smo že povedali, podobno učinkuje tudi plezajoča lakota, ki zraste do 1,5 m visoko. Ima drobne bele cvetke; sestavljajo pahuljasta socvetja. Steblo je ob kolencih zadebeljeno in dlakavo. Listki so podolga-sti, suličasti in se končujejo v majhne ostre igle. Najbolj učinkovit je svež sok, sicer pa jo posušimo. Ponekod uživajo sveže iztisnjen, z vodo razredčen sok. Čaj iz lakote, ene ali druge, je priznano zdravilo pri vodenici, pri zapiranju vode, pri bolečem uriniranju in pri bolečinah zaradi kamnov in pri bolezenski tolščavosti. Če se pokažejo prva znamenja božjastnega napada, je treba dati bolniku 1 do 2 skodelici čaja.
T	E	M	A	T	E	D	N	A
TOKRAT V SLIKI IN BESEDI
Nadaljevanje s 1. strani priloge
	
	
| B	
1	
DEMOKRAJCI
Ob najnovejših cenah vozil IMV - Renault vam predstavljamo še eno možnost za uporabo katrce, pardon: R4. Kako bo z jajci, lahko pobarate najbližjega lastnika takega vozila.
'Upam, da sem doblo palkilal. Menda so kazni zelo visoke.
Ante Markovič namerava predlagati nov vladni program, s katerim naj bi rešili jugoslovansko krizo. Bojda ima le štiri točke: prvič, do 31. julija opolnoči zagotoviti 4 milijarde dolarjev tujih posojil; drugič, inflacijo odpraviti do 15. avgusta opolnoči, tretjič, do 30. septembra opolnoči ustvariti 3 milijarde dolarjev turističnega dohodka; četrtič, če prve tri točke ne bodo brezpogojno izpolnjene, se bo zvezna vlada ponovno sestala.
Nada Klemenčič, direktorica Zavarovalnice Triglav, je slovenskim oškodovancem sporočila, da z vojnimi oškodni-hami ne bo nič, ker tako določajo tudi evropska pravila, kjer so naša zavarovanja še dodatno pozavarovana. Ni kaj, gospa je zrela, da zasede pomembnejše mesto, recimo v jugopredsedstvu - tam tudi razumejo brionsko deklaracijo, kakor jim pač ustreza.
Srbi v vojni zmagujejo, v miru pa izgubljajo - razen naših zaplenjenih podjetij seveda.
Tuji kontrolorji se končno začeli prihajati v Jugoslavijo. Takoj po prihodu so nesporno ugotovili, da jih je za urejanje naših razmer mnogo premalo. Po prvih pogovorih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so tudi ugotovili, katerih strokovnjakov jim bo predvsem še primanjkovalo. Psihiatrov!
0« 0*0 *0* «0
0% 0*0
SAMSUNG
Electronics
23.490,00 din 26.490,00 din
SAMSUNG
Electronics
Barvni televizorji
ekran 70 cm ekran 63 cm
teletekst, stereo, raven ekran, blak matrix, S-VHS HI-FI stolp 12.490,00 din
Videorekorder 3 glave 12.490,00 din
Vse, ki ste televizorje rezervirali, vljudno prosimo, da se oglasite v prodajalni, ker so količine omejene!
del čas
od ponedel|ka
do petka
9 do 12 ure,
od,15 do 19 ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tel.: 212-367
Nekoliko zapoznela slika iz pasjih dni: meditacija o vremenu.
PETROL
PETROL Ljubljana TOE KRANJ
Včeraj, 1.8.1991, smo v TRŽIČU na DETELJICI odprli prenovljen bencinski servis. Posloval bo vsak dan
od 6. do 22. ure. Vabimo vas tudi v našo trgovino z avtodeli, avtokozmetiko in blagom za popotnike v bencinskem servisu ob restavraciji.
Priporočamo se in vam želimo srečno vožnjo!
Veseli dnevi ob Blejskem jezeru
Na Bledu letos tradicionalne kmečke ohceti, ki je bila vedno v začetku avgusta - ne bo!
Blejski turistični delavci so se tako odločili zato, ker je zaradi političnih razmer tudi na Bledu malo gostov in ni turistične takse, s katero so minula leta financirali poletne turistične prireditve. Letos tudi ne bo tradicionalnega ognjemeta z blejskega gradu, saj je uvoz prepovedan, razen tega pa ognjemet izredno veliko stane. Samo za ilustracijo: triminutni ognjemet z Blejskega gradu stane 55.000 dinarjev.
Kljub vsemu pa blejski turistični delavci ne sedijo križem rok, saj se zavedajo, da je najslabše, če se v kraju nič ne dogaja. Danes letuje v blejskih hotelih okoli 60 domačih gostov -gostje se počasi torej le vračajo. In tisti, ki so danes na Bledu, se tudi zelo dobro počutijo, saj je kraj vzorno komunalno urejen, na vsakem koraku pa dvolj pestre gostinske in turistične ponudbe.
O turističnih prireditvah na Bledu smo se pogovarjali s sekretarko turistično poslovne skupnosti, Jano Špec, predsednikom Turističnega društva Bled, dr. Brankom Lubejem, in z dolgoletnim blejskim turističnim delavcem, Bogdanom Šan-cem
»Danes je v blejskih hotelih nekaj več domačih gostov, tujih pa je malo. Hotelirji so izredno znižali cene in domačim gostom ponujajo od 30- do 40-odstotni popust. Alpski kraji: Bovec, Kranjska Gora, Bohinj in Bled so se odločili za reklamni spot, ki ga bodo predvajali po italijanskem radiu in televiziji. Tako naj bi privabili avgusta več italijanskih gostov. Vsi hoteli so zdaj odprti, Bled je lepo urejen.
V Turističnem društvu smo razmišljali, kakšne prireditve bi letos - glede na strukturo gostov - organizirali na Bledu. Po premisleku smo se odločili, da kmečke ohceti ne bo, kajti kmečka ohcet je bila namenjena predvsem tujim gostom. Teh je pa danes na Bledu izredno malo, razen tega pa smo morali za tako prireditev odšteti precej denarja, ki ga danes zaradi znanih razmer nimamo.
Tako bodo od petka, 9. avgusta, do nedelje, 11. avgusta, na Bledu Veseli dnevi ob blejskem jezeru. Program prireditve je zelo pester. Potrudili smo se, da bo na običajnem mestu od Parka do Jelovice 24 stojnic z gostinsko ponudbo in 46 trgovskih stojnic, vse dni pa bodo nastopali priznani ansambli, Franc Košir, Blejski sekstet... Po Bledu se bodo vozile primerno okrašene kočije, na katerih bodo v narodne noše oblečeni domačini
predstavljali različna obdobja blejske zgodovine. Za etnografski del je poskrbel znani igralec in režiser jeseniškega gledališča Rado Mužan. Ne bo manjkalo zabave, nastopov na odru pred Festivalno dvorano...
Se posebej naj domače obiskovalce, ki so se namenili priti
na Bled, opozorimo na soboto zvečer, ko bodo ob glasbi zaplavale po jezeru lučke. Letos jih bo kar 4.000.
Sicer pa pričakujemo dober obisk, saj bo prireditev dovolj privlačna in pestra...«
• D. Sedej
9.8. 1991, petek
ob 11.00 Odprtje stojnic
Mehanska glasba
19.00 Nastop ansambla "Blejski sekstet"
19.30 Povorka in I. nastop igralcev GTČ Jesenice, spremlja Bohinjski trio
20.30 Povorka in II. nastop igralcev GTČ Jesenice, spremlja Bohinjski trio
21.00 Nastop Franca Koširja
10. 8. 1991, sobota
ob 11.00 Odprtje stojnic
Mehanska glasba 19.00     Nastop godbe iz Gorij I.
19.30     Povorka  in  nastop  igralcev  GTČ Jesenice,
spremlja Bohinjski trio 20.00     Nastop ansambla "Blejski sekstet" 20.30     Nastop godbe iz Gorij II. 21.00     Prižiganje lučk na jezeru
11. 8. 1991, nedelja
11.00 Odprtje stojnic
Mehanska glasba 16.00 Nastop ansambla "Blejski sekstet" 17.00 Nastop godbe z Jesenic in mažuretke 18.00 Povorka in nastop igralcev GTČ Jesenice I. spremlja Bohinjski trio 19.30 Povorka in nastop igralcev GTČ Jesenice II. spremlja Bohinjski trio
2
<
> <
W
<
{/3 —>
Z
S
o o
2 < rr
r-C/D
ANKETA GORENJSKEGA GLASA  -  ANKETA  GORENJSKEGA GLASA -
Kako zabiješ prosti čas?
Vreme je super, počitnice so in mladi smo - je še kje kak razlog, da ne bi žurirali? Časi morda niso najbolj primerni, a zaradi tega res ne bomo sedeli doma. Kaj so mi o tem povedali mladi, ki sem jih srečala, pa lahko preberete sami.
BOŠTJAN NAGLIC
V discu že dolgo nisem bil, zvečer hodim raje na bazen, saj je poleti lepše zunaj. Tam srečam prijatelje, malo pijemo, se kaj pogovorimo... V kino pa ne grem, ker ga imam kar doma. Včasih se grem tudi kopat na Bled, v glavnem -"serjemo ga"!
ANDREJA POLAK
Ne hodim niti v disco niti v kino ali na žurke. Prosti čas si zapolnim tako, da grem na potovanja, šla sem že v Vrsar. Ker čakam na dopust, imam roke zvezane in še ne morem planirati počitnic. Drugače pa se kar zadržujem doma, zvečer pa grem na sprehod.
UROŠ GORJANC
Zaradi razmer, kakršne so nastale, zvečer ni več toliko življenja, tako da v glavnem preganjam dolgčas. Včasih se grem kopat na bazen, kamor grem tudi zvečer. V discu že dolgo nisem bil, najraje pa grem v Roso. Pri Gorjancu ni ta-k,o zanimivo, ker ni folka.
HELENA KRIŽAJ
Hodim v planine, berem knjige, prodajam svoje knjige, včasih grem na ples, malo kolesarim, doma delam na vrtu... Upam, da bom šla za kak dan tudi na morje ali na kakšen tre-king. V kino pa ne hodim in tudi televizije ne gledam, saj že tako čas hitro mine.
DRAGANA OSTOJIČ V disco ne hodim zaradi trenutnih razmer, z mano pa se strinjajo tudi starši. Ostajam kar doma s prijatelji, gremo pa tudi na stadion ali v kino, če predvajajo kak dober film. komedijo naprimer. Žurk je v tem času manj, ker so vsi na morju. • R. P., foto: J.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Video strani 16.20 Video strani 16.30 EB1 EP, Video strani 16.35 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.00 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka 20.50 EPP
21.00 Slovenija - umetnostni vodnik 21.05 Mednarodne rockovske nagrade '90 22.15 EP. Video strani 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme 22.20 SOVA 23.40 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.00 Satelitski programi - poskusni
prenosi 19.00 Poletni festival 19.30 TV dnevnik, vreme 20.00 Žarišče
20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
21.30 Žrebanje lota
21.35 Umetniški večer. Vročica dneva, angleški film
23.20 Yutel, eksperimentalni program
PROGRAM TV HRVATSKA
8.40 8.50 12.30 14.20 14.30 16.20
17.15 18.00
19.20 19.30 20.05 21.35 22.45 22.15
23.05 00.35 01.35
TV koledar
Informativni program
Portret glasbenika
TV Koledar
Informativni program
Leta more, ameriško avstralska
nadaljevanka
Hrvaška danes
J. J.  Cousteau  - Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija Risanka TV Dnevnik 1 V velikem planu Žrebanje lota TV Dnevnik 2
Pravi heroj, angleška nadaljevanka
Ciklus folmov Erica Rohmerja TV izbor
Informativni program
TV HRVATSKA 2
19.20 Video strani 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka
20.20 Vietnam, dokumentarna serija 21.05 Pujsovi dosjeji, angleška humoristična nanizanka 21.30 Leta more 22.20 Glasba
23.10 Zgodba  o  Magnumu, dokumentarna serija
KANALA
20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Gipsv Kings, ameriška dokumentarna oddaja
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Pekel v Caracasu, italijanski
barvni film 21.15 Žrebanje loto 22.05 TV dnevnik
22.10 V svetu domišljije, televizijska
nanizanka 23.20 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program
9.05 Pravica do ljubezni
9.30 Ruščina 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Vrnitev na Korziko, ponovitev 10.55 100 mojstrovin 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Julek, češkoslovaški film 14.30 Srečanje z naravo 15.00 Oddaja z miško 15.25 Ostržek
15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja
16.00 Čudežni vrt
16.10 Oče Murphv
17.00 Mini ČVS
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 Ladja zaljubljencev
19.21 Znanje danes
19.30 Čas v sliki, vreme
20.00 Šport
20.15 Univerzum
21.00 TV kotiček za živali
21.07 Pogledi s strani
21.15 08/15. nemški film. 2. del
22.45 Stvor, ameriški film
0.30 Chicago 1930
1.15 čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 15.05 Nekoč
15.15 Prva noč. britanski film 16.40 Rumena reka 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče-
belo-rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2
Poročila
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Obvestila - 17.15 -Od tu in tam - 18.00 - Zanimivi ljudje so med nami - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa
PRO 7
6.15 Moji trije sinovi, ameriška serija 6.30 Bos v parku 9.35 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 10.25 Samurajevo maščevanje 11.20 Dundee in Culhane 12.10 Vicki 12.35 Harrvjeva čudovita kazenska porota 13.00 Čarovnik 13.50 Maščevalec v črnem, ponovitev ameriškega vestema 15.10 Risanke 16.00 Poročila 16.10 Planet opic 17.05 Vicki 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Vroča igra za trde može, nemško-špansko-italijanski film 21.40 Frivolna'številka bančnega računa, angleški film 23.20 Kobra, prevzemite 0.10 Poročila 0.20 Roparski pohod Vikingov, ponovitev filma 21.15 THE. Cat, Stara znanka 2.40 Morilec v somraku, ponovitev
SLOVENIJA 2
VROČICA DNEVA
angleški barvni film; režija: Chri-stipher Morahan, igrajo: Peggy Ashcroft, Michael Gambon, Pa-tricia Hodge, Michael York. Junakinja, Stella Rodnev, čedna in samozavestna vdova srednjih let izve od neznanca, ki jo neprestano zasleduje, da je Robert Kelvvav, moški, v katerega je zaljubljena in ki dela v vojaškem uradu, sovražnikov vohun. Novica seveda pomeni zanjo pravi šok, vendar hoče ohraniti trezno glavo. Skrivnostni Harrison jo nagovarja, naj sprejme kupčijo. Ker ga neustavljivo privlači, si želi njene bližine, zato pa se je pripravljen odpovedal temu, da bo ovadil Roberta. Seveda od nje zahteva, da ne opozori Roberta. Stella si prizadeva, da se na srečanjih z ljubimcem ne bi izdala, dokler lepega dne ne napoči trenutek, ko mu mora zastaviti srhljivo vprašanje. Robert v prvem hipu zanika obtožbo, vendar se kasneje Stelli razkrije.
Poročila 23.50 Divjaka, francoski film 1.35 Catch Up
SCREENSPORT
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Hol-mes in Yoyo 9.45 Škratje, nemški pravljični film 11.35 Divja Roza, serija 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.25 Knight Ri-der 20.15 Gideon Oliver: V zmajevih krempljih, ameriški TV film 22.00 Eksplozivno 22.50 Glavne novice 23.40
8.00 Avtomobilizem, britansko prvenstvo v rally-crosu, ponovitev 9.00 Bovvling, Open in Austin 10.00 Konje-ništvo 11.00 Stop, ameriška rokobor-ba 12.00 Avtomobilizem, Camel Trop-hy 14.00 Golf, vrhunci 15.00 Konjeni-štvo, preskakovanje zaprek 16.00 Šport iz Francije 16.30 Boks 18.00 Dirkalni čolni, Grand Haven 19.00 Motorizem, Enduro 19.30 Avtomobilizem, britansko prvenstvo v rallvju 20.00 Avtomobilizem.jJaponsko prvenstvo športnih avtomobilov 21.00 Avtomobilizem, Formula 300 22.00 Kickboks, Irska : Nizozemska 23.00 Povversport 0.00 Snooker
hulio traie
sobota: gostji oddaje: Maja Ahačič, Ljuba Nadišar
nedelja: od 10.30 do 12.00 gostje programa:
Ernest Krnaič - Enči, slikar in grafik
Marta Ankele govori o turizmu v Tržiču v preteklosti
Miro Vrhovnik, podpredsednik pihalnega orkestra Tržič
oddaje: torek in četrtek: od 16. : 17.30 ure
sobota: od 16. - 18. ure
nedelja: od 10.30 - 14.30 ure
srednji val: 189,4 m ali 1584 KHz
UKW stereo: 88,9 in 95 MHz
kontaktni telefon: 50-572
KINO
6. avgusta
CENTER amer akcij kom. SANJSKI AVTO ob 19. uri LETNI KINO STADION amer. akcij. kom. SANJSKI AVTO ob 21 15 uri ŽELEZAR amer kom NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer akcij film ŽIGOSAN ZA SMRT ob 20 30 uri RADOVUICA Ni predstave! BLED
amer. krim. film MIAMI BLUES ob 20. uri
SORIŠKA PLANINA
V soboto, 3. avgusta 1991, vas vabimo na DAN SORIŠKE PLANINE pri LITOSTROJSKI KOCl
se boste lahko zabavali ob ansamblu MARD, kegljanju za odojka in drugih igrah
Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
ISKRA - Instrumenti Otoče, d.o.o. Otoče 5/a 64244 Podnart
PRODAMO ALI ODDAMO V NAJEM
objekt s površino 720 nr, primeren za proizodno dejavnost ali za skladiščne prostore. Objekt je vseljiv takoj. Vse informacije dobite po telefonu (064) 70-131 int. 08, Zaplotnik, lahko pa se tudi oglasite osebno.
MARMOR HOTAVLJE
p.o.
Gorenja vas
razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— visokošolska izobrazba pravne smeri (diplomirani pravnik) in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri podobnem delu;
— pravosodni izpit;
— da izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom za to delo.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Izbrani kandidat ob na delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenovan za 4 leta.
Kandidati naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: MARMOR HOTAVLJE p.o., Hotavlje 40, 64224 Gorenja vas.
DO Univerzitetni klinični center, o. sub.
Ljubljana
Golnik
TO Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, o sub. o.
objavlja prosto delovno mesto EKONOMISTA ANALITIKA
za določen čas 12 mesecev s polnim delovnim časom. Pogoji:
VIL stopnja strokovne izobrazbe - diplomirani ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj
Vloge z opisom dosedanjih del in z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, Golnik 36, v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
KENGURU
RADOVUICA
KENGURU
BREDA DRINOVC KANCIUJA
PREŠERNOVA 4, RADOVLJICA
PONUDBA:
- OBLAČILA ZA NOSEČNICE
- OBLAČILA ZA OTROKE DO 10 LETA
- METRSKO BLAGO
NOVO NA JESENICAH!
m. &
lOMIBOlll
JESENICE, C. Maršala Tita 57
Odprto od 9.-19. ure, sobota od 9.-12. ure
• športna konfekcija in obutev NIKE, REEBOK, DUNLOP
• teniški loparji VVILSON, PRINCE, SNAUVVERT, HEAD, ROSSIGNOL
• oblačila in oprema za lovce in ribiče
OBIŠČITE TUDI NAŠO TRGOVINO V KRANJU NA REGINČEVI 6!
Obiščite PREDDVOR
kjer vam nudimo igranje tenisa (igrišča so osvet Ijena). kopanie, čolnarjenje in ribolov v jezeru Ćr nava. urejena igrišča za otroke, sposojale gorskih koles. Poleg tega pa tudi bogata gostinska ponudba v hotelu Bor in Grad Hrib.
Informacije in rezervacije po tel. 45-080
Jezersko OAZA MIRU
J6Z6RSKO
Vabimo vas v čudoviti alpski svet, kjer so izhodišča za Češko kočo. Ledine s poletno smuko in ostalo visokogorje. Lahko se odločite za večdnevni oddih v hotelih PLANIKA ali KAZINA Priporočamo vam enodnevni izlet do Planšarskega jezera, kjer vam v gostišču nudijo pristno domačo hrano
ŽIVILA
Informacije m rezervacije po tel- 44-060. ,^m\ Kranj
trgovinu in gostinstvo
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Živžav
9.55 Ukradena,   angleška nadaljevanka 10.45 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Klub klobuk 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.00 Rita Hayworth, boginja ljubezni, ameriški film 21.30 EPP
21.40 TV Dnevnik 3, Vreme
21.55 Sova
23.15 EP Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.30 Satelitski programi - poskusni
prenosi 19.30 TV dnevnik ORF 19.55 Zurich: GP v atletiki, prenos 23.00   EB1 Satelitski programi, poskusni prenosi
23.35 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
8.40 8.50 11.30 14.20 14.30 16.20
17.15 18.00
18.50
19.20 19.30 20.05
22.45 23.15 00.15 01.15
TV koledar
Informativni program
Poletni program
TV koledar
Informativni program
Leta more, ameriško avstralska
nadaljevanka
Hrvaška danes
J. J. Cousteau - Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija
Lepa naša, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik 1 Posebna oddaja Z11fl6s znanstvenofantastičnih filmov
TV Dnevnik 2 Intervju TV izbor
Informativni program
TV HRVATSKA 2
19.20 Video strani 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo 20.00 Zurich: Grand Prix v atletiki, prenos
23.00 Krila,  ameriška humoristična nanizanka
23.45 Leta  more, ameriško/avstralska nadaljevanka 0.35 Poirot, angleška nadaljevanka
KANALA
20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Deseta žrtev, italijanski barvni film
TV KOPER
17.30 športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.10 Superpass. glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj... Koper 21.10 Buck Rogers 22.00 TV dnevnik
22.10 Grki - potovanje skozi prostor
in čas, dokuemntarna serija 22.40 V svetu domišljije 23.30 Športna sreda
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program
9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev
9.30 Evropska urviverza, 5. del
10.00 Mi, ponovitev
10.30 Ponovitev nemškega filma
12.00 Video razglednice
12.00 Reportaža iz tujine
13.00 Čas v sliki
13.10 Še ena dogodivščina Robinzo-
novih v divjini, ameriški film 14.45 Connv je kos vsemu 14.55 Popaj, risanka 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek
15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja
16.05 Medved Bojan, risanka
16.10 Oče Murphv
17.00 Mini ČVS
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 Ladja zaljubljencev 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport
20.15 Iz   ginekološkega dnevnika,
nemški film 21.40 Pogledi s strani 21.50 Dallas 22.35 Gorila 23.55 Chicago 1930 0.40 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 15.00 Nekoč
15.05 Prostor na soncu, ameriški film 17.00 Strategije razuma, 3. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Za rjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura
20.15 Benvenuto Cellini, 1. del italijanskega filma
22.00 Čas v sliki
22.30 Šport
nato, Čas v sliki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Obvestila - 17.15 -Havy metal na Radiu Žiri - 18.00 -Filmske novice - 18.15 - Slovenska popularna glasba - 19.00 - Odpoved novic -
RADIO TRIGLAV JESENICE
Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
PRO 7
5.55 Moji trije sinovi, družinska serija 6.20 Chicaška medvedka 6.45 Samurajevo maščevanje 7.40 Dundee in Culhane 8.30 Risanke 9.20 Planet opic 10.10 Hiša na trgu Eaton 11.00 Dundee in Culhane 11.50 Vicki 12.15 Grk osvaja Chicago 12.40 Tenis, loparji in tatovi 13.25 Spenser, ponovitev ameriškega filma 15.10 Risanke 15.55 Poročila 16.10 Lassie, Na vrvici 16.35 Moj prijatelj Ben 17.10 Vicki 17.30 Poročila 18.45 Primeri Harrvja Foxa 18.30 Bugs Bunny 20.15 Blind -Date, ameriška komedija 21.55 Spenser 22.45 Julija in duhovi, italijansko-nemško-francoski film 1.05 Poročila 1.15 Straskv in Hutch, ponovitev 2.05 Frivolna številka bančnega računa, ponovitev angleške komedije 3.40 Avtoštopar
RTL PLUS
SLOVENIJA 1
RITA HAYWORTH, BOGINJA LJUBEZNI
ameriški barvni film 1983; režija: James Goldstone; igrajo: Lynda Carter, Michael Lerner, John Considine, Alejandro Rev. Čeprav je bila velika zvezda, so njeno življenje krojili moški. Njen oče Eduardo Cansino jo je učil lepega vedenja in plesa. Prvi mož, Ed Judson, trgovec z avtomobili, je storil vse, da je začela z uspešno igralsko kariero. Drugi mož, Orson VVelles, je s svojo pametjo tekmoval z Ritino lepoto. Tretji mož, očarljivi princ Alv-Khan, je v njej vzbudil strast in jo zapustil zlomljeno. Toda daleč največji vpliv nanjo je imel Harrv Loom, ki jo je kot predsedujoči Columbia Picturesa naredil za zvezdo, a jo obenem obravnaval kot otroka in svojo lastnino. Več kot dvajset let je Rita plesala, prepevala, ljubila in trpela v svetu slave in bogastva. In prišla je vloga, ki je bila Riti pisana na kožo: vloga Gilde - moški so namreč v posteljo odhajali z Gildo, zbujali pa so se z Rito Hayworth! O njenem življenju, o njenem mitu in njeni osebni tragiki je posnet film Jamesa Goldsteina Zgodba Rite Havvvorth.
6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.15 Holmes in Yoyo 9.40 Nemir v Indiji Koromandiji, nemški otroški film 11.30 Divja Roza, 2. del 12.10 Buck Rogers 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 17.45 Sterntaler 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.25 Foxfire 20.15 Kaj počne očka v Italiji, nemški film 22.00 Sternov TV magazin 22.35 Primarij dr. VVestphal 2325 Poročila 23.35 Egualizer
SCREENSPORT
8.00 Golf 9.00 Šport iz Francije 9.30 Boks 11.00 Stop 12.00 Snooker 13.00 Gosto, motošport 14.00 Kickboks 15.00 Bovvling 16.00 Motorizem 16.30 Olimpiada 92 16.45 Šport iz Španije 17.00 Ameriški nogomet 18.00 Stop, Pro Surfing Tour 18.30 Stop. Jet Ski Tour 19.00 Golf, Boick Open 21.00 Tenis, ameriško prvenstvo v Bostonu 23.00 Baseball 1.00 Ameriška roko-borba
Nekaj ni v redu, pa ne vem, kaj..
KINO
7. avgusta
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -
CENTER amer. akcij. kom. TURNER IN HOOCH ob 19 uri LETNI KINO STADION amer. akcij. kom. TURNER IN HOOCH ob 21 15 uri ŽELEZAR amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri DUPLICA amer. kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ŽIGOSAN ZA SMRT ob 18.30 in 20.30 uri RADOVUICA amer. barv. melodrama JUTRANJA ZARJA ob 20. uri BLED Ni predstave'
Na izlet k slapu Savice
PRIJAZNI NASMEH
Stare lepote
iz nove razgledne koče
Bohinj, 30. julija - "Bobnenje slapa Savice, ki polni jezero, in šumenje Save Bohinjke, kjer voda odteka, se nam včasih zazdita kot mogočen spev. Spomladi, ko se topeči sneg kot srebrne niti spušča v jezero, podoba zazveni kot mogočna simfonija nastajanja, ustvarjanja, plodnosti narave! Eksplozije v skrivnostnem podzemskem labirintu brizgajo srebrnino v jezero, kjer se umiri in pripravi na dolgo in večno pot do oceanov. Slap Savice, starodavno prizorišče krvavega obračuna s poganstvom, večni mir pesnikov malega nadoda," so v turistični prospekt zapisali v Bohinju.
In res je tako. Popotniki in turisti, ki obiskujejo Bohinj in okoliške hribe, vedno radi zahajajo proti slapu Savice. Zato so se v minulih letih pri domačem Turističnem društu odločili, da pristop do slapa še olepšajo. Uredili so pot s kamnitimi stopnicami, letos spomladi pa so popravili zudi že razmajano razgledno hišico prav na koncu poti, nasproti slapa. Treba pa je pohvaliti tudi obiskovalce, saj je smet ob poti proti slapu res izjema.
"Prejšnja leta smo v tem času imeli zelo veliko obiskovalcev, predvsem tujcev, v povprečju več kot tisoč dnevno. Letos se pomanjkanje turistov pozna tudi pri nas, čeprav je zadnji teden obisk slapa Savice spet večji, saj v povprečju prihaja štiristo do petsto obiskovalcev na dan. Nekaj večji pa je obisk ob koncu tedna. Vsto-pina za ogled stane 20 dinarjev za odrasle in 15 dinarjev za otroke," je povedal Stane Klemen, ki sprejema obiskovalce. • V. Stanovnik
Mogočno šumenje vode, ki prevzame vsakega obiskovalca
Prenovljena razgledna hišica
S0NČK0VK0T
Po tednu dni smo danes spet skupaj. Da sta poletje in čas dopustov v polnem teku, je opaziti tudi pri vaših poslanih dopisnicah. Seveda pa žrebanja kljub vročini nismo zanemarili. Tokrat je imel(a) nekaj več sreče Sonja Lukič, C. M. Tita 63, Jesenice. Z našim dopisom se boš oglasila v prodajalni Sonček v Kranju in si izbrala nagrado. Čestita-
Top 3
1. Poletni hiti 2 - Pop Design (kaseta)
2. Joyride - Roxette (kaseta - LP)
3. Pop delavnica 91 - (kaseta)
NOVOSTI
Naj najprej popravimo krivico fantom iz skupine POP DESIGN, saj v zadnjem Sončkovem kotu nismo omenili njihove kasete Poletni hiti 2, čeprav je že prejšnji teden zasedla prvo mesto med najbolj prodajanimi izdelki. Če pa ste lovec na avtograme, vas vabimo v petek, 2. avgusta, v našo prodajalno (Cankarjeva 7), kjer bodo fantje od 16. do 17. ure naši in vaši gostje. Med novostmi naj omenimo še kaseto nove založbe CORONA. V počastitev samostojnosti so izdali kaseto z naslovom: Slovenija, moja dežela, kjer najdete poleg Zdravljice tudi nekaj zanimivih priredb slovenskih ljudskih pesmi. To pa je za ta teden tudi vse, kar vam lahko predstavimo.
NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 10
Kako je ime pevki, ki nastopa skupaj s skupino HOT, HOT, HOT?
Odgovore naslovite na uredništvo našega časopisa in jih pošljite do srede, 7. avgusta, z oznako »Za sončkov kot«. CAO in Kranjčanom čestitke za praznik.
Marija Kajzer
Triindvajset let je že zaposlena v vrtnariji KŽK na Zlatem polju. Tu se je izučila za vrtnarico, eno leto delala v steklenjakih, potem je prodajala rože in vse drugo, kar sodi zraven, v cvetličarni za Globusom, v Rožmarinu, zadnjih enajst let, odkar je prodajalna v vrtnariji, pa tu streže strankam. Zdajle, sredi vročega julija, jih je manj. V dneh vojne, ko je bila postavljena barikada pri Gorenjskih objačilih, so jih verjetno našli le tisti, ki so iskali žalne vence. No, zdaj je spet bolj živo. Sadike so sicer mimo, zato pa vrtičkarji bolj iščejo zaščitna sredstva proti listnim ušem, plesnim in rji, sredstva za boljšo rast lončnic, kot sta substral in cve-tal, tratin za boljšo rast trave na zelenicah, listna gnojila, kot sta foliar in folifertil in podobno, pa seveda darilne šopke. Hitro uvene rezano cvetje v teh vročih dneh, zato se nekateri raje odločajo za lončnice. Teh imajo kar precejšnjo izbiro, prelepe rdečeii-stne kretone, gardenije, spatifilume s hvaležnimi belimi cvetovi, difenbahije, drevesa življenja, fikuse, praproti, plezalke, palme...
Vseh vrst kupci prihajajo na vrtnarijo, taki, ki vedo, kaj hočejo, drugi, ki so v vrtnarjenju šele začetniki. Slednjim Marija pojasnjuje, razlaga, kako se kakšna rastlina neguje, kako se uporablja to, kako ono zaščitno sredstvo. Toliko je novega na tem področju, da se je razvilo že v pravo znanost. Ljudem pa moraš povedati preprosto, brez učenih besed. Marija to zna. Je pa brez moči, ko kakšnih pripomočkov, ki so bili do nedavna vedno na voljo, ni. Tudi pri vrtnarjenju se pozna, da so blagovne poti pri nas zaprte ali vsaj otežkočene: ni na primer dobiti ruske in bosanske šote, ni velikih škropilnic, ki jih izdeluje neka južna firma in podobno. Zato prijazno svetuje, da stranka takšne stvari poišče v kakšnih bolj odmaknjenih prodajalnah, kmetijskih zadrugah. Kot vsi mi, pa upa, da se bodo razmere pri nas uredile. Po toliko letih dobre založenosti, ko si dobil vse, kar ti je srce poželelo, je resnično težko reči: "Nimamo." • D. Dolenc
Kup novih kaset
V založbi kaset in plošč RTV Slovenija so se to pomlad razturili, saj so na tržišče spravili kup novih kaset. Skupine in naslovi so raznoliki: Don Mentonv Band - Nezaposlenim vstop prepovedan, 12. nasprotje - Na zdravje, Komet - Nevesta nezvesta, Pop design - Poletni hiti 2, Damjana Golavšek + Hot, hot, hot - Pokloni si srečo, Simona Vodopivec - Ljubim, ljubiš, ljubi, Fantje treh dolin - Reka življenja, Andrej Blumaver - Spet sem doma. Torej od ljubezni do nezvestobe in sreče, nezaposlenim pa je vstop še vedno prepovedan. Torej domačih bandov, od alpincev do rockerjev, je na trgu več kot dovolj, mimogrede se o tem lahko prepričate v Sončku. O licenčnih izdajah pa kdaj drugič. Na poslušanje!
Dahnili so da:
VŠkojji Loki: Marinka Lukšič in Igor Hacin iz Ljubljane: Jerneja Potočnik in Andrej Dolinar iz Lučin; Marija Vrh in Janez Bradeško iz Rudnega: Mateja Lovrenčič in Roman Cankar iz Zminca. Čestitamo!
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Benji, ameriška nanizanka
9.20 V Citvju, angleška nanizanka
10.15 Video strani
16.45 Video strani
16.50 EP, Video strani
16.55 Sova, ponovitev
17.50 EP, Video strani
17.55 Poslovne informacije
18.00 TV Dnevnik
18.05 TV Mozaik
18.35 Spored za otroke in mlade: Alf,
ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme
20.00 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka 21.15 EPP 21.20 Sova
22.10 TV dnevnik, vreme 22.25 EP, Video strani 22.30 SOVA 0.50 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.30 Satelitski programi, poskusni
prenosi 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Žarišče
20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
21.30 Postelja, angleška dokumentarna oddaja
22.00 Mali koncert
22.05 Satelitski programi, poskusni prenosi
23.00 Yutel, eksperimentalni program
1, PROGRAM TV HRVATSKA
8.40 8.50 12.30 14.20 14.30 16.25
17.15 18.00
19.20 19.30 20.05 21.10
21.55 22.25 23.25 00.25
omm,
GLAS
TV HRVATSKA 2
19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka
20.20 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 20.50 Potopisna razglednica 21.15 Od maja do decembra 21.40 Leta more, ameriško avstralska
nadaljevanka 22.50 Dokumentarec
KANALA
20.00 Dober večer 20.15 Informativno
program 20.30 Sok terapija,
janski film
dokumentarni francosko/itali-
TV KOPER
17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Lucvjin shovv 21.10 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.10 TV dnevnik
22.20 V svetu fantazije, televizijska
nanizanka 23.20 Športna rubrika
TV Koledar
Informativni program
Poletni program
TV Koledar
Informativni program
Leta more, ameriško avstralska
nadaljevanka
Hrvaška danes
J. J.  Cousteau  - Skrivnosti morja, francoska dokumentarna serija Risanka TV Dnevnik Spekter
Srce mesta, ameriška nanizanka
TV dnevnik Glasbena scena TV izbor
Informativni program
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi
10.30 Benvenuto Cellini
12.15 Klub za seniorje
13.00 Čas v sliki .
13.10 Kenguru, ameriški film
14.30 Batman
14.55 Popaj
15.00 Fračji dol
15.25 Ostržek
15.50 Zgodbe
16.00 Čudežni vrt
16.10 Oče Murphv
17.00 Mini ČVS
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18 05 Mi
18.30 Ladja zaljubljencev 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Tele As 21.20 Pogledi s strani 21.30 Pavliha, francosko-italijanski film
22.55 Čas v sliki 23.00 Trailer
23.30 Bombe   nad VVashingtonom, ameriški TV film 1.45 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 15.35 Nekoč
15.40 Casino de Pariz, nemški glasbeni film
17.15 Sestanek z živaljo in človekom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Čarobna piščal 23.35 Mozartov Dunaj 0.20 Čas v sliki
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Od tu in tam - 18.00 - Klub študentov Poljanske doline - 19.00 - Odpoved progra-
RADIO ŽIRI:
FREKVENCE:
Koprivnik: 98. 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96.4 Mhz
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
PRO 7
6.30 Moji trije sinovi/Chicaška medvedka, seriji 7.05 Hiša na Eaton Placu 7.55 Dundee in Culhane 8.45 Risanke 9.30 Lassie 10.00 Moj prijatelj Ben 10.25 VValtonovi 11.25 Šerif Cade, ameriška serija 12.10 Vicki, ponovitev 17.25 Poročila 17.40 Detektiv s čarovništvom 18.30 Risanke 20.25 Skrivnost treh džunk, nemško-italijanski film 21.55 Havaji pet nič 22.45 Ljubezenski stroj, ameriški film 0.30 Poročila 0.40 Spenser, ponovitev 3.45 T. H. E. CAT
SLOVENIJA 1
LOČENI MIZI
ameriški črnobeli film; igrajo: Deborah Kerr, David Niven, Rita Havvvorth, Wendy Hiller, Burt Lancester.
Film pripoveduje o emocionalni prepletenosti junakov, ki preživljajo počitnice v angleškem obmorskem letovišču. Junaki so precej nenavadni: tu je plaho dekle, ki je pod nadzorstvom avtoritativne matere, a se ji izvije in na tihem vzdihuje za upokojenim, že kar dvomljivo prijaznim, angleškim majorjem. Tu je neznanec, ki ga obožujeta direktorica in že nekoliko ovela, a nenavadno lepa ženska. Tu sta še dva neporočena zaljubljenca, ki se skrivata in štiri starejše osebe, ki posedajo okoli zbranih junakov. Delbert Mann ustvarja ozračje polno napetosti, kjer se vse bolj razkriva, da so junaki posamezniki, ki zaradi tega ali onega ne morejo shajati sami s seboj. Ob njihovi zaverovanosti v lastne težave, se slednje ne le kopičijo, marveč so vse bolj zagonetne.
SCREENSPORT
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro 9.15 Holmes in Yoyo 9.40 Mali muck, nemški-pravljični film 11.30 Divja Roza 12.10 Buck Rogers 13.25 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Nagradne igre 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.25 21. Jump Street 20.15 Ostrige z gorčico, nemško-francoski film 22.05 Patricia, nemško-španski film 23.30 Poročila 23.40 Joy Ride, ameriški film 1.10 Catch Up
8.00 Konjeništvo, preskakovanje ovir 9.00 Tenis, ameriško državno prvenstvo v Bostonu 11.00 Stop, surfanje, ponovitev 11.30 Stop. Jet Ski Tour 12.00 Snooker 14.00 Avtomobilizem 15.00 Baseball 17.00 Avtomobilizem, Oldtimer rally 18.00 Stop, Karate 19.00 Avtomobilizem 0.00 Golf. prenos 0.30 Avtomobilizem, britansko prvenstvo v rallvju 1.00 Dirkalni čolni
/uspešen*
™   posel propagandna g|
I OBJAVA I
v Gorenjskem glasu^^ Pokličite ^w
218-463 ^
NEDOKONČANA ZGODBA II (The Neverending Story II)
ameriški fantastični film; režija: George Miller; glavne vloge: Jonat-han Brandis, Clarissa Burt.
Ja, spet je tukaj in po vsem videzu je vrnitev precej uspešna: pravljica The Neverending Storv je dobila nadaljevanje. Sest let po prvem filmu je nadaljevanje režiral George Miller, posneli pa so ga v Kanadi, Argentini, Avstraliji, Franciji in Italiji. Iz prejšnjega filma je ostal le en igralec, vse druge so zamenjali novi. Bastian se tokrat pridruži svojemu prijatelju v svetu domišljije, namesto da bi le bral o njem. Novost je tudi dodatek zlobne lepotice Xayide, ki Bastianu enega za drugim krade delčke spomina...
KINO
8. avgusta
CENTER prem. amer. nem. fant. filma NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 19. uri LETNI KINO STADION amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 21.15 uri ŽELEZAR amer akcij. kom. TURNER IN HOOCH ob 20. uri DUPLICA prem. amer. trde erot. RAZVNETA ob 20. uri ŠKOF-JA LOKA amer. vojni film OKORELI SPECIALISTI ob 20.30 uri RADOVLJICA amer. pust. film DARKMAN ob 20. uri BLED amer barv. melodrama JUTRANJA ZARJA ob 20. uri BOHINJamer. krim. film MIAMI BLUES ob 20. uri
O
o
m Z
•—
C/3
r >
"C
m
H W M
> <
C C/3 H >-
so SO I—'
(O
(f) —\
>
Vsakdanji prihranek za vsakogar!!!
NOVO - NEPOGREŠLJIVO
v vsakem gospodinjstvu. To je vložek za hitro pogre-vanje hrane na pari. Hrana pripravljena na tem vložku je kot pravkar kuhana. Pri nekaterih jedeh še oukus-nejša. Pomembno je, da z uporabo tega vložka ne uničimo vitaminov. Uporabljamo ga tudi za blanširanje, pripravo stročnic, ki tudi na barvi ne bodo spremenjene. Nadomestljiv je v ekonom loncu in prilagojen posodi, ki jo rabite v vsakdanjem gospodinjstvu. Tudi v primeru nenapovedanih gostov vas bo rešil, ker z njim lahko odmrzujete hrano iz zamrzovalnika. Je enostaven za čiščenje, zavzema malo prostora, ker je zložljiv, cena pa je le 140,00 din.
prodajamo grosistično za nadaljnjo preprodajo. Po želji pa pošljemo tudi po povzetju. Ostale inforamcije pismeno ali po TELEFONU: 061/792-111 od 6. do 14. ure, PETER AVBEU, Gerbičeva 32, p.p. 41. 61380 CERKNICA.
Ul inštalacije p.
Škofja Loka
na podlagi sklepa delavskega sveta I. razpisuje delovno mesto
VODJE KOMERCIALE
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— tri oz. pet let delovnih izkušenj pri podobnih delih ali
— visoka izobrazba elektro oz. strojne smeri
— več let komercialne prakse
— aktivno znanje angleškega oz. nemškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. 2. objavlja prosto delovno mesto
VODJE STROJNIH INŠTALACIJ Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba strojne smeri - energetika
— tri oz. pet let delovnih izkušenj pri podobnih delih
— aktivno znanje angleškega oz. nemškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: INŠTALACIJE p.o., 64220 Škofja Loka, Kidričeva c. 55. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
<
H
K
> <
a.
< O
c/3 —>
Z
tu
O O
Z
<
oo
Vse tako kaže, da bomo letos počitnikovali doma v Sloveniji. Kar najbližje domu. Odpočiti pa si želimo, pravzaprav ta dopust potrebujemo bolj kot kdajkoli. In zavedamo se, da naporni delovni dnevi šele prihajajo, zato si moramo nabrati moči, če hočemo, da bomo vsemu delu kasneje kos.
To spoznanje ljudi se je jasno pokazalo v tem, da so se kmalu po najhujšem začeli hoteli po Sloveniji polniti. Vsaj tisti, ki imajo kvalitetne ter pestre programe, kot so to slovenska naravna zdravilišča, seveda pa je ljudi pritegnila tudi slovenska obala.
Tudi na Otočcu so že pred začetkom poletja pripravili pestre programe počitnic za domače ter tuje goste. Tujcev, predvsem Italijanov je bilo v zadnjih letih na Otočcu vse več, prihajali so na lov, ribolov, čolnarjenje po reki Krki, kolesarjenje, v zadnjem času pa na vse bolj priljubljeno šolo jahanja ter terensko ježo. Jahanje je mogoče izvajati tudi v pokriti jahalnici (40 x 20 m). Letos se bodo na Otočcu seveda toliko
ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE NA OTOČCU
Vsebina 3- in 7- dnevnih počitnic na Otočcu:
• polni penzioni
• kopanje v hotelskem bazenu in savna
• vsakodnevna vožnja s čolnom ali kanujem po Krki 0 izlet v enega izmed znanih turističnih krajev
• kolesarjenje
• kulturno-zabav ni program, video, živ-žav
• piknik kosilo ob Krki. zaključno kosilo v grajski restavraciji 9 izlet na Trško goro. pokušina vin ter večerja v zidanici. Cene počitnic so nizke, še posebne ugodnosti pa so deležni otroci. Gostom omogoča agencija Pionir Tours. telefon 068 21-826 tudi obročno odplačevanje.
Informacije in rezervacije: telefon: 068/21-830. 85-150
Hotel Grad Otočec Fax: 068 22-590
bolj posvetili domačemu gostu, tudi ponudbo so temu primerno prilagodili ter popestrili.
Možnosti za popestritev ter zabavo je veliko, gostom je na voljo glasba v diskoteki ali terasi restavracije, urejen rekreacijski prostor ob Krki je priljubljena točka ne samo za hotelske goste, temveč tudi za vse, ki se na Otočcu ustavijo le za en dan. Kombinacija kopanja v bazenu, savne, masaže, tenisa ter rekreacije po trimski stezi, ki vodi po gozdičku okoli Otočca. Tisti, ki bi želeli svoje uspehe pridobivanja kondicije še natančneje meriti in ki si želijo še širši spekter sprostitve-nih terapij (zeliščne kopeli, hi-dromasaže...), bodo lahko to izkoristili v Šmarjeških toplicah, ki so od Otočca oddaljene le 5 kilometrov. Na Otočcu pravijo, da lahko ponudijo počitnice za celo družino, za vsakega nekaj. Tudi tisti, ki ne jahajo, bodo lahko izkoristili nekaj prijetnih trenutkov s konjem ob vožnji s kočijo. Ali pa bodo morda več časa posvetili za ogled Dolenjske, saj je možnosti za krajše izlete veliko.
NAGRADNA KRIŽANKA
1	2		3		4		5	6 17 1 i			8		9		10		ii ! •
		12		13		14 . 115 1 i			16	17		18		19			
V uredništvo Gorenjskega glasa je tokrat prispelo 1639 rešitev križanke, katere spoznor je bila M-OLJARICA BRITOF. Pravilno geslo križanke se je g/asi/o: NAJKAKOVOSTNEJŠE OLJE: CEKIN SPECIAL
Srečne nagrajence je tokrat izžrebala komisija v sestavi: Stanko Logar, Franc Mihelčič (bralci Gorenjskega glasa) in Božena Avsec (Gorenjski glas)
1. MARJAN in DANIJEL BLAŽEK, Študentski center - blok 1, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana - kupon v vrednosti 1.500,00 din
2. TONČKA VODNIK, Kidričeva 5, Kranj - kupon v vrednosti 1.000 din
ČE S POMOČJO ŠTEVILK PRENESETE ČRKE IZ KRIŽANKE V ZGORNJI LIK, BOSTE DOBILI GESLO DANAŠNJE KRIŽANKE:
Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo nalepljen na dopisnico pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 8. avgusta, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova!
Za današnjo križanko TRGOVSKO PODJETJE KOKRA KRANJ razpisuje naslednje nagrade:
1. nakup v vrednosti 1.500.00 din
2. nakup v vrednosti 1.000,00 din
3. nakup v vrednosti 800,00 din
4., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa.
3. SONJA LAVRENČIČ. Ul. Janka Puclja 7 Kranj vrednosti 800,00 din
kupon v
4. JANKO MOHORIČ, Deteljica 3, Tržič - praktična nagrada Gorenjskega glasa
5. MIHA BAKOVNIK, Hotemaže 3, Preddvor - praktična nagrada Gorenjskega glasa
6. MARIJA MARTINJAK, Češnjevek 2, Cerklje - praktična nagrada Gorenjskega glasa
Prvi trije nagrajenci lahko dvignejo nagrade v TOVARNIŠKI TRGOVINI M - OUARICE BRITOF, drugi pa v upravi GORENJSKEGA GLASA, Bleivveisova 16, Kranj. Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič.
Petek, 2. avgusta 1991
15. STRAN
GLAS
JOŽE KOŠNJEK
_Dr. IVAN KRISTAN, profesor ustavnega prava in sodnik Ustavnega sodišča Jugoslavije
Protest zoper nerazumno ravnanje sodišča
Dr. Ivan Kristan je skupaj z drugim sodnikom Ustavnega sodišča Jugoslavije iz Slovenije Rastkom Močivnikom zapustil sejo tega organa. Uvrstitev sklepa državnega predsedstva o umiku armade iz Slovenije na dnevni red sodišča nima pravne strokovne osnove, saj gre za politični, ne pa splošni akt, o političnih odločitvah pa ustavno sodišče nima pristojnosti razsojati. Prav tako bi lahko imela obravnava sklepa predsedstva na sodišču negativne posledice na mirno reševanje jugoslovanske krize. Sploh pa je ustavno sodišče v začetku julija uvrstilo na dnevni red slovenske osamosvojitvene zakone, čeprav slovenska sodnika nista mogla na sejo zaradi vojne, slovenska pobuda za korektno in strokovno Jgvnanje sodišča pa je bila zavrnjena.
Pretekli teden ste, videli smo tudi na televiziji, protestno zapustili zasedanje Ustavnega sodišča Jugoslavije. Enako je storil tudi drugi sodnik iz Slovenije Rastko Močivnik. Je bil vaš odhod iz dvorane protest zoper namero, da sodišče ocenjuje sklep zveznega predsedstva o umiku >rmade iz Slovenije? KRISTAN: "Za moj odhod je več razlogov. Najpomembnejši Pa je bil ta, da je ustavno sodišče z večino glasov odločilo, da zvrsti na dnevni red oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Predsedstva Jugoslavije o umiku jugoslovanske armade iz Slovenije. Skupaj s sodnikom Močivnikom sva zastopala stališče, da ta sklep ustavnega sodišča ni formalno ustrezen za oceno pred ustavnim sodiščem, ker ne gre za splošni akt, ker sklep o umiku ni bil objavljen v nobenem uradnem glasilu, bistven pa se mi je zdel pred-vsem politični moment. Mi nismo imeli dovolj časa, da bi Proučili politične posledice uvrstitve tega predmeta na sejo. Menil sem, da je tu možna vrsta političnih posledic, ki za-enkrat niso bile znane, ki pa bi utegnile škodovati mirnemu ra-~ Zreševanju krize v Jugoslaviji, ki se je začelo z Brionsko deklaracijo in menim, da je sestavni del tega procesa, ki ga je začela Brionska deklaracija, tudi ta sklep predsedstva Jugoslavije o umiku armade iz Složnije. Poudarjal sem, daje treba upoštevati, da se je Evropska skupnost tu izredno močno angažirala in je to v interesu Jugoslavije in seje začel praktično preizkušati ta sistem Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, sistem mirnega reševanja sporov v okviru te konference. Menil sem, da bi si
HELENA JELOVČAN
moralo ustavno sodišče vzeti dovolj časa, da bi proučilo možne politične posledice, preden da to na dnevni red. Ker tega niso upoštevali, sva z Močivnikom zapustila sejo, ker nisva hotela biti vpletena v to dejanje."
Ali obravnava takih sklepov sploh sodi v pristojnost zveznega ustavnega sodišča.
KRISTAN: "Menim, da ta sklep s stališča sedanje ureditve ni v pristojnosti ustavnega sodišča in ni primeren za presojo, ker ni splošni akt. Ustavno sodišče ocenjuje ustavnost in zakonitost splošnih aktov. V tem primeru pa gre za politično dejanje, za politiko pristojnih organov in tu se ustavno sodišče ne more vmešavati, ker gre za politične odločitve." Vaš tokratni protest zoper način dela ustavnega sodišča ni bil prvi. Pred kratkim ste se zopersta-vili obravnavi slovenskih osamosvojitvenih aktov na Ustavnem sodišču Jugoslavije. KRISTAN: "Povedati moram, da ni bil problem samo sklep predsedstva in njegova uvrstitev na dnevni red. Gre tudi za to, da je Ustavno sodišče Jugoslavije imelo 11. julija na dnevnem redu slovenske osamosvojitvene akte, ki jih je sprejela slovenska skupščina 25. junija. Tu gre za temeljno ustavno listino, za ustavni zakon o izvedbi te listine in pa za deklaracijo o neodvisnosti. Ustavno sodišče je takrat sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti teh aktov brez prisotnosti sodnikov iz Slovenije na tej seji. Mi takrat nismo mogli v Beograd, ker so bile vojne razmere. Prav tako nismo dobili dnevnega reda in gradiva za to sejo. Tudi takrat ni bilo ustreznega
Dr. Ivan Kristan iz Škofje Loke, profesor ustavnega prava in sodnik Ustavnega sodišča Jugoslavije. - Slika G. Šinik
časa za normalno pripravo seje. Predlagal sem, da se ponovi sklepanje o tej zadevi, da bi bili sodniki iz Republike Slovenije lahko navzoči in bi povedali svoja stališča do teh dokumentov. Ocenil sem, da je zavzelo ustavno sodišče napačno izhodišče, ko se je odloČilo za začetek postopka ocene ustavnosti. Tu je bila ponuđena dvojna rešitev. Ena rešitev je, da se ti trije akti ocenijo kot ustavnopravni akti, druga rešitev pa je bila, da se ocenijo kot navadni splošni akti. Razlika je bistvena. Če bi se sodišče postavilo na stališče, in to bi se po moji sodbi moralo, da so to akti ustavnopravnega značaja, potem ustavno sodišče nima drugega kot dati mnenje zvezni skupščini. Če pa gre za drugo izhodišče, da so to navadni splošni akti, pa lahko ustavno sodišče akte lahko razveljavi
ali odpravi. Jaz sem protestira', da je ustavno sodišče takrat, brez sodelovanja Slovenije, odločilo, da so to navadni splošni akti. Terjal sem ponovitev razprave zato, ker vsi strokovni argumenti pravijo, da so to ustavnopravni akti. Predlagal sem sklep, da ustavno sodišče ponovi to razpravo, vendar mojega predloga na seji 25. julija niso sprejeli."
Slovenska skupščina je 25. junija odpoklicala svoje predstavnike iz zveznih organov. Kakšna je vaša usoda kot slovenskega sodnika Ustavnega sodišča Jugoslavije?
KRISTAN: "Slovenija je sprejela koncept razdruževanja. Takrat je bilo poudarjeno, da bi postopoma prevzemala funkcije, ki jih je z ustavo iz leta 1974 prenesla na federacijo. Z ustavnim zakonom 25. junija je slovenska skupščina izrecno rešila status poslancev s tem, da jim preneha mandat, in status člana v predsedstvu Jugoslavije dr. Drnovška. Za druge funkcije izrecnega sklepa ni sprejela. Nekateri so tolmačili, da je bil takrat rešen položaj vseh Slovencev v zveznih organih, drugi pa so menili, da skladno s konceptom razdruževanja ni nujno, da gredo vsi takoj iz Beograda. Morda se sedaj že kaže potreba, da bi v nekaterih organih federacije Slovenci morali delovati, ker smo na škodi, če nas ni v teh organih, ker ti organi vendarle sklepajo o nas. Zlasti se mi zdi pomembno vprašanje Narodne banke. To bo v najkrajšem času politično vodstvo Slovenije razčistilo. Verjetno je tu pomemben vidik, ki ga prinaša Brionska deklaracija, sprejeta 7. julija, to je moratorij oziroma zamrznitev nadaljnjega procesa osamosvajanja. Morda bi se v treh mesecih, ki so določeni, tudi dalo v nekaterih zveznih funkcijah delovati. To je stvar odločitve organov Slovenije, skupščine, predsedstva, izvršnega sveta, in v tem okviru bo rešeno tudi vprašanje našega dela v ustavnem sodišču."
Ali lahko Ustavno sodišče Jugoslavije v razmerah, kakršne so, sploh še lahko opravlja svojo funkcijo. Ali je sploh lahko še
Zaprto stanovanje
Slišali smo, da pred zadnjim zasedanjem ustavnega sodišča niste mogli v beograjsko stanovanje in ste tudi zato zapustili sejo sodišča.
KRISTAN: "Jaz sem protestiral, ker sem ugotovil, da ni normalnih pogojev za delo. Eden od elementov te nenormalnosti je bilo tudi to, da jaz zvečer nisem mogel v stanovanje v Beogradu. Sem šel pač v hotel in naslednji dan smo ustanovili komisijo ustavnega sodišča in skupščine in tu je bil pooblaščeni človek, ki je upravičen odpirati stanovanja. Stanovanje smo odprli in ugotovili, da ni bilo ničesar ukradenega, zamenjali pa so ključavnico in mi smo spet dali novo. Je pa v okviru akcije zaseganja slovenskih stanovanj v Beogradu."
učinkovito, ko se je praktično jugoslovanska država sesula?
KRISTAN: "To je točno. Jugoslavija gotovo ni več takšna, kot je in tudi takšna ne bo mogla več biti. Gre pa tu za vprašanje pragmatičnega obnašanja, ali se bo Slovenija odločila, da se v določenih razmerah sploh z nekom v Jugoslaviji pogovarja, da sklepa dogovore za rešitev obstoječih vprašanj in tudi dogovore o prihodnji ureditvi odnosov. Tu pa je praktično vprašanje: s kom naj se Slovenija dogovarja. Če se postavimo na strogo formalno stališče, da z razdruževanjem Slovenije te Jugoslavije ni več, potem ne bi našli nikogar, s katerim bi se pogovarjali. To je formalna plat pogleda na problem. Druga pa je pragmatična. Mi rabimo sogovornika, da bomo uredili obstoječe odnose in razčistili obstoječa vprašanja, in da se bomo dogovorili za morebitno bodoče sožitje. Mi bomo tu ostali in bomo tudi v prihodnje potrebovali neke stike s svojimi sosedi. To je praktično vprašanje in se ne da sklicevati samo na norme. Gre za razmerja sil in skladno z njimi se je treba obnašati. Mislim, da bomo šli v dogovarjanje. Na roko pa nam gre pomoč Evropske skupnosti, ki želi, da se preneha vojaški konflikt in se začno pogovori. Vendar bo po moje tudi Evropska skupnost podpirala pragmatične rešitve. V tem sklopu je pač treba ocenjevati vse te organe."
Se je hkrati s zaostrenimi političnimi in gospodarskimi odnosi
Tavčarjev dvorec, uspavani lepotec
Škofja Loka, 1. avgusta - Tavčarjev dvorec na Visokem že tretje leto na zunaj Ves obnovljen in bleščeč čaka petičneža, ki bi mu vdihnil življenje. Dolgo časa je trajalo, celo turistična bodeča neža je bila potrebna, da ga je loška občina, doce-lashiranega, vzela iz zasebnih rok pod svoje okrilje, približno dve leti, da ga je s Pomočjo domačega gospodarstva obnovila in zaščitila pred nadaljnjim propada1 H[em. Od tedaj se je zgodilo marsikaj, pa vendar nič; mogočen in lep Tavčarjev dvorec, kulturnozgodovinski in turistični biser Poljanske doline, še vedno enako tog kot spomenik pisatelju Tavčarju za njim, sameva.
Sredi septembra lani je a v- ^mmmm%WSti^$m*. •
Arijski podjetnik, Slovenec, Jo-*e Anderlič na skupni seji (tedanje nove) škofjeloške vlade lr> predsedstva skupščine predstavil svoj projekt oživitve Tavčarjevega dvorca, potem ko je ^aja, ob zamenjavi oblasti, že skoraj podpisana pogodba ^ed njim in prejšnjo vlado Padla v vodo in je nov stran-Karski parlament izrekel moratorij na vse pomembne odločile tedaj sicer še legitimne sta-re vlade. Jože Anderlič je septembra doživel zavrnitev. Njen glavni avtor je bil nov izvršni Syet s skrajno previdnim predsednikom, ki je videl past v nameravani ustanovitvi mešanega
Podjetja Tavčarjev dvor, v katerem bi imel Jože Anderlič Prevladujoč (77,5-odstotni) de-
tež kapitala in kajpak tudi uPravl janja. Za občino je izvrš-
Draga loška oblast!
Vojna mi prekriža dopust, Jelko je umolknil, poletna vročina me izvabi od doma. Pridem na priljubljeno Visoko. Kako mi ga je žal. Ne samo Kala nove domačije, ne vem, zakaj ji večina reče Tavčarjev dvorec, žal mi je propadanja celotnega kompleksa. Najprej draži poznavalca nekdanjega videza že most, nato podrta mlin in žaga, še bolj podrti jez. Kam naj se pa grem namočit in ohladit v Soro, saj je postala skoraj hudournik?!
Srečam starejšega možaka, ki razmere pozna bolje od mene. Z roko zamahne, češ saj se ne splača. Vseeno mi odgovori na nekatera vprašanja, očitno je kljub svoji resigniranosti še vedno živo zainteresiran za primerno rešitev tega koščka loškega kompleksa.
Bo kdo rekel: v vojni smo, *pa taka vprašanja. Res je, vendar smo v vojni dva tedna, z Visokim pa se bojujemo že leta. In vojna, upajmo, se bo enkrat končala, problem Visokega pa ostaja, zato dejavnosti na tem področju (in vseh drugih) ne smejo zastati. Če v teh časih ni moč najti rešitelja, pa je zato ta čas pametno izkoristiti za skrben premislek nastale problematike.
Tudi je večkrat že kdo omenil: Visoko ni majhna stvar, ni zlepa najti človeka, ki bi mu bil kos. Tudi to je res, vendar je to znano že stoletja. Zato še dodaten razlog za temeljito in strokovno delo...
V Ljubljani, 12. julija 1991 Maja Ambrožič
(odlomek iz pisma)
nik zahteval vsaj 51-odstotni je nekaj dni kasneje sprejel tu-delež. Tako ponudbo pa je slo- di parlament, ob tem pa še
vensko-avstrijski podjetnik zavrnil, zavrnil je tudi možnost zakupa oziroma najema dvorca.
Stališče škofjeloške vlade
vprašal, kje bo občina dobila denar (iz proračuna), da bo izplačala Anderliča, ki je marca lani plačal v zastavo za dvorec dobro desetino njegove ocenje-
ne vrednosti, in kako dolgo'bo še dvorec, Čakajoč na drugega gospodarja, prinašal gospodarsko škodo.
Vlada je hitro odgovorila; sredi oktobra je sklenila objaviti natečaj za dolgoročni najem dvorca. V ponudbo je dala obnovljeno hišo in gospodarsko poslopje (2298 kv. metrov) ter
dvojni kozolec s pripadajočim zemljiščem. Namen: za turistično, gostinsko, športno, kulturno, izobraževalno, trgovsko dejavnost. Najugodnejši najemnik naj bi dvorec dokončno uredil do izteka leta 1992.
Od vladnega sklepa do danes je minilo dobre tričetrt leta, najemnik pa še vedno ni iz-
spremenil tudi odnos do Slovencev v Beogradu? Vi že dolgo hodite tja in morebitno spremembo lahko zaznate.
KRISTAN: "Po mestu veliko ne hodim. Kadar sem doli, intenzivno delam na sodišču. Doslej smo imeli na ustavnem sodišču vsaj med sodniki dosti normalne odnose, kljub temu da se nismo  strinjali  v posameznih predlogih,   rešitvah, vendar smo  normalno komunicirali. Moram pa reči, da je prišlo na zadnji seji do novih nians bolj odklonilnega odnosa do Slovencev. To bi lahko rekel. Če se bomo še sestali, kar je odvisno od politične odločitve, pričakujem, da bomo kot ljudje še normalno komunicirali. Je pa sedaj postala Srbija izredno agresivna, ne samo v odnosu do Slovenije, ampak zlasti do Hrvaške. Nekateri sodniki se identificirajo s to agresivnostjo Srbije in to je slabo. Tu bi mo rali upoštevati celo vrsto nera> čiščenih vprašanj in čustveni^ nabojev. Če bi stvari bolj nev tralno analiziral, niso takšne kot izpadajo. Edino zdravilo je, da se počaka. Tu je potre ben določen čas. Opazna je de ločena histerija proti Slovenij ki se kaže tudi v plenjenju slo venskih podjetij. Srbsko vod stvo potrebuje protislovenske histerijo, sicer bi moralo plača ti račun za neuspešno gospo darsko politiko. Miloševiču je uspelo najti spet novega sovražnika in najti krivca na Hrvaškem in v Sloveniji, potencialno pa tudi v Bosni in tako naprej. Evropo pa že tako ali tako ocenjujejo, da je sovražna do Srbije."
bran. Predsednik Vincencij Demšar, ki je zadevo že lani vzel v svoje roke, je v skopih besedah zaupal le toliko, da se je na natečaj oglasilo več kandidatov, da je kakšnih pet (iz Slovenije) resnih in da bo vse sklical na pogovor v začetki avgusta.
Pred jesenjo torej Tavčar jev dvorec ne more pričakovati novega gospodarja, vprašanje pa je, ali bo, čeprav bo strašansko petičen, zaradi nenavadno dolgega zavlačevanja, uspel odpreti vrata gostom konec naslednjega leta. Znotraj lepih pročelij stavb je namreč še vse prazno.
Še dobro, da je letos vojna, bi dejal cinik.... • Foto: G. Šinik
(MšMMEEGLAS 16. STRAN
PISMA, PODLISTEK
PREJELI SMO
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Obdavčeni otroci
Dne 29. 7. 1991 sva s sinom Klemenom po dobrem letu zbiranja nesla na kranjski Dinos -odpad bakreno odpadno žico. Lepo so naju sprejeli ter stehtali; bilo je 29 kg in nama odgovorili, naj po denar prideva naslednji dan, ker ima sin počitnice, sem to storil in šel naslednji dan sam. Ko sem znesek dvignil, sem mislil, da me bo kap. Prejeti bi moral 702,00 din, ko na listku zagledam promenti davek 235,20 din. Povprašal sem šefa, kaj je s tem. Odgovoril mi je, da je to republiški davek in da vsakemu to odštejejo, odvisno do količine, ki jo prinese, in da mu je zelo žal, da s tem zgubljajo stranke, posebno otroke, saj pravi, da jih je včasih kar mrgolelo tu. ko so nosili star papir in ostale stvari. Tako tudi ni čudno, če so mene obdavčili za dobrih 10 kg bakra. Iz 29 kg sem dobil plačanih 19 kg, kako naj otrok potem zbira star papir, in če ga prinese 100 kg, mu ga polovico plačajo, ostalo pobere davek. In kam gre tisti denar, se sprašujem, kje so tisti organi, šole, socialna služba - ostali, ki bi v takem primeru morali ukrepati, npr. država, ali v takem primeru res vidi samo denar, otroka pa obdavči, tako da nimajo nobenega veselja več, in tudi ne bo več zbiral. Država sama sili otroke v kriminal in na slaba pota. potem naj ne delajo več akcij zbiranja starega papirja in ostalega. Mislim, da otrok na pragu šolskega leta rabi za zvezke, knjige, ne pa, da se ubadam z njim in mu razlagam, zakaj so mu natrpali davek. Moj sin. in za druge upam trditi, da tega ne bo več počel. Če smo že mi obdavčeni pri OD, naj vsaj otroke pustijo pri miru in jim pustijo vsaj kanček volje v tej razpadajoči državi. Nisem edini, sprašujem se, ali družba sama sili mladino v kriminal, le še v kateri državi pobirajo otrokom davek na odpadni material, mislim, da nikjer.
Marsikateri otrok bi še zbiral in nosil na Dinos, samo dokler bo država, oblast pobirala takole otrokom davek zagotavljam, da jih na Dinosu ne bo veliko, kvečjemu na stran poteh, ker jim še ta kanček volje odvzamejo. S pozdravi!
Miro Gartnar
Narod naš dokaze hrani!
Vitomir Gros je z njemu lastno velikopoteznostjo razdelil novinarje na boljševike in klerikalce (Halo, skupščina; Delo, 19. julija 1991). Silna je njegova imperatorska volja. Zatrdno je prepričan, da se da državo ustvariti v enem dnevu.
Dnevi bojnih spopadov so bili zanj dragocen čas dejanj: gnili jugoslovanski armadi v brk je dal postaviti mreže na občinska okna (občudujoči ljudski glas jih je povzdignil v G ros o ve orglice), nervozno uradništvo je umiril z vrečami peska (morda bi tej inovaciji lahko rekli Vilkov peskov-nik). Ob hudem gnevu, ki ga je pognal na verolomne slovenske pogajalce (še zastavo te nove mehkoglidne Slovenije težko gleda) je kot župan kranjski (prava beseda bi bila cesarost) kar javno ožugal cagavega pikzigmar-ja Busha. Ta je verjetno dojel vso razsežnost tega svarila šele, ko je Vitomir golorok zajel dva agenta slovenske varnostno-in-jormativne službe (Bush bi zaman med svojimi silaki iskal takega šerifa).
Skratka, raztreskana so pota Vitomirove duše. Vendar mati in oča sta mu dala v zibel slovensko bremzo: skromnost. Npr. ne kolegica (iz politične nuje) Spo-menka Hribar (nehvaležnica, ki jo je revico dobrovoljno opozarjal na rdečehudobne strahove v argentinskih pampah). ne njegov oponent Jožef Školč (če bi bila pravica, bi ga Vitomir s kako to-nico zlata iz svoje blagajne trdo počil po demokratski buči) ga nista zmogla pripraviti do besede o protikomunističnih junaštvih, ki jih ima Vitomir menda res mnogo za uheljni.
In tu se začne moj predlog. Slovenci smo namreč grdi do svojih posebnežev. Ne dosadimo jim glorije.
Če hočemo biti država, kot se šika, pa naj bo temu konec. Ko ud našega rodu pokaže, da mu gre kaj od rok, zaščitimo ga. Vitomir Gros v teh nehvaležnih časih gnile demokracije morda res ne bo zmogel uveljaviti svoje ostrine vizionarja in imperatorja na politični njivi. Je pojavno polje njegove uveljavitve nedvomno ob boku s tistim rodom, ki ima premalo sodobne veljave in sodi med svetle narodove zarje od Butalcev in Krjavljev sem. Zal so ti dočakali javni blišč le v pre-vrnjeni domišljiji raznih pisunov in podobarjev. Se tistih nekaj, ki so se izmuznili v zgodovinski spomin, je bilo glorificiranih po smrti. Ali ne bi bilo škoda, da bi tako kot Blaža Peternela, slovitega Brnovega Bleska (njegovo imenitno storijo nam prinašajo zadnji Loški razgledi) tudi Vito-mirja Grosa šele po smrti opevali npr. s takole izbranimi hagio-grafskimi besedji kot Bleska: "Celo v izreke je prišel zaradi svoje posebnosti. Nikdar ni stegnil roke, ne v petek ne v svetek,
ni bil berač, čeprav je bil tak njegov zunanji videz.
Ljudem, ki v svoji skromnosti ostajajo nepravično prekriti s šavjem nemarnosti in zavisti, je treba dati odrske luči. Saj imamo zavode za varstvo naravne in kulturne dediščine, muzeje in tako naprej, ki bi morali steči narodnemu bogastvu in ne samo dregati med zaprašene kosti.
Predlagam, da glede na velike, od sojenic žegnane darove, Vitomirja Grosa razglasimo najprej za naravno znamenitost. Ko pa bo svojo maestralno, zaradi kratkega veka javnega vplivanja še nekolikanj barbarsko (tudi naši predniki so pri naletu v sedanjo otčevino marsikaj potrli) trmoglavost izbrusil, pa naj njegovo slavo obrusi skupina pero-grizov, veščih ohraniti zvezdni prah na veličini.
Tudi sam se (upam, da ne domišljavo prenapet, ampak vdano ustrežljiv) priglašam za kako pomožno opravilo pri takem vele-projektu.
Lepo pozdravljeni!
V Lescah, 23. julija 1991
Jože Dežman, kustos
RADIO - KRANJ ali je pomanjkanje napovedovalcev?
Z velikim navdušenjem sem že v začetku prisluhnila Radiu Kranj - 97,3 mehahercu. Nasplo-šno je skoraj vedno za vsakogar nekaj. Trudi se razširiti in popestriti svoj program. Tudi z voditelji je imel kar srečno roko. Vendar pa se je pred nedavnim vrinila med sicer prisrčne napovedovalce oziroma povezovalce ga. Metka Centrih-Vogelnik. Ne samo mene, tudi mnogo ljudi trdi enako, da jih spreleti srh, ko zaslišijo njen prisiljeno posladkan nosljati glas. Saj ni zaman prejela že toliko limon za sodelovanje na slovenski TV. In tudi za sedanje sodelovanje pri Radiu Kranj jo že ima.
Človek bi mislil, daje ženska že toliko časa na svetu, da bi imela lahko več izkušenj z medijem, pa žal tega ni opaziti. Ima očitno le veliko željo in veselje, vendar pa brez uspeha. Prava mora je poslušati intervjuje z gosti, ki jih vodi ona. Predvsem zato, ker bi bila rada učinkovita, pa izpade zelo siromašno - prazno.
Pri oddaji "Iščemo skritega reporterja" ne loči otroškega glasu in jih vika. V oddaji pa večkrat ustvarja zmedo, ker se dostikrat izkaže, da ne razloči, kaj je direktno in indirektno vprašanje in zato po nepotrebnem vsiljuje drugi NE.
V soboto, 20. julija 1991, na dan Margarete - Mete je jurišala na vse Metke tega sveta, oziroma Gorenjske. Trudila se je, da bi poslušalci lahko prišli do spoznanja, da je tudi "pocukra-na Metka" (čeprav bi bila lahko Meta) godova.
Zaradi ohranitve mirnih živcev odslej uporabim pravi gumb, da odpotujem po radijskih valovih drugam, čim dlje od nezaželene napovedovalke.
V. L., Kranj (naslov v uredništvu)
Pismo predsedniku predsedstva SFRJ
Gospod Stipe Mesić
Želim Vam sporočiti nekaj misli, ki me spremljajo že dolgo časa. Vedno znova se mi pojavljajo v miselnem tkivu, ki obdaja jedro najine skupne sedanjosti.
Ko Vas gledam in poslušam na ekranu ali berem v časopisju, ugotavljam, da ste po svoji miselnosti in dejanjih še vedno kaznjenec.
Vem, o čem govorim. Sam sem bil leta 1941 od Nemcev izgnan v Bosno, od 27. junija 1942 do 8. junija 1945 pa v različnih zaporih in taboriščih. Zadnje je bilo Dachau.
V vseh temnicah tega sveta smo zaporniki izvrševali ukaze in se jim izmikali. Hkrati s tem in zaradi tega je v nas živela kljubovalna nemoč, ki se je sproti transformirala v odločnost in upornost. To nam je omogočalo preživetje. Čas je delal za nas. Ostali smo notranje svobodni, brezkompromisno zvesti svojim idealom in zato strnjeni v čvrste in predane skupine z visoko moralno in etično držo.
Gospod Mesič! Za Vas pa tudi zame, je to passe. Niste več zapornik niti zmagovalec. Postali ste stečajni upravitelj nečesa, kar je treba nepovratno in dokončno umestiti v zgodovino med letnicama 1918 in 1991.
Za tako dejanje je potreben razumen, z logiko obdarjen, human in odločen izvrševalec in ne zarotnik, upornik ali prevarant.
Eksekvaturo za to dejanje Vam je v roke položila Evropa z Brionsko deklaracijo, ki je za nas Slovence sicer boleča in krivična, kljub temu pa so jo naši pogajalci, jo je naš parlament in naše ljudstvo sprejelo racionalno, trezno in brez zahrbtnih misli.
Tu se začenja najin skupni problem, ki ga imate Vi pred kamera/ni in svetovno javnostjo, jaz pa pred ekranom.
Preprosto ne razumem, kako je mogoče, da se kljub svojemu ustoličenju in Brionski deklaraciji vedete tako, kot da Vam je nad Bermudskim trikotnikom ponorel kompas.
Če ste predsednik od Evorpe priznanega predsedstva te nesrečne bivše države, ne uvidim, zakaj na njegovih sejah še vedno sedijo betonske glave ter potuhnjene in zahrbtne kreature balkanske, čaršijsko-mafijske politične elite. Ne bom jih posamično našteval. Poglejte okrog sebe in jih naženite na hodnik, v čakalnico. Spustite jih k sebi šele, ko boste v predsedstvu med seboj na jasnem, kaj morate v teh, sedaj ne več celih devetdesetih dneh storiti.
Zberite predsedstvo ali njegov preostanek, položite karte na mizo in se dogovorite za to, kar vam narekuje razum, človeška vest, brionski dokument in dolžnost do Vašega lastnega, do mojega in srbskega, do makedonskega, črnogorskega in drugih narodov, tudi do albanskega.
"VIC" - MLADI VOZNIK d.o.o. KOROŠKA 5 (Hotel CREINA) KRANJ
AVTO
ŠOLA
— teoretično in praktično izobraževanje
— organiziranje zdravniških pregledov
— obročno odplačevanje praktične vožnje
RENT a CAR
— izposojanje osebnih avtomobilov po konkurenčnih cenah CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA OD 1. AVGUSTA POSLUJEMO NA KOROŠKI 5. V HOTELU CREINA (vhod Vinoteka-Disco)
Tel.: 213-650 (int. Avto šola - Rent-a-car)
328 602 NON STOP
Izdelajte načrt, definirajte naloge in določite roke za izvršitev, nato pokličite s hodnika vsakega izvrševalca posebej, mu zapovej-te, kaj naj stori in ga odpustite, da nalogo opravi.
Če ne more, ne zna, če noče ali postopa svojeglavo, uporabite vso avtoriteto, o kateri sami pravite, da je samoumevna, kot tako pa Vam jo zaenkrat pripisuje tudi Evropa in mu povejte naravnost in brez predsodkov, da od tistega trenutka naprej ni večna spisku.
Dogovarjajte se z republiškimi pogajalci, ki so Vaši pravi partnerji in ne vojaška hunta, ki Vam očitno zapoveduje in piše ultimate.
Na vsako vprašanje odgovorite naravnost in jasno. Za duhovičenje, pitijske odgovore in sprenevedanje niso več primerni časi.
Izberite si sodelavce, ki bodo imeli v glavah razum, v srcih pa poštene namene. Medsebojno izigravanje in "nadmudrivanje" je podla igra, ki si je člani predsedstva v tem trenutku ne bi smeli več privoščili, čeprav so to počeli v zadnjih desetih letih zelo dosledno. Gospod Mesič!
Sedite pri vzvodih pooblastil in oblasti, ki jo tokrat prizna in ji zaenkrat še verjame tudi mednarodna skupnost. S tega mesta lahko usodno odločate o celih narodih in usodah posameznikov.
Terjam od Vas, da se tega zavedate vsak trenutek, kajti najina skupna zaporniška izkušnja je prebridka, da bi jo zaradi ne-razumnosti in nadutosti od oblasti zasvojenih in obsedenih generalov ali politikov doživeli tudi najini otroci in vnuki.
V upanju, da sva istih misli. Vas lepo pozdravljam.
V Ljubljani, 15. julija 1991
Bivši dachavski zapornik SCH J 58764 Hardvik Pirnovar
ODMEV
KRANJ, JAKA PLATIŠE 13
Tukajšnji časniki še po d*L,x tednih, ko so se končali mednarodni folklorni festivali, opisimj-jo sijajen nastop skupine SAK^ Kranj. Ta skupina, ki je nasjL{ pala v mestu Lachine v pokrafL. Quebec in v mestu CornwauL.t pokrajini Ontario, je pokazvL, pravo umetnost slovenskih Ij&J skih plesov in slovenske glasbip
Prireditelji festivalov kot tIL. obiskovalci ne morejo preliva' odlične organizacije pri tej /j a klorni skupini. Še vedno dolQ vam telefonske klice in pohvdy ki jo naj pošljem naprej v Krati. n
Resnica je, da je bilo v zač' 1 ku od kanadskih prireditem^ slabo organizirano za prihodi^ skupine, ki je štela 51 oseb. 7L ko da je skupina bolj siromasin preživela prva dva dni v KanaA.
Treba je dati veliko pohval-vodji Folklorne skupine SaU Kranj, gospodu Zvonetu Gd s tarju, kije ne samo vodil, pači, tudi bodril v času, ko je bilaV domovini mala vojna, ter je "tj katere člane skupine zaskrbi za svojci, ali za družinami v S< movini. Skrbel je, da je skupu nemoteno naprej nastopala , kot prva skupina v tujini zasi i pala Republiko SLOVENIJO.l
Ko je sredi največjih razbiT jenj v Sloveniji prišlo do vprak nja o povratku, sem osebno sv, pil v stik z ministrom Dr. Pa rom Vencljem, ter z direktorji l\ varne Sava-Semperit v Kranj ter po njihovih navodilih do< druge variante povratka v doni1 vino za vso skupino. Ena iznt' linij je bila Canadian Airw0] do Milana. Ta družba je bi stalno v stiku z menoj in tov no, tako da se ni bilo treba ba da bi skupina ostala v tujini, varni Sava Kranj, direktorje^ vsem članom Folklorne skupil Sava - Kranj, ter vam vsem A Gorenjskem glasu lep pozdrav] Janez Žarfi Montreal - Kanadi
POJASNILO!
Hočem gledati televizijo (Gorenjski glas št. 59, torek i\ julij)
Naš bralec Janez Markun, sl\ nujoč na ulici Staneta Žagatf, 55 v Kranju, obvešča, da ni d\ tor pisem, zaradi katerih stti zbirali podatke za navedeni čl\ nek.
Peter Čolnar 9
DREVESA V GOZDU
Redno je okoli desete ure zazvonil zvonec in Bizjakovi delavci so prinesli stvari kot nekakšne davek Rdečemu križu.
Policijska postaja
Že takoj v začetku svojega dela se je moral srečati tudi s policijo. Tja je hodil po najrazličnejših opravkih.
Konec aprila je prišla k Lojzetu žena ljubljanskega sodnika dr. Koršiča s priporočilom in pooblastilom. Bila je namreč od-bornica glavneg odbora slovenskega RK v Ljubljani.
Njenega sina so v Zagrebu zaprli ustaši. Nekje je izvedela, da je zaprt na glavni policijski postaji v Petrinjski ulici.
Povedala je, da je bil sin med prostovoljci, ki niso mogli verjeti, da se bo Jugoslavija tako neslavno razsula.
Kako naj se stvari loti? Postopal je okoli policijske postaje na Petrinjski ulici in opazoval. Videl je, da prihajajo opoldne ljudje z zavitim živežem in ga oddajajo stražniku. Stražnik je poiskal imena v knjigi in vpisoval na pakete številke celic.
Lojze seje "prilepil" na nekega neznanca, ki je nesel zavitek s hrano. Ko je stražnik listal po knjigi, je opazil v njej nekaj slovenskih priimkov, med ostalimi tudi Kranjčana Pernuša in Rohr-mana.
Nasproti policijske postaje je bila gostilna. Sel je tja in naročil tri kosila. Tako je pričel vsak dan prinašati v zapor kosila za Koršiča, Pernuša in Rohrmana. V stražnikovem spisku je odkrival nova in nova slovenska imena. Čez nekaj dni je imel na svojem spisku že od 20 do 30 ljudi.
Kako spraviti ljudi iz zapora?
S položajem je seznanil dr. Breslerja. Ta se je takoj odločil, da je treba poskusiti rešiti ljudi, t.j. prostovoljce.
Koršičeva je nekako dobila dobro zvezo. To je bil eksponiran ustaš dr. Krunoslav Draganovič, ki je ob vsaki priložnosti zatrjeval, daje osebni Paveličev prijatelj. Draganovič je bil vsemogočen.
Dr. Bresler je sestavil tekst za transportno listo. Kasneje so na takšno listo na policiji večkrat pripisali, da so Slovenci s tem "izgnani iz NDH,dokler bo obstajala". Koje dr. Bresler to videl, se je pričel smejati, saj je vedel, da vse skupaj ni resno in da tisti "dokler" ne bo veljal dolgo.
S tako sestavljeno transportno listo je šel Lojze na policijo. Odpravili so ga zelo na kratko:
"Kaj pa vendar mislite"! To so protihrvaško orientirnai zaporniki!" '
S policije je odšel k dr. Breslerju in dr. Draganoviću in jima vse povedal.
"Poskusite še enkrat," je bil kratek Draganovtćev odgovor.
Ko se je vrnil na policijo, se je položaj spremenil. Očitno je posredoval dr. Draganovič.
Sprejel ga je neki višji uradnik "pristav" Burič. Ponudil mu je "hapšenice" z besedami:
"Sedaj izberite svoje Slovence!"
Umaknil se je v drugo sobo, tako da si je vse skupaj po m volji ogledal in zapisal. Izbiral je po posluhu. Zapisoval si je pf imke, ki so zveneli bolj slovensko ali pa se ravnal po rojstnih kf3
J'ih-
Kasneje, ko je bil na policiji že bolje vpeljan, so mu dali razpolago še katalog. Pri vseh Slovencih je bilo kot razlog zapo zapisano: "Pripravljal atentat na Savski most", pri Srbih pa je I vzrok: "Pravoslavje".
Nadzornik zaporov
S svojim rednim obiskovanjem zapora je prišel tudi v stik nadzornikom zaporov Bencaričem (nadzornik UZA), ki mu '. predajal zapornike.
Prvič se je srečal z njim, ko je prinesel potrjeni transporti1 list tudi od italijanskega generalnega konzulata.
Bencarič je bil v vojaški uniformi. Na prvi pogled surove! izgleda. Tipičen žandar. Ko mu je prinesel prvi transportni list, j odločno dejal:
»Ne bi jih dal jaz Rdečemu križu, marveč pred zid!«
V začetku je pomenil pravi živi strah. Zanj je bilo vedno M narobe. Ali se ni dalo priimkov dobro prebrati, je bila kakšna k" pija premalo ali kaj drugega.
POJASNILO BRALCEM PODLISTKA Zaradi manjšega obsega časopisa (vojna oz. izredne razmere, pj? letna shema) v preteklem mesecu podlistka nismo objavlja'' Bralcem zanimivega prispevka Petra Čolnarja sporočamo, da t podlistek odslej spet redno na straneh Gorenjskega glasa.
I9£etek, 2. avgusta 1991
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
17. STRAN (g©K®K&J©IEEGLAS
Kultura bivanja
PRENOVA ALI RUŠENJE
Radovljica - Odveč bi bilo danes razmišljati, kako bi se lotil prenove Prešernove ceste v radovljiški občini znameniti arhitekt Vurnik,
radovljiški rojak. S tem si pač morajo beliti glavo današnji arhitekti.
Da gre za vprašanje, ki ga je 'redno na novo prevrednotiti, Pa menijo radovljiški arhitekti tbrani  v  Društvu arhitektov "Radovljica Joža  Murka - v Ustanavljanju. Pred kratkim so prav o tem vprašanju pripravili jposvet, na katerem so govorili # oceni novonastalega ambien-Tfta v luči podatkov o stanovanjskih potrebah v občini. Vsako J/Poseganje v mestni prostor po-"'|eg zunanjega videza nosi s se-Poj tudi celo vrsto drugih sprememb. V ta problem so rado-Uiški arhitekti kot kaže po-umno    dregnili. Družbene Premembe zadnjega časa so >'e namreč takšne, da se bodo dsevi   novega razmišljanja, cenjevanja, posledice stanovanjske zakonodaje in drugih novosti od tako imenovane pri-fl) vatizacije naprej poznale tudi Jna takšnih projektih, kot je na JPrimer prenova Prešernove ce-
/i   Najbrž ni nobenega dvoma, 3{da so bili stanovanjski objekti 3/°b tej cesti med najslabšimi, če ^že ne najslabši v občini, saj leto ^nastanka sega tja v pozna tride-»jseta leta. Kaj lahko nastane na-j. mesto nekdanjih stanovanjskih 7 blokov, je zdaj razvidno iz že j deloma vseljenih novih stavb ^ na vzhodnem delu Prešernove, ^s čimer mesto dobiva v tem Pretežno upravnem delu po-vsem  novo  podobo. Druga stvar je seveda, ali je rešitev Parkirnega prostora, razporejena po razpoložljivi površini tega dela ulice tudi racionalna, gadljiva očem prav gotovo
. Vendar pa se arhitekti ne jokamo v ta že obnovljeni del Prešernove ceste," razlaga dipl.
ing. arh. Janez Urbane iz društva v ustanavljanju, obenem pa je tudi načelnik uprave za urbanizem radovljiške občine,
"pač pa razmišljamo o tem, ali je smotrno tudi preostali del stavb na Prešernovi podreti in zgraditi še več stanovanj po dosedanjih načrtih. To se nam zdi vprašljivo, ker se bo kaj kmalu
pokazalo, da je v Radovljici stanovanj dovolj. Zato bi kazalo razmisliti o spremembi načrtov Prešernove ceste: zakaj podirati in zgraditi še več stanovanj, če pa bi lahko sedanja le
obnovili. Lahko bi le obnovili ta sedaj dokaj slabo vzdrževana stanovanja, lahko bi jih prenovili v stanovanja višje kvalitete, ali pa prostor namenili za
kakšne druge vrste stanovanjske pozidave. Do odgovorov bi se v občini morali dokopati že kmalu, še to jesen."
Prešernova cesta, pravzaprav nadaljevanje stanovanjske gradnje v njenem zahodnem delu, je očitno z dilemo, ki jo je glasno radovljiški javnosti zastavila arhitekturna stroka, postala pravi izziv za radovljiško občino. Po svoje problem ni prav nič izjemen, saj bodo najbrž s težko pričakovanim postopkom privatizacije pa tudi vsemi posledicami, ki jih prinaša, takim vprašanjem morali pogledati v oči tudi v drugih urbanih okoljih. Ali kaže brez preverjanja podatkov o potrebah po stanovanjih, graditi naprej prav tako, kot je bilo načrtovano pred leti, bo verjetno trd oreh za marsikateri občinski parlament. Pričakovano praznjenje stanovanj, selitve v boljša in večja ter po drugi strani selitve v manjša in slabša stanovanja - kar vse prinašajo posledice nove zakonodaje, bo gotovo poleg vsega
drugega imelo vpliv tudi na drugačno podobo mest. Seveda ne takoj, pač pa v naslednjih letih. Morda ne bo več tako hitro zraslo kako novo naselje, pač pa se bo v novih razmerah našel denar za celovito obnovo starih, dotrajanih stanovanjskih sosesk, ki so bile doslej deležne le skromnih vzdrževalnih del, celovite prenove pa ne.
Prešernova ulica, njen začetek vsekakor, je bil vzorčen primer takšne celovite prenove. Ali je bil ustrezen ali ne, se bo verjetno razpletlo na primeru drugega dela; ne nazadnje sta dva stanovanjska bloka v zahodnem delu že izpraznjena. Kakšne bodo povezave novega in starega dela ene in iste ceste, bodo v Radovljici odločali na jesenskih skupščinskih sejah. Da se bo okoli tega od stroke izpostavljenega problema še močno kadilo, ni nobenega dvoma. Končno pa so posebej v tej občini že kar vajeni dvigovanja prahu okoli prostorskih problemov; ko se poleže prah okoli enega, na primer okoli blejskega trgovskega centra, se zapraši okoli česa drugega. Na obzorju so poleg Prešernove ceste in njenega drugačnega videza že tudi novi problemi, ki jih prinaša gradnja drugega tira ob sedanji enotirni gorenjski železniški progi. Pravzaprav je kopica teh problemov, ki vzni-kajo na tem prostoru razumljiva: urbanizacija se razvija prav na enem najlepših in tudi kulturno najbolj dragocenih območjih in vsak nesmotrno postavljen zidak lahko ogrozi tako kulturno kot naravno dediščino tega prostora. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler
KURNIKOVA PRIZNANJA
Tržič - Na slavnostni seji skupščine občine Tržič ob občinskem prazniku bodo v ponedeljek, 5. avgusta, ob 18. uri v Paviljonu NOB podelili letošnje Kurnikove nagrade tržiškim kulturnim delavcem.
Med dvanajstimi predlogi sta izvršni odbor ZKO Tržič ,n komisija za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odliko-vanja in priznanja sklenila, da priznanja prejme šest posameznikov in skupin. Zlato Kurnikovo plaketo in nagrado prejme Nadislav Salberger in sicer za njegov vsestranski de-■fž pri predstavljanju in varovanju kulturne dediščine kot tudi pri organizaciji društev, skupin in drugih oblik življenja v občini Tržič.
Dve enakovredni srebrni Kurnikovi plaketi in nagradi se Podelita Maji Ahačič za dolgoletno ustvarjalno, poustvarjal-no, mentorsko in organizacijsko delo na področju amaterske Kulture in Ljubi Nadišar za dolgoletno ustvarjalno, poustvar-jalno, mentorsko in organizacijsko delo na področju folklorne dejavnosti.
Bronaste Kurnikove plakete in nagrade pa se podelijo: Gledališču Čenče pri Mladinskem gledališču Tržič za izredne dosežke na gledališkem področju v sezoni 90/91, Kvintetu bratov Zupan za izdajo samostojne glasbene kasete v sezoni 90/91 in uredniškemu odboru S'm Tržičan pri ZKO Tržič za •zdajo dveh pesmaric tržiških pesmi in napevov.
Boris Kuburič
ZAČENJA SE IDRIART
Bled - S slovesno otvoritvijo se na Blejskem gradu v nedeljo, 4. avgusta, ob 17. uri začenja letošnji sedmi mednarodni festival IDRIART. Nadaljeval se bo ves teden do 8. avgusta s koncerti ter s dopoldanskimi predavanji v Festivalni dvorani in popoldanskimi tečaji v osnovni šoli Bled.
Na otvoritvi bodo udeležence pozdravili Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije, ing. Vladimir Čeme, predsednik radovljiške občine in Miha Pogačnik, predsednik Idriarta In-ternationala. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala Alenka Bole - Vrabec, bo nastopil Trobilni kvartet Gallus. Ob 21. uri bosta v Festivalni dvorani na koncertu, posvečenem Mozartu nastopili sopranistka Olga Gracelj in pianistka Breda Zakotnik.
V ponedeljek, 5. avgusta, ob 21. uri bo na Blejskem otoku koncert urugvajskega kitarista Baltazarja Beniteza igral bo skladbe španskih skladateljev. V torek, 6. avgusta, ob 21. uri bo v blejski župnijski cerkvi koncert godalnega kvarteta Enzo Fabiani iz Ljubljane. V sredo, 7. avgusta, ob 21. uri bo v Festivalni dvorani koncert violinista Mihe Pogačnika, na klavirju ga bo spremljala bolgarska pianistka Marija Namitscheva: predstavila bosta dela R. Schumanna, Elmarja Lampsona, A.G. Schnittkeja in Bele Bartoka. V četrtek, 8. avgusta, bo v okviru "bohinjskega dne" dopoldanski koncert v bitenjski cerkvi v Boh. Bistrici, nastopila pa bosta violinist Miha Pogačnik in violončelist Miloš Mlejnik. Ob 17. uri pa bo v cerkvi v Srednji vasi v Bohinju koncert Slovenskih madrigalistov s programom renesančne zborovske skladbe Jakoba Gallusa.
Festival Radovljica 91
SHOW HERMANA BUCHNARJA
V nedeljo zvečer je na koncertno prizorišče v radovljiški graščini igraje na dude prikorakal mož v beli obleki in nato zapel: »O, moj ljubi Avguštin... sreča je le dim.« Še preden so si obiskovalci lahko opomogli od veselega presenečenja, je ob spremljavi lajne zazvenela Pese,
iz Palestine Valterja von der Vogelvveiderja. _
.Njegovo ime je simbol sred-nJeveškega trubadurja, katerega pesniško izpoved so stoletja kasneje primerjali s samim va-ruhom nemškega Parnasa - Govejem. Toda ustvarjalno vo-starodavnih potujočih mu-Okusov je bilo, da so verzi brez podije kot mlin brez vode. ^ako je moč te besede v celoti Osvojiti, je na prvem koncertu festivala Radovljica 1991 po-;\.a2al dr. Hermann Buchner. i*°t prava poosebitev potujoča glasbenega viteza je raz-Kr,val skrivnost evropske zgodbe glasbe od 12. do 16. stoletja.
pri tem je neverjetno število starih instrumentov, s katerimi ra2Polaga na .svojem nastopu.
Če jih ni uporabil za spremljavo glasu, jih je obravnaval solistično. Pod njegovimi prsti je tako zazvenela tudi cela vrsta flavt: sopranska kljunasta flavta, najmanjša kljunasta flavta, pastirska in flavta z bobnom. Svojega instrumentarija se je Buchner lotil natančno in z im-provizacijsko spretnostjo. Tako je izstopala improvizacija na gamsovih in krivih rogovih, najmanjši kljunasti flavti in predvsem v izvedbi Veni sanete spiritus Mbncha von Salzbur-ga. Ob vrsti plesno naravnanih skladb, pa bi poskočne noge najraje hvaležno zatopotale.
Buchner pa mojstrsko obvlada tudi svoj glas. V poustvarjal-nem zanosu premišljeno ostaja
v okviru gotske in renesančne poetike. Ne ponuja arioznega razkazovanja, temveč mešanico recitativa, psalmodije in rezke spevnosti. Ravno to je tisto, kar naša ušesa sprva nemara nezaupljivo sprejemajo, a že naslednji hip jih osvoji izrazna moč stare glasbe.
Šalmaj, psalterij, cimbalon in zvončki so instrumenti, ki jih je Buchner uporabil za spremljavo. A uspelo mu je še nekaj. Številno občinstvo je pripeljal do tega, da se je vključilo v sam koncert. Njegov glas je zazvenel kot leteči ton, nad katerim se je vzpenjala melodija Vater unser Martina Luthra.
Razgibati občinstvo Buch-nerju ni bilo težko. Njegov na-
stop se imenuje One man show. Do ravni sproščene umetniške prireditve si je namreč
pomagal z besedo. V svojem komentarju je tako razložil pomen instrumentov kot usmerjal
pozornost poslušalcev za določeno izraznost glasbe. To mu je
najbolj uspelo v pesmih iz Car-mine burane, francoskem con-
duetusu Mors vitae propita in Slavčku Jacoba van Eycka.
Vsekakor je Buchner poskrbel za sproščen in zanimiv umetniški večer. Podobne večere lahko pričakujemo tudi v nadaljevanju radovljiškega Festivala.
Cvetka Bevc
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V gradu Kieselstein, Tomšičeva 44, do danes dan odprtih vrat za otroke vseh starosti: od 9.30 bodo najmlajši risali, peli, plesali, packali z glino, poslušali pravljice, popoldne od 17. do 19. ure pa bo podoben program za najmlajše in malo večje. Prireditev bo zaključil koncert Pihalnega orkestra Kranj. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhar. V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevisa je do konca avgusta odprta prodajna razstava del akad. kiparja Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj in Dolika z Jesenic. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov iz 19. stol. - iz zbirke Zdravilišča Rogaška Slatina. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo med 10. in 17. uro.
KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. RADOVLJICA - V gostilni Kunstelj bo danes, v petek, ob 21. uri koncert Moškega pevskega zbora Bohinj: prireditev sodi v okvir Radolško poletje 91. V galeriji Šivčeve hiše je še do nedelje, 4. avgusta, na ogled razstava slik Ejti Štih de Fernandez de Cordova.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavljajo Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Žerko. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja linoreze Agata Trojar. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB odpirajo danes, v petek, ob 20. uri razstavo del slikarja Ernesta Krnaiča - Enčija s promocijo njegovega koledarja. Na otvoritvi bo igral na citre Miha Dovian. DOMŽALE - V torek, 6. avgusta, ob 20. uri se bodo v cerkvi v Grobljah nadaljevali stilni koncerti komorne glasbe. Nastopil bo urugvajski kitarist Baltazar Benitez s programom španske glasbe.
Drevi v Šivčevi hiši
NEUGASLA SLOVENSKA OGNJIŠČA
Radovljica - Danes, v petek, ob 18. uri vabi galerija Šivčeve hiše na razgovor o umetniškem ustvarjanju slovenske slikarke Ejti Štih de Fernandez de Cordova in na literarni večer z naslovom Neugasla slovenska ognjišča.
Slikarka Ejti Štih de Fernandez de Cordova že vrsto let živi v Boliviji; več kot mesec dni je razstavljala v galeriji Šivčeve hiše. Pred kratkim je odpotovala domov, zato bo pogovor o njenem ustvarjanju tekel z njeno mamo slikarko Melito Vovk z Bleda. Razstava bo odprta še do nedelje, 4. avgusta, vsak dan med 17. in 19. uro, v soboto in nedeljo tudi od 9. do 11. ure in popoldne od 17. do 19. ure.
Po razgovoru o slikarki bo še literarni večer, ki so ga člani Linhartovega odra pripravili že za otvoritev razstave in v čast Svetovnega slovenskega kongresa, vojna pa je prireditev preprečila. V literarnem večeru bodo predstavili literarno ustvarjalnost, predvsem poezijo Slovencev, ki so ustvarjali in še ustvarjajo v tujini.
FESTIVAL RADOVLJICA 91
Radovljica - V radovljiški graščini bo danes, v petek, ob 20 30 v okviru koncertov Festivala Radovljica 91 nastopil izraelski čembalist Shalev Adel. Umetnik, ki bo te dni sodeloval tudi na ljubljanskem Festivalu, bo izvajal dela Johanna Sebastiana Bacha. Izraelski Čembalist in akompagnist seje doslej uveljavil na mnogih mednarodnih tekmovanjih po Evropi, na koncertih pa nastopa z najboljšimi sodobnimi glasbeniki, kot so A. von Ramm, Sh. Mintz in drugi.
V nedeljo, 4. avgusta, ob 20.30 pa bo v radovljiški graščini ob zaključku festivala stare glasbe nastopil petčlanski madžarski ansambel za staro glasbo Kecskes ensemble, ki sodi med najboljše madžarske ansamble tovrstne glasbe.
OD NAPADOV DO ZMAGE
Komaj mesec dni po koncu vojaških spopadov v Sloveniji se bodo na knjižnem trgu pridružile Vojni za Slovenijo Cankarjeve založbe še dve knjigi na isto temo - Vojna v Sloveniji, ki jo pripravljata Mednarodno tiskovno središče Ljubljana in Slovenska tiskovna agencija ter knjiga, ki jo pripravlja revija Mladina.
Vse tri knjige vsekakor sodijo med tako imenovane "hitre" knjige, ki so se v Sloveniji najprej pojavile s procesom proti četverici in nadaljevale z drugimi pomembnimi dogodki. Zanimivo, da so se s temi izdajami ukvarjale predvsem manjše zasebne založbe, zdaj pa po takšni obliki posegajo tudi velike in uveljavljene založbe.
Mednarodno tiskovno središče, ki pošilja knjigo Vojna v Sloveniji v javnost te dni, se je odločilo za drugačen pristop h knjigi, saj le-ta ne obravnava samo letošnjih vojaških spopadov; druga polovica knjige, ki nosi podnaslov Od napadov na JLA do zmage nad JA, govori o nastajanju demokracije in slovenske države. Prav zato sta pri nastajanju knjige sodelovala tudi Franci Zavrl (ta je v knjigo med drugim vključil povzetek vojaškega dokumenta 5044-3, zaradi katerega je bil obsojen, fotokopijo prepovedanega članka Noč dolgih nožev itd.) in fotograf Tone Stojko, ki zdaj prvič objavlja fotografije s procesa proti četverici. Knjiga je zato postavlja vojaške spopade v Sloveniji v okvir nastajanja slovenske državnosti: soavtor Franci Zavrl zato piše, da se vojna ni začela 27. julija in končala 4. avgusta, ko knjiga izide.
(3©I!M^MiaiGLAS 18. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 2. avgusta 1991
MALI OGLASI
^217-960
APARATI STROJI
Mizarske STROJE, prodam ali oddam v najem. « 46-234 10713
Pfaff, dvoredni PLETILNI STROJ, z motorjem, prodam na 3 obroke -na čeke. Đukić, Krvavška 18, Cerklje,« 218-023_10834
Ugodno prodam mizarsko KOMBI-NIRKO, 6 operacij, šir. 50 cm, z de-lovno mizo 2.50 m. « 49-224
Ugodno prodam POMIVALNI STROJ Candy. « 79-636 10848
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK in sobno PEČ. « 214-227 10851
Prodam ohranjen ŠIVALNI STROJ v omarici.« 328-078_10862
Technics ZVOČNIKE, prodam ali
menjam. « 218-575
10871
Ugodno prodam GLASBENI STOLP Silva. J 49-442 10890
Prodam 4-nitni OVERLOK Previ-leg. « 43-195, popoldan 10899
Ugodno prodam BLAGAJNI NCR in Peka 4. « 213-481_10910
Za 5.000,00 din prodam WCR 890 Condor. « 59-122_10926
Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK na trda goriva. ^ 061/841-157 10946
Prodam vgradni ŠTEDILNIK (2 + 2), Gorenje, rjav, skoraj nov. « 218-005_10948
Prodam starejši barvni TV, ekran 73 cm. Cena 3.800,00 din. Bojan Komac, Koroška c. 7, Tržič 10952
Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO« 214-027 10976
Prodam MOTORNO ŽAGO Alpina. Rado Smolej, Savska 42, Bled -Ribno_10977
Prodam barvni TV Gorenje, z da-Ijincem. « 40-134_10979
Prodam starejšo zamrzovalno SKRINJO, « 324-602 10997
Poceni prodam 3.500-litrsko kovinsko CISTERNO za kurilno olje, PRALNA STROJA - Candy in Ca-stor ter nov porcelanski UMIVALNIK« 216-206_11002
Poceni prodam vrtno KOSILNICO Rasenmeister. « 216-724 11003
Prodam ohranjeno plinsko PEČ Colged« 216-724_11004
Ugodno prodam FOTOKOPIRNI APARAT Olivetti Copia 1000. « B02-661, popoldan_11016
Prodam vrtno KOSILNICO rasen-meister.« 216-724_11052
Prodam novo kalilno PEČ, prostornine 36 I. « 45-053_11055
Prodam STROJ za okroglo bruše-nje. « 45-053_11058
Ugodno prodam PRALNI STROJ Zoppas.« 216-724_11064
Prodam SILOKOMBAJN SIP SK 80 S. Glinje 13, Cerklje 11074
Prodam KASETOFON Techincs M 245 DBX. « 620-922_11076
Prodam digitalni AVTORADIO Grundig.« 620-922_11078
Prodam ZVOČNIKE VVharfedale laser 90. « 620-922_11080
Prodam novo registrsko BLAGAJNO.« 74-330, zvečer 11081
Prodam rabljen MOLZNI STROJ Virovitica, « 325-143_11095
Prodam TRAKTOR Massev Fergu-son, 38 KM. Borštnikova 10, Cer-klje_11098
Prodam MLATILNICO. Sr. Bela 16, Preddvor_11105
Prodam barvni TV Gorenje, z da-Ijincem. « 40-134_11108
Prodam novo VIDEOKAMERO Sa-nyo VMD6P.« 801-472 11113
Ugodno prodam PLETILNI STROJ Passap Duomatic 80 ter 220-litrsko in 240 litrsko HLADILNO OMARO. g 75-956_11118
Prodam dobro ohranjen barvni TV Azur.« 41-332_11133
OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo, prodam.« 215-650 11135
Ugodno prodam 650-litrsko zamr-zovalno OMARO. HT 42-135 11136 Prodam barvni TV Multitech, star 2 leti, za 10.000,00 din. « 631-495 _11157
Za 10.000,00 din prodam PEČ Alp-term.« 81-723_11161
HIAB - hidravlično dvigalo, kratko, zložljivo, brezhibno, prodam. « 328-142_11170
GRADBENI MATERIAL
Prodam uvoženo plastificirano PLUTO. « 83-727, zvečer 10423
Prodam 2 kub. m. savske MIVKE. Janez Frelih, Posavec 64, Podnart _10465
Prodam 4 kub. m. smrekovih PLOHOV. « 58-078, popoldan 10828
Prodam OSTREŠJE hišo. « 620-001
"grušt", za 10842
Prodam dobro ohranjen, rabljen BETONSKI MEŠALEC.« 632-798 _10846
Poceni prodam staro KRITINO špi-čak. « 40-550_10866
Prodam suhe smrekove PLOHE, deb. 8 cm. « 64-032_10878
Prodam nove KOLEKTORJE in RADIATORJE.« 061/812-157 10886
Prodam MIVKO. Karel Simončič, Žerjavka 5, Kranj (pri Trbojah) _10892
Prodam 1.300 kosov rabljene cementne OPEKE folc. « 311-955 _10894
Prodam suhe smrekove PLOHE. « 70-045_10904
Ugodno prodam 60 kvad. m. betonskih TLAKOVCEV. « 49-026 _10916
Ugodno prodam talno in stensko PLUTO, g 217-061_10923
Poceni prodam novo zunanjo elek-trično OMARICO, g 79-563 10927
S popustom prodam 15 kvad. m. stenskih OBLOG Polo in 8 kvad. m. talne PLUTE, « 77-636 10936
Prodam 250 kosov POROLITA, deb. 12 cm in večjo količino smrekovega OPAŽA, šir. 7, 9 in 11 cm. Koder, Sp. Duplje 45_10939
Macesnova GARAŽNA VRATA, dim. 208 x 228 cm, domače izdela-ve, prodam. Žabnica 35, « 44-640 Ugodno prodam novo strešno OPEKO Pobeda, PUNTE, BANKINE in DESKE za opaž ter suhe OSTREŠJE od skednja. Vidmar, Pipanova 36, Šenčur_10970
Prodam modularni BLOK in silikat-no OPEKO. Zalog 1 \, Cerklje 10988
Prodam gradbeno BARAKO. Infor-macije na g 328-342_11001
Ugodno prodam hrastove PLOHE, deb. 5 cm in DESKE, deb. 3 cm. Strelec, Milje 26, Šenčur, « 43-296_11018
Prodam suhe DESKE, deb. 5 in 8 cm. « 633-645_11021
OPAŽ, garažna VRATA in DESKE za ograjo, prodam, « 46-234 _11033
Ugodno    prodam ULTRAPAS PLOŠČE, bele, sijaj. « 45-637 _11035
Prodam novo OKNO Jelobor, dim. 120x80 cm. g 324-882 11043
Dobro ohranjena borova OKNA, 6 kosov, dim. 100 x 160 cm, prodam. Štirnova 4, Kranj (za Gradbinko) _11044
Prodam stara in nova vhodna VRATA« 211-566 11068
Prodam nova GARAŽNA VRATA, dim. 240 x 240 cm. « 46-234
Prodam rabljena OKNA ali KRILA. Podhom 39, Zg. Gorje 11082 Ugodno prodam sobna VRATA, OKNO in RADIATOR. « 48-656
Prodam LES za ostrešje, različnih dimenzij. Jama 22, Mavčiče 11104
Ugodno prodam kvaliteten smre-kov OPAŽ, g 46-404_11128
Prodam rabljena zasteklena oken-ska KRILA. « 57-384 11138
Poceni prodam starinska vhodna VRATA in sobna VRATA, brez okvira, « 802-636 11167
V
OPTIKA
POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18
nasproti porodnišnice Telefon: 212-196
VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, STEKEL IN SONČNIH OČAL
PREGLEDI VIDA: ponedeljek, sreda od 14. -15. ure
torek od 15. -17. ure
Odprto:
od 8. -18. ure
sobota od 8. -12. ure SE PRIPOROČAMO!
IZOBRAŽEVANJE
Za fakultativno oceno angleškega jezika, iščemo študentko ali štu-denta. Šifra: TAKOJ_10844
Absolventka INSTRUIRA nemščino. Pokličite na g 323-151 10918
IZGUBLJENO
Izgubil sem TORBO z dokumenti. Najditelj kliči <jg 45-659 10860
KUPIM_
Kupim nov tip GOLFA, od prvega lastnika. « 241-549_10738
Kupim 8 kosov bakrenih PLOŠČ,
deb. 0.50. « 66-786
10826
Kupim gradbeno PARCELO, v Bo-hinju. Šifra: BOHINJ 92 10854
Kupim 1 teden starega BIKCA si-mentalca. Vasca 6, Cerklje 10908 Kupim turno OKOVJE in PSE. « 77-025_10922
Kupim žagan LES za ostrešje. « 633-228_11014
Kupim mlado KRAVO simentalko, brejo 3 do 4 mesece, « 57-700
11015
LOKALI
V Šk. Loki prodam PROSTORE za lokal, « 620-070_10913
V najem oddam opremljeno TRGOVINO, s telefonom, centralnim ogrevanjem. Obvezen odkup inventarja! Prodam tudi Z 101, letnik 1987, v odličnem stanju, registrirana do 22. 12. 1991. « 211-882, od 9. do 19. ure, ob sobotah, od 9. do 13. ure_10959
V najem oddam dva LOKALA v centru Kranja ter vzamem v najem HIŠO ali 2-sobno STANOVANJE.
« 221-450_10981
Prodam VIDEOTEKO. « 328-681, po 17. uri__11101
Prodam lesen KIOSK, vel. 4 x 3 m. Huje 3/b, Kranj 11139
MOTORJI KOLESA
Prodam gorsko KOLO, izrednih
kvalitet. « 214-205_10856
Za 6.000,00 din prodam ohranjen APN 4. « 48-112_10863
Prodam BT 50 S, letnik 1990. Štamcar, Lom 77, Tržič 10874
Za 850 DEM prodam APN 6 S, letnik 10/1988. « 77-611 10880
BT 50, ugodno prodam, « 48-140 __10893
Prodam ohranjen MZ ETZ 250, letnik 1989.« 241-859_10906
Prodam APN 6, letnik 1986. Larisi,
Grabče 27, Zg. Gorje_10928
Prodam dobro ohranjen Tomos AVTOMATIK, z vlitimi platišči. Ce-na po dogovoru. « 632-405 10963
Tomos AVTOMATIK, nov, ugodno prodam. « 40-134_10978
Prodam KAvVASAKI KLR 650, le-tnik 1988, rdeč. « 631-364 11005
Prodam 217-931
otroško
KOLO. « 11038
Prodam NSU 1200 in pony KOLO.
« 325-398_11049
Prodam AVTOMATIK 3 M, črna lita platišča, srebrne barve, odlično ohranjen, za 20.000,00 din in dve pony KOLESI ter dekliško KOLO. Ogled v ponedeljek. Hribar, Plani-na 3, Kranj_11119
Prodam gorsko KOLO na 10 prestav. Šilar, Kidričeva 15, Kranj _11123
Prodam moško dirkalno KOLO na 10 prestav, g 324-612 11127
Ugodno prodam KOLO Atala. Zupan, Župančičeva 18, Kranj 11134
Prodam MOPED Tomos 15 SL. Podbrezje 41, Duplje 11142 Ugodno prodam ohranjen PONY EXPRES Puch« 324-312 11149
OBVESTILA
Želite spremeniti svoje stanovanje, nudimo vam izdelavo in montažo LAMELNIH ZAVES, ŽALUZIJ in ROLET. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, « 43-345, delav-nica ali 061/50-720_9607
SERVIS OGREVALNIH NAPRAV vam priporoča, da že sedaj pripravite in pregledate svoje ogrevalne naprave pred pričetkom hladni dni. Mehansko in kemično ČIŠČENJE oljnih rezervoarjev in gorilni-kov, lahko naročite na « 311-060 AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, « 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil - tudi obnovo veteranov. 10497
BARVAM z apnom in jupolom. Hi-tro, pocenil « 241 -483 10519
J & J SERVISI Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI naprave. « 329-886 10618
		PEUGEOT
m	m	TALB0T BRODNIK • PRODAJA. DEtl IN SERVIS Beljak/ Vlllach Kfagemiiheritr 37 Tel W43 4242-2438«
IZPOSOJA videokamer, enostavna uporaba, « 241-265_10693
Na novo odprti boutiqe "URŠA" na Ul. Staneta Žagarja 34, Kranj -Primskovo, NUDI VELIKO IZBIRO konfekcije, jeansa, perila itd. Cene so nizke. Možnost nakupa tudi na krediti Prepričajte se samil « 216-020_10845
ČISTIM mehke pode in oblazinjeno pohištvo. « 632-437 10882
Kvalitetno napeljem CENTRALNO INSTALACIJO. J 73-186 10901 POLAGAM keramične ploščice. « 65-705_10903
Suho in mokro globinsko ČIŠČENJE prostorov. « 74-117 10921
RTV Servis - POPRAVILA - Gore-nje, na domu. « 216-945 10929
TENIS na Bledu - novo - lepo - poceni.« 77-369_10934
ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne ZA-VESE, izdelujemo, montiramo in popravljamo.« 216-919 10938 Strankam, po ugodni ceni, 80,00 din od metra, ŽAGAM drva. Stane Jere, Groharjevo nas. 11, Škofja Loka, ^ 622-631_10969
Kolesarska popotnika Ivo Drino-vec in Matjaž Jeram, se ZAHVALJUJEVA sponzorjem, ki so omogočili najino KOLESARSKO TURO po AFRIKI. Prispevali so kolesarsko in fotografsko opremo ter poskrbeli, da nisva bila na poti lačna: Trgovina "Zapravljivček", Foto "Boni", Sava Kranj, pletiljstvo Breda Zalokar. Zahvala za pmoč pa gre tudi Slavku Žagarju, Janezu Andrejcu in Bojanu Resniku. 10972
ČISTIM talne obloge in oblazinjeno pohištvo, « 632-437 11041
Kvalitetno OPRAVLJAM krovska, kleparska dela. p 79-043 11075
KOPLJEM ponikovalnice. Naslov v oglasnem oddelku. 11090
MONTAŽA in POPRAVILO lesenih izdelkov. * 46-032 11162
OSTALO
Prodam električno KITARO Eko in OJAČEVALEC Cibes. « 46-030
_10838
Prodam opremljeno POČITNIŠKO PRIKOLICO, p 327-290 10850
Prodam GLISER Kliček, motor 20 KM -g 324-882_10870
Prodam KNJIGE za 7. razred, « 42-833_10873
Prodam   ohranjen INVALIDSKI VOZIČEK. Križnarjeva 10/a, Kranj _10885
Prodam otroški TRICIKEL. Sorska 10, Kranj - Drulovka_10982
Prodam že postavljene elektronske BILJARDE, v okolici Bleda. « 723-356, od 10 do 14. ure 10987
Prodam STOLČEK Chicco. Sorska 10, Kranj - Drulovka 10994
Prodam NAHRBTNIK Chicco. Sor-ška 10, Kranj - Drulovka 10995
Prodam otroško POSTELJICO. Sorska 10, Kranj - Drulovka 10996
Prodam GOVEJO KOŽO. Mihelič, Podbrezje 196, Duplje_11050
Prodam KITARO Ibanez magneti dimarzio. « 620-922_11079
Prodam diatonično HARMONIKO Melodija C, F, B. g 622-418 11100
Prodam DRVA Trstenik 11. Golnik Prodam VOZIČEK za dvojčke - ma-rela. g 43-582_11131
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem.« 324-326 11140
Prodam otroški VOZIČEK - košaro, za dojenčka, « 211 -061      11164
PRIDELKI
Prodam KUMARICE za vlaganje. Pšenična polica 7, Cerklje 10914
Prodam bučno OLJE, « 46-023 "
Prodam  MRVO  iz kozolca, «
42-673 _11107
Prodam PŠENICO za krmo. Jezer-ska c. 92, Kranj 11122
POSESTI
Iščem VARSTVO za 19-mesečne-ga otroka, v Stražišču. « 311 -431 10869
Iz Mojstrane proti Radovni, k.o.
Dovje, prodam GOZD, v izmeri 3.3 VARSTVO
ha. Cena 65.000 DEM. Rekar, zg. _
Radovna 46, Mojstrana, ali « 062/608-129 _10974
Prodam GARAŽO v bližini Zdravstvenega doma, g 312-255 10992
Gozdno PARCELO v Udinborštu, VOZILA prodam.  Logonder, Strahinj 51, Naklo, g 48-544_11121
V Cerkljah prodam zazidljivo PARCELO, 800 kvad. m. « 218-639
11148
Prodam zidano GARAŽO na Jesenicah. « 44-044_11150
PRIREDITVE
Duo IGRA na ohcetih in veselih zabavah. « 46-137_10883
RAZNO PRODAM
Drobni KROMPIR in troje VRAT, prodam. Breg ob Savi 19, Mavčiče _______10836
Prodam TRAČNO ŽAGO, za razrez hlodovine, z rezili in vpenjali ter je-senove PLOHE, g 312-290 10837
Prodam DRVA, BIKCA in TELIČ-KO. Alojz Bogataj, Gorenja vas 6 _10839
Prodam sestavljivo OMARO in KOLO pony. « 216-996       10932
Prodam dva plinska ŠTEDILNIKA, vgrajeno POMIVALNO KORITO in starejšo KUHINJO.«' 218-240 _10980
Prodam REZKALNI STROJ in PRIKOLICO. Finžgarjeva 4/a, Lesce
_11083
Prodam raztegljiv KAVČ in POKROV za Z 750. « 78-823    11087
Prodam žensko KOLO, Pony in PRALNI STROJ.« 311-150 11088 Prodam POSTELJICO, ŠTEDILNIK in PRALNI STROJ. Jama 23 11130
Prodam APN 6 in MOTOR za čoln Jamaha, 2 KM. « 217-545 11132
Prodam dober PRALNI STROJ in 3 kopalne KADI; od tega 2 litožele-zni. Dovžan, Cankarjeva 25, Tržič _11137
Prodam hidravlično STISKALNI-CO, večje dimenzije, SKOBELNIK, dolž. 600 x 500 cm in TOVORNJAK OM, vozen z B kategorije. Medja, Lipce 4_11146
STAN. OPREMA
Ugodno prodam starejše POHI-ŠTVO. g 52-225, zvečer 10830
Prodam dobro ohranjeno KUHINJO, i vgradnim hladilnikom in štedilnikom. Cena po dogovoru. « 85-119_10843
Ugodno prodam OMARI, VITRINO inTROSED« 75-644 10888
Prodam novo kotno KAD, WC -komplet, « 50-825_10917
Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO in PRALNI STROJ. «
325-193_10941
Dve enaki otroški SPALNICI in 300-litrsko zamrzovalno skrinjo, prodam, « 326-806_10973
Prodam 30 rabljenih JOGIJEV, komplet s posteljnino.« 723-356, od 10. do 12. ur_10986
Otroški JOGI in klubsko MIZO, prodam. « 52-134_11103
Prodam SEDEŽNO GARNITURO.
Dve PARCELI, na čudovitem kraju, pod Joštom, trenutno še nezazid-Ijivi, ugodno prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo. « 40-666
Pri Begunjah prodam HIŠO za 45.000 DEM, g 74-251 10887
GARAŽO na Zl. polju, prodam ali zamenjam.« 323-522 10898 Prodam 1 ha GOZDA, na Jelovici.
g 77-369_10933
Na Jesenicah - Javornik, 10 m od glavne ceste, prodam GARAŽO, v izmeri 6 x 4 m, primerna za obrt ali videoteko. Informacije na « 81-711 10953
Prodam GOLF S paket, letnik 1984. Voklo 47, Šenčur        10724
Prodam CITROEN BX TRS 1600, j letnik 1987.« 241 -549        10737
Prodam ohranjeno SIMCO, letnik 1976.« 241-486_10749
VW 1200, letnik 1976, registrirana do maja 1992, prodam. Đukič, Krvavška 18,-Cerklje,« 218-023 _10835
Prodam NISSAN Suny 1.5 GL, letnik 1986, 80.000 km, za 12.500 DEM in 4 zimske GUME Michelin, dim. 13 x 155, malo rabljene. Infor-macije na « 721-156_10855
Prodam Z 750, letnik 1984, izredno malo vožena, brezhibna. Delavska c. 55, Kranj - Stražišče 10861
« 218-136
11111
NOV DVOSED (dolžina 150 cm) in FOTELJ (širina 75 cm), vse razste-gljivo, prodam za 15.000 din. «211-201_
STANOVANJA
Prodam konfortno 3-sobno pritlično STANOVANJE na Planini III., v Kranju. Možna je tudi zamenjava za manjše, novejše stanovanje. Samo resne ponudbe na « 328-814_10829
Prodam 2-sobno pritlično STANO-VANJE v Kranju. « 46-030 10859
Oddam 1-sobno STANOVANJE. 1 -letno predplačilo! « 41-369 _10900
Prodam opremljeno 3-sobno STA-NOVANJE.« 620-070 10912
Samski moški nujno išče SOBO, s kopalnico ali GARSONJERO, za dobo 1 leta, v Radovljici ali bližnji okolici, do Brezij. Ponudbe na « 061/-627-131,vesdan 10950
V Bistrici pri Tržiču prodam 3-sobno opremljeno STANOVANJE, z dvigalom in dve GARAŽI. Aleksov-ski, Deteljica 9, Tržič 11020
Na Bledu oddam opremljeno SO-BO.« 061/332-832_11040
Zamenjam družbeno GARSONJERO za večje stanovanje. «214-747_11063
V najem oddam vseljivo GARSO-NJERO v Kranju. « 211 -393 11126
Po zelo ugodni ceni prodam 2-sobno STANOVANJE, 59 kvad. m., v škofji Loki. Cena 1.000 DEM za kvad. m. Samo resni kupci! « 633-542 11171
Prodam registriran avto ARO, star 2 leti.« 217-995 10864
Prodam GOLF D, letnik 1990, 5 prestav« 64-188_10868
Prodam karambolirano Z 750, le-tnik 1984. « 49-436_10872:
Prodam ohranjen BMVV 316, letnik 1979.« 802-626_10875
Za Lado Samaro prodam VLEČNO KUUKO in REGLER. « 217-119 _10876
Prodam Z 850 Kombi, letnik 1985, vozen, nereg. « 328-449 10877
Prodam Z 750 LC, letnik 1979. Ve-lesovo 7, Cerklje_10884
Prodam z 101, letnik 1976, registri-rana« 51-373_1089^
Zelo ugodno prodam KOMBI Z 900 AK, letnik 1988 in AGREGAT Hon-i da, 2.000 VV. Diskont "Tonček", « 326-444_10896»
Prodam zaleteno Z 750, ocenjena 2.500,00 din. « 311-508 10902
Prodam KOMBI IMV 2200 diesel, j letnik 1977.« 70-045 10907
Prodam Z 101, letnik 214-814, Jakše
1990. « 10911
Prodam ALFO 33, letnik 1986. « 77-621_ 10915
Za rezevne dele prodam tnik 1975.« 85-385
Prodam JUGO 45, star 3 hom 31, Zg. Gorje
Z 101, le-10924
leta. Pod-10925
Prodam JUGO, letnik 1 striran do aprila 1992. «
985, regi-51-439 10931
Prodam JUGO 55 A, odlično ohra-njan, garažiran, registriran do aprila 1992. Cena 4.500 OEM. « 77-925_10935
Prodam JUGO 45 L, letnik 1986? neregistriran, opravljena generalna. Cena po dogovoru. « 329-230 _10937
Z 101 GTL 55, letnik marec 1987, l nekaj dodatne opreme, prodam samo resnemu kupcu ter JUGO 45, letnik 1986, registracija pravkar' potekla Cena po dogovoru. « 620-789_10940
R 4 GTL, metalno modre barve, letnik 1986, šasija in karoserija letnik 1889, ugodno naprodaj.« 74-455 ; _10942
Prodam VW PASSAT 1300 C, letnik 1984, garažiran, dobro ohra-njen. « 85-231_10943
PEUGEOT 504 GR, letnik 1982, re-; gistriran do junija 1992, dobro ohranjen, prodam za 4.500 DEM. « 75-544, po 18. uri_10945
GOLF JGL, letnik 1980, registriran celo leto, prodam. Vojko Štular, Galetova 22, Kranj - Kokrica 10947; Ugodno prodam R 4 GTL, letnik! december 1983, registriran do aprila 1992. Informacije na « 83-969_10949
R 4 TLS, letnik 1981, dobro ohra-njen, prodam. « 211-108 1095^
JUGO 45, letnik 1989, prodam. Zg. Besnica 100, « 40-605 10956
VVARTBURG karavan, star 18 mesecev, 7.800 km, prodam. Cen« 9.500 DEM. « 632-572 10957
Prodam GOLF JGL, letnik 1981, alj zamenjam za AVTO, v vrednosti do 1.500 DEM. Štular, Gubčeva 3, Kranj_10960
Prodam Z 101, letnik 1982 in čelni NAKLADAČ za traktor IMT. « 211-660 1096t
AVTOSEJEM V KRANJU
na Gorenjskem sejmu
vsako nedeljo vabi "Praktikum'
Petek, 2. avgusta 1991
MALI OGLASI, OGLASI
19. stran m>immm<JiGLAS
AVTOŠOLA "Viktor"
organizira tečaj cestno-prometnih predpisov v ponedeljek, 5. 8. 1991, ob 16. uri v prostorih Delavske univerze v Kranju. Vse informacije
po tel. 324-746.
Vabljeni!
Prodam ohranjeno Z 750, letnik ]f85,Zg. Bela 21, Preddvor 10962
Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986, 47.000 km, garažiran. Cena 13.000 DEM. _f 51-907 10965
Prodam JUGO 55 Koral, letnik
1988. Žale 3, Radovljica, ■» 75-842 _^0966
Prodam poškodovan JUGO 45, letnik 1981. Cena 1.200 DEM. Ivka Vidmar, Podlubnik 288, Škofja Loka__10968
Prodam VW 1200, letnik 1975 ter REZERVNE DELE za Simco 1100 GLS. Arhar, Javorniški rovt 3, Jesenice, « 81 -441, int. 20-43 10975
Ugodno prodam 125 P, letnik 1978, dodatno opremljen, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1991. gJ37-337_10983
Prodam JUGO 45  Koral, letnik
1989. Pavlin Darja, Snakovška c. 4, Križe,« 57-681 10985
Prodam R 4, letnik 1979. Avsenik,
Letališka 12, Lesce_10989
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988,
ghranjen. g 51-367_10990
Prodam Z 101, letnik 1982. « 312-255 10991
F'AT 126 P, letnik 1991, vodno hla-lenje, bele barve, prodam. Golnik __11009
Prodam Z 750, letnik 1985. Sp. Lipica 36, Kamna gorica, « 74-927 . _11010
Mitsubishi Lanser, 1.500 ccm,
'efnik 1988, 55.000 km, metalno rdoa, z radiem, kljuko, prtljažnikom, brezhiben, ugodno prodam. « 64-041_11011
Prodam VW 1200, letnik 1973. Milan Đukanović, Grajzarjeva 5, Tržič _11012
Prodam JUGO 45 Koral, star 2 leti. ^633-228_11013
Prodam BMW R 65. « 50-379 ___11019
R 4, letnik 1984, registriran do aprila 1992, prodam za 2.900 DEM. « $2597_11022
Prodam JUGO 55, letnik 1989, 5 Prestav, bele barve, registriran do |3. 7. 1992. Janez Molk, Binkelj 40, Škofja Loka_11023
Prodam dobro ohranjen JUGO 45 AX, letnik 1987 in GOLF 1100, starši letnik, g 40-226_11024
Prodam Z 101 Skala 55, letnik '989. Kuhar, Zadraga 17, Duplje
____11025
^jujno prodam dobro ohranjen JUGO 45 Koral, letnik 1989, sivo -fjodre barve, g 241-630 11026 Ugodno prodam Z 750 LE, letnik '980, registriran do oktobra 1991. ^218-576_11027
Prodam FORD Fiesta, letnik 1978, registriran, g 47-397_11028
Prodam nov, izvozni KAMION IAM 100. Hrastje 39, Kranj 11029 Prodam Z 750, letnik 1984. Vodo-
gjvčeva 19, Kranj_11030
Prodam nov AKUMULATOR Ve-Eji 55, 30 odstotkov ceneje. 9 218-967_11031
prodam GOLF diesel, letnik 1986. staretova 1, Kranj,« 325-558 ^__11034
Ndam CITROEN AX, letnik 1989, °vrat. __ 45-637_11036
prodam GOLF, letnik 1985, Kurir-!j^pot 29, Kranj_11037
Rezervne dele za ■ 750 in bmw
*0Q2, prodam, g 802-755 11042
JlJGO 45, letnik september 1986, JP^č, kot nov, zelo ugodno pro-Hgfn "g 620-622_11046
^ADO karavan 1300, letnik 1986, Prevoženih 40.000 km, prodam, fl? ZJJJI9_11047
Ndam Z 101, letnik 1990. «-1^748_11048
prodam tovorno avtomobilsko j^jKOLICO. 43-108 11051 f*rodam VW KOMBI transporter, Igtnik 1981. <g 45-053 11054
Vodarn JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do februarja 1992, do-"ro ohranjen. Visoko 2/a, Šenčur l___11056
Jugo. ohranjen, prodam. Marko-H 21. polje 3/d, Kranj 11057
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. -S? 218-243_11060
Prodam GOLF diesel, letnik februar 1987. Marko Malec, Trojarjeva 39, Kranj, "g 311-252_11061
Prodam nov CITROEN AX 11 TGE, 5 vrat. Uf 214-540_11062
Prodam Z 850, letnik 1985. ® 622-581_11065
Prodam R 11 Turbo, letnik 1985. Šuceva 9, Kranj_11067
Prodam JUGO 55, letnik 1984, obnovljen. g» 323-822_11070
Prodam GOLF D, letnik 1988. Ho-temaže 72, Preddvor_11073
Prodam NSU 1200 C, garažiran, le-po ohranjen, g 620-922 11077
Prodam nov KOMBI Fiat Ducato Panorama, 8 + l.tf 73-859 11084
Nujno prodam GOLF JGL, letnik
1981. "g 74-130_11085
Ugodno prodam FORD Escort, letnik 1976. Cena 2.000 DEM. g 622-081_11092
Prodam Z 850, bela, registrirana celo leto, letnik 1984. Slavica Po-Ijanec, Planinska 13, Lesce 11093
Prodam R 5 Campus, letnik 1990. Mencinger, Zgoša 49, Begunje
Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1985, garažiran, registriran do julija 1992. Ogled v petek in soboto dopoldan. Darja Benedičič, Vrtna ul. 40, Križe, <S 57-483 11099
Prodam ali zamenjam LADO Sa-maro, letnik 1987.® 801-472
GOLF, letnik 1989 zamenjam za gradbeno parcelo, g 47-488 11110
FIAT Chroma, letnik 1989, 35.500 km, bel, enkratno ohranjen, prodam ali zamenjam, fljf 323-751
Prodam JUGO 45, brezhiben, registriran do 18. 6. 1992. <E> 217-922.
Prodam VW JETTA 1.3 C, nemški, letnik 1986. g 75-090 11124
Prodam REZERVNE DELE za Ford Escort, starejši letnik. Podbrezje
41, Duplje_11141
Prodam Z 101, letnik 1980, registrirana do decembra 1991 50-676 _11143
R 4 TLS, letnik 1979, registriran do junija 1992; motor in podvozje generalno obnovljena, prodam za 2.000 DEM, g 310-103 11144
Prodam LADO 1300 Riva, letnik 1988. Janežič, Sp. Brnik 85, Cer-
klje, "g 42-940_11147
Prodam zelo dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik 1986. Cena po dogovoru. ® 85-204_11153
Prodam BMW 316, letnik december 1986, dodatno opremljen, flf 78-195, zvečer_11165
NISSAN MICRA, letnik 86, 84000 km, poškodovan levi blatnik in bra-nik, peodam. . vgf 312-492 11156
Prodam JUGO 55, letnik 1988 <Sf
50-312_ 11159
Prodam DIANO, letnik 1980, nere-gistrirana, v voznem stanju. Uf
78-905_ 11160
Prodam JUGO 55, letnik 1987. ®
312-280_ 11165
Prodam R 4, starejši letnik. Cena po dogovoru. Gregoričeva 15, Kranj - Cirče_11168
ZAPOSLITVE
V lepem, zdravem okolju, na Gorenjskem, na višini 1.000 m, iščem pridno in pošteno žensko za POMOČ PRI DELU na kmetiji. Stanovanje in hrana je zagotovljena. Ljudje smo dobri in prijazni. Zaželje-na starost je od 30 do 40 let. šifra: GORSKA VASICA 10803
J J SERVIS	- Popra-
vljamo vse	vrste TV
- VIDEO	- HI FI
NAPRAVE	- tel.:
329-886	
Pomagam pri ČIŠČENJU hiš in stanovanj, v Kranju in Tržiču. Ši-fra: PO DOGOVORU_10827
Sprejmem v redno delovno razmerje KV TRGOVKO. Bojan Kuralt, C. Toneta Fajfarja 8, Cerklje, g 42-693_10840
Iščemo ZASTOPNIKE. Visok honorari g 82-217, 10. - 12. ure 10881
Strojni tehnik išče DELO. Bizjak, Sp. Gorje 146_10920
Iščemo krepko dekle, starosti od 20 do 40 let, za POMOČ pri bolniški negi in pomoč v gospodinjstvu, v Ulmu - Nemčija. Neizšolana ima možnost priučitve. Začasna nastanitev zagotovljena. Plačilo dobro! Javite se na © 77-400, od 8. do 10. ure, razen sobote 10954
Iščemo ZASTOPNIKE za prodajo atraktivnih izdelkov, fl? 329-159, od 19. do 20. ure__11032
Nudim dobro plačano DELO. Informacije na flf 48-593, v večernih urah_11071
Takoj zaposlim fanta z delovno vnemo, iz Škofje Loke, za POMOČ pri instaliranju ogrevalnih in vodovodnih naprav. Pogoj: uspešno končana osnovna šola. ® 632-524 _11072
UREJEVALCA stružnih avtomatov, zaposlim v Kranju. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve oddaje na oglasni oddelek. Šifra: TUDI HONORARNO_11106
Nudimo zaposlitev STROJNIM KLJUČAVNIČARJEM, REZKAL-CEM, STRUGARJEM. Informacije. Hribar - Blesk, d.o.o., Planina 3, Kranj_11115
Zaposlim mlajšo, sposobno FRI ZERKO, za samostojno opravljenje frizerske dejavnosti. Šifra: ŠKOF J A LOKA_11116
Nudimo honorarno ZAPOSLITEV polnoletnim dekletom, z znanjem nemščine, angleščine, francoščine ali italijanščine. Informacije: Hribar - Blesk, d.o.o., Planina 3, Kranj
__11117
Zaposlim PRIPRAVNICE - trgovske stroke. ® 68-570 11151
Žensko za NEGO nepokretne mame, v dopoldanskem času, v škof ji Loki, iščemo. ® 622-590, po 15. uri 11163
Prodam dva TELETA simentalca, težka do 100 kg. Rozman, Križnar-jeva 2, Kranj - Stražišče 10833
Prodam TELICO. Sr. Bitnje 28, Žabnica.g 312-292_10847
Prodam BIKCA simentalca, za na-daljno rejo, g 42-332_10849
Prodam PRAŠIČA za zakol, lahko polovice. Sp. Brnik 60 10852
Proam SVINJO za dopitanje. Sp. Brnik 60, Cerklje_10853
Prodam PUJSKE, 30 kg in manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje_10857
Prodam dve KOZI mlekarici. Kol-man, Visoče 3, Tržič_10865
Prodam 14 dni staro TELIČKO. Žeje 15, Duplje 10867
TELICO, breja 5 mesecev, prodam. Sp. Senica 8, Medvode 10879
Prodam PAPIGE nimfe in stan-dard. «■ 49-442_10889
Prodam belega perzijskega MUCKA ki je dosegel naslov šampio na. Sinko, Gorenja vas 243 (nad Skofjo Loko)_10897
Prodam rjave JARKICE in PETE-LINČKE. Zgoša 47/a, Begunje
Prodam "TELIČKO ali BIKCA si-mentalca. Tenetiše 6, Golnik 10909
Prodam KOZO mlekarico in KOZLIČKA, g 77-977_10919
Prodam 120 kg težkega BIKCA simentalca. Begunje 53, flf 73-895
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 2 meseca in pol. Tine Dež-man. Savska 15, Bled - Ribno
Prodam BIKCA simentalca. Eržen, Zabukovje 2, Zg. Besnica 10971
KOKOŠI, tik pred nesnostjo, pro-dajamo. Gašperlin, Moste 99, Komenda 10984
Prodam dve visoko breji črno-beli TELICI, v A-P kontroli. 79-414
Prodam RACO 46-489
račkami,
10999
ŽIVALI
Mlado KRAVO simentalko, pro dam. Gabrijel, Zg. Dobrava 33, pri Kropi_10068
Prodam KOZO s kozličkom. « 310-332_10445
Prbdam domače PURANE, za za-kol. g 241-162_10697
Mi kdo odstopi PAPIGO? vValland, Alpska 32, Lesce 10812
Prodam brejo TELICO simentalko ter smrekove in hrastove PLOHE. Breg ob Savi 4, Mavčiče 11000
Prodam čistokrvne nemške OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev (oče svetovni ml. prvak), Ul. 4. oktobra 22, Cerklje      11007
Prodam brejo TELICO. Janko Za kotnik, Dorfarje 16, Žabnica 11008
Prodam KRAVO po četrtem teletu. Franc Hafner, Zg. Bitnje 23, Žabnica_11017
Prodam TELICO simentalko, težka 300 kg. -jg 42-927_11045
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Musar, Ovsiše 23, Podnart 11053
Prodam KRAVO simentalko, s teličkom ali brez. Starman, Godešič 26, Škofja Loka 11059
ZAHVALA
Blagor vsem, ki ste zaspali v gospodu Jezusu Kristusu
Ob tragični smrti našega dragega sina, brata in strica
EDA TAŠKARJA
roj. 12. junija 1963 iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje in podarili cvetje. Posebna hvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Hvala tudi dr. Štularju in pevcem za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
ZAHVALA
Utihnil je Tvoj glas, obstalo je Tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
Ob boleči izgubi moje ljubljene in skrbne mamice
ANGELCE JARC
iz Nakla
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujem se dr. Novaku, dr. Primožičevi, dr. Hrenovi iz UKC Ljubljana, dr. Kocijanu ter ostalemu osebju iz Onkološkega inštituta Ljubljana, zdravstvenemu osebju iz UKC Golnik, patronažnim sestram g. Žutki, g. Marji ter posebej g. Ivki, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred z mašo, pevcem bratov Zupan za ganljivo zapete pesmi ter govorniku g. Mihu Štefetu za poslovilni govor ob odprtem grobu.
ŽALUJOČA: hčerka Tatjana
Naklo, 28. julija 1991
Mladiče DOBERMANE prodam po 200 DEM, g? 41-862_11066
Prodam 16 let staro KOBILO. Ča-dovlje 6, Tržič 11094
Rjave JARKICE ter od 20 do 100 kg težke PRAŠIČE, prodam. Sta-nonik, Log 9, Škofja Loka, U
65-546_11096
Prodam rodovniške nemške OVČARJE, g 74-326_ 11102
Prodam 30 dni staro TELIČKO. ® 49-172_11120
Prodam 5 tednov starega TELIČKA.-g 310-511_11125
BRIARDE - mladiče, starši Cacib, prodam. ® 40-062 11129
Prodam 14 dni starega TELIČKA simentalca. Zg. Besnica 6 11145
Poceni prodam BOKSARJE, brez rodovnika, flfr 42-151 11154
Prodam 4 leta staro KOBILO ali za-menjam za goved. Pivka 3, Naklo
Poceni prodam KOZO mlekarico. Grosova 23, Kranj 11166
Prodam 311 -636
KOZE, bele vrste.
11169
Prodam dva BIKCA simentalca, težka od 150 do 200 kg. Žiganja vas 31, Duplje 11152
	SALON
Ul Z	POHIŠTVA
UJ	Ark • Maja
	Predoslje pri Kranju
UJ	tel. 241-031
	VELIKA IZBIRA
KI O	novo: kuhinje
CD	Odprto od 12. do 19.
2)	sobota od 9. do 13. ure
GOTOVINSKI POPUST	
DO 40 %	
Z žalostjo sporočam, daje 24. julija 1991, v 74. letu starosti umrla moja mama
MATILDA TOMAŽIN
por. Frankovič Pokopana bo v Avstraliji. ŽALUJOČI: sin Vili z družino
		
		ZAHVALA
	f	Ob izgubi naše mame
		CECILIJE
		JEČNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo Domu upokojencev Kranj in g. župniku iz Hrastja za lep obred.		
ŽALUJOČI: Svojci		
ZAHVALA
Ob smrti drage žene, mame, omice, sestre in tete
FANI MELINK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam nudili pomoč, darovali cvetje in jo pospremili   na   njeno   zadnjo   pot.   Posebej se zahvaljujemo Gorenjskemu tisku in osebju Psihiatrične bolnišnice v Begunjah ter bolnišnice Golnik za njeno zdravljenje. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem bratov Zupan za lepo zapete pesmi. Mama, hvala Ti za vse! ŽALUJOČI: mož Mirko, hčerki Lučka in Mira ter sin Miro z družinami
ZAHVALA
l Ob dolgoletni bolezni in trpljenju
si odšel tiho brez slovesa, tolažba nam je edina, da nekdaj snidemo se vsi... Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in sina
TONETA IBLAZNIKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji, mnogo prerani poti. Zahvaljujemo se dr. Andolšku — Diahzni oddelek Jesenice, šoferjem za varne prevoze na dializo. Posebno zahvalo smo dolžni sestram in strežnemu osebju za večletno skrb v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se DO Merkur, Ibi, Stan. skl. delavcem, sodelavkam, učiteljici Kristini in učencem 4. razreda. Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla za prelepo petje, nosačem in pogrebniku. Govorniku in prijatelju Tonetu hvala za lep govor. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Slavica, otroci Robert, Tanja in Petra, mama ter ostalo sorodstvo Sp. Besnica, 24. julija 1991
N   A   J   A }
OD TORKA DO PETKA
Tradicionalni šahovski turnir v Šobcu - šahovsko
društvo Murka iz Lesc je organizator tradicionalnega šahovskega turnirja v počastitev praznika občine Radovljica in krajevnega praznika Lesc. Turnir bo to nedeljo, 4. avgusta, z začetkom ob 10. uri. Prijave sprejema sodnik do začetka tekmovanja. V primeru slabega vremena bo zagotovljen pokrit igralni prostor.
Tekmovanje z gorskimi kolesi za Pokal "Šport hotel Pokljuka" - To nedeljo, 4. avgusta, bo na Pokljuki drugo tekmovanje za pokal "Sport hotel Pokljuka". Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, krožna proga (25 kilometrov) pa bo potekala ob Šport hotelu, kjer je tudi cilj. Prijave sprejemajo 1 uro pred startom, štartnina pa je 100 dinarjev za vse polnoletne udeležence. Prijave in informacije: Šport hotel Pokljuka (77-027), ZTKO Kranj (211-235, 211-176) in Slavko Žagar (215-750).
20. dan oglarjev na Starem Vrhu - Turistično društvo Stari vrh organizira to soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta, tradicionalno turistično - etnografsko prireditev, "Dan oglarjev". Prireditev bo na Grebljici, začela pa se bo jutri ob 20. uri z "Oglarsko nočjo" in nadaljevala v nedeljo, ko bodo ob 14. uri prikazali oglarjenje in življenje oglarjev na tem koncu Slovenije. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel Strmina.
Kolesarska dirka Stari vrh
91 - Ob Oglarskem dnevu in v okviru praznovanja krajevnega praznika Javorij, Kolesarski klub Janez Peternelj iz Škofje Loke, organizira kolesarsko dirko "Stari vrh 91". Start dirke bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 9. uri na Mestnem trgu v Škofji
Loki, organizatorji pa bodo prijave sprejemali na startu do 8.30. Štartnina je 100 dinarjev.
Dan Soriške planine - Pri
Litostrojski koči na Soriški planini bo to soboto, 3. avgusta, prireditev DAN SORIŠKE PLANINE. Poleg nagradnih iger bosta obiskovalce zabavala ansambel MARD iz Sorice in kvartet Lovskega pevskega zbora iz Medvod.
Planinski in kolesarski izlet upokojencev - Planinska
sekcija pri kranjskem društvu upokojencev organizira izlet v Planico in Tamar. Odhod avtobusa iz kranjske avtobusne postaje bo v četrtek, 8. avgusta, ob 7.10, hoje na izletu pa bo za tri ure. Kolesarska sekcija pa prihodnji petek, 9. avgusta, organizira izlet na relaciji Smlednik - Vodice - Moste ter skozi Cerklje nazaj v Kranj. Odhod bo ob 8. uri izpred Društva upokojencev na Tomšičevi v Kranju.
Vaterpolo turnir v Kranju
Po treh turnirjih finala prvenstva Republike Slovenije, je v vodstvu še vedno ekipa Diskoteke Gorjanc iz Hotemaž, ki ima s tekmo manj enako točk kot celjski Neptun (13). Tudi najboljši strelec turnirja je Robi Kodrič (Diskoteka Gorjanc). Zato bo toliko bolj zanimiv zadnji finalni turnir, ki bo to soboto, 3. avgusta, v Kranju.
Žičnice na Krvavcu spet
delajo - Konec tedna so prvič po vojni spet začele voziti žičnice na Krvavec. Žičnice vozijo po običajnem voznem redu, od osme ure zjutraj, vsako polno uro, zadnja vožnja pa je ob 17.30.
Odprto teniško prvenstvo
Tržiča - Člani Teniškega kluba Tržič pripravljajo to soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta, odprto teniško prvenstvo Trži-
ča, s katerim bodo počastili tudi tržiški občinski praznik. Turnir bo na igriščih v Križah, začel pa se bo v soboto ob 8. uri zjutraj. Prijave posameznikov (tekmovali bodo samo moški) sprejema danes do 17.30 Dušan Košir na Pristavi pri Tržiču, telefon 74-092 (dop.) ali 57-527 (pop.). Prijaviti pa se je moč tudi na igrišču, kjer bo ob 18. uri žrebanje.
Petrov sejem na Jesenicah
- Junijska vojna v Sloveniji je močno oklestila program jeseniškega Turističnega društva. Poletje zato želijo popestriti s Petrovim sejmom, ki bo ta konec tedna, v nedeljo, 4. avgusta, na trgu Toneta Cufarja na Jesenicah.
Plavalni tečaj na kopališču
Ukova - Športna zveza Jesenice bo od 5. do 15. avgusta na kopališču Ukova organizirala plavalni tečaj. Prijave sprejemajo v pisarni zveze na Ledar-ski 4 in pri blagajni kopališča, tečaj pa stane 500 dinarjev.
Planinski tabor v Martuljku Ci ani mladinskega odseka Planinskega društva Jesenice bodo v dneh od 4. do 9. avgusta v Lipovčevi koči v Gozd Martuljku organizirali tabor za mlajšo in starejšo skupino. Mladim planincem bodo predstavili planinsko življenje in jih popeljali na izlete.
Srečanje borcev na Hruši-
Cl - Borci v tej krajevni skupnosti to soboto, 3. avgusta, ob 10. uri pripravljajo tradicionalno srečanje, ki bo pred domom DPD Svoboda.
Plavalni maraton na Bledu -v nedeljo, 4. avgusta bo na blejskem jezeru tradicionalni plavalni maraton. Preizkušnja velja tudi za akcijo kaveljc in korenina. Start plavanja bo ob 10. uri v Zaki, cilj pa bo pri hotelu Jezero.
Nič ni tako visoko,
D a ne bi potrebovalo zavarovanja
Fostbna strokovna komisija v organizaciji /avarimiliuee Triglav d.d. ■ oskrbnika Aljaževega stolpa, v dneh od I. do 3. avgusta opravlja pregled objekta in ugolavl/a. v kakšnem stanju /e trenutno Aljažev stolp in kaj bi bilo potrebno Moriti, da bi slovenski simbol ostal naš ponos.
V Zavarovalnici Triglav d. d. želimo obraniti Aljažev stolp taksen, kot smo ta dobili od tvojih dedov, da bi ga lahko izročili svojim vnukom
Zavarovali smo najvišjo m najbolj izpostavljeno nepremičnino r Sloveniji Zavarujemo pa tudi vse ostale premičnine m
iirp-emičnme.
umu ml) J'U luui vh viiuit pnMnm n
■ glede na to kje stojijo ali se premikajo.
— zavarovalnica triglav
Jara kača s posebnimi odpadki
Jeseničani prevarani
Jesenice, 1. avgusta - V zvezi s posebnimi odpadki, last republiške vlade, ki so še vedno v jeseniški občini, smo prejeli izjavo za javnost, ki jo je 30. julija sprejel jeseniški izvršni svet, ter stališče Železarne Jesenice do sklepov in predlogov vlade z dne 25. julija.
Jeseniški izvršni svet ugotavlja, da izvršni svet Republike Slovenije, katerega odpadki so še vedno na industrijskem tiru Železarne Jesenice, čeprav primerno varovani in urejeni, sploh ni reagiral na stališča in sklep izvršnega sveta in predsedstva skupščine občine Jesenice z dne 26. julija in sklepe zborov skupščine občine Jesenice z dne 18. julija. Občani Jesenic se čutijo prevarane in ogrožene, čeprav so s strpnostjo sprejeli začasno pripeljane odpadke v jeseniško Železarno.
Brezpogojna zahteva, da posebne odpadke takoj odpeljejo iz občine, ostaja, ob tem pa sta bila že dva roka, ki jih je določila občinska skupščina, prekoračena. Občinski izvršni svet je skupaj s predsedstvom skupščine občine Jesenice storil vse, kar je bilo v njegovi moči in pristojnosti, da odpadki gredo iz občine. Ponovno poudarja, da so odvoz odpadkov iz občine, njihovo začasno skladiščenje ter incineracija trije različni problemi in jih je kot take potrebno tudi obravnavati in ne pogojevati.
Izvršni svet skupščine občine Jesenice postavlja javno vprašanje ministrstvu za turizem, kako si zamišlja promocijo Julijskih Alp, Triglavskega narodnega parka, v neposredni bližini meje, hkrati pa izvršni svet Republike Slovenije ponuja Železarni in občini Jesenice koncesijo za incineracijo posebnih odpadkov. Ob tem občinski izvršni svet nima podatkov o incineraciji, razen vred-
nosti incineratorja, da bi lahko konstruktivno seznanil občane in javnost s ponudbo republiške vlade in s tem v zvezi sprejel stališče.
Da bi se ognili nadaljnjim zapletom, javnim protestom ipd., jeseniški izvršni svet poziva republiško vlado, da takoj odpelje odpadke iz jeseniške občine.
Železarna predlaga javni natečaj
V Železarni Jesenice so 30. julija naslovili na republiško ministrstvo za industrijo in gradbeništvo svoja stališča v zvezi z vladnimi sklepi in predlogi.
V Železarni nimajo primernih znanj o incineraciji oziroma procesiranju posebnih odpadkov. Zato je čas štirinajstih dni, ponujen za odločitev, nerealen in ne morejo pripraviti nobenega predloga. Predlagajo javni natečaj, ne čakajoč na odločitev Železarne, ki se sama, brez sklepov jeseniške skupščine, ne more odločati.
Kot piše glavni direktor Boris Bregant ministru Izidorju Rejcu, so v Železarni že predložili prvi in drugi obračun stroškov. V njem so zajete le postavke, dogovorjene ob prihodu odpadkov na Jesenice. V zvezi s ponudbo Železarni za izdelavo posebnih zabojnikov za začasno hranjenje, skladiščenje in transport posebnih odpadkov, so železarji 26. julija poslali ustrezno ponudbo, na katero pa še niso dobili odgovora. Na izdelavo zabojnikov so pripravljeni, vendar ne mo-
Kot je povedal Jani Žlindra, vodja službe za požarno varnost v tovarni Peko Tržič, so vseh 256 sodov nevarnih kemikalij, ki so jih med vojno iz Peka odpeljali na komunalno deponijo v Kovor, 24. julija spet odpeljali in uskladiščili v Peku. Tržiški problem nevarnih odpadkov bi bil torej zaenkrat rešen (kolikor je tovarniško dvorišče lahko primerna rešitev!), če ne bi pristavil lončka neki tržiški zasebnik, kije na deponijo v Kovor ju Pekovim sodom dodal še 13 svojih 200-litrskih sodov in 31 20-litrskih ročk. Ti danes, 2. avgusta, še vedno stoje na deponiji. D. D.
"G. G."
Sobo z vonjem po lulčkih, prosim!
Bohinjci so svojevrstni ljudje. Pogumni in trmasti hkrati, pa vendar vedno pripravljeni na šalo. Najsi bo še tako težko - jih optimizem drži pokonci, to se je izkazalo že v minulih letih, ponovno pa so svoje dobre lastnosti dokazali letos.
Ko je že kazalo, da se v turizmu obeta porazna sezona, so se domislili: "Ljudje tudi v hudih časih morajo kaj dobrega pojesti!" In ker so Bohinjci tudi domoljubi (ni pa zato rečeno, da bi morali "otepati" le žgance in kislo mleko), so se odločili, da priljubljenim ćevapčićem izberejo novo ime. Kaj bi pretirano tuhtali in ovinkarili, so si rekli, ko pa je domače ime kot na dlani. In so sklenili, da je najbolje, če ćevapčići postanejo lulčki.
Namen je bil dosežen. Reklama o njihovih lulčkih je šla preko časopisov in televizije v svet in danes receptorji v bohinjskih hotelih niso več presenečeni, če si gost namesto sobe s pogledom na jezero zaželi: Sobo z vonjem po lulčkih, prosim!"
Kranj, 1. avgusta - Našega dežurnega fotoreporter ja so poklicali iz podjetja Tehtnica Kranj, ki ima svoj sedež že od 1961 .leta na Bene-di kov i I v Stražišču pri Kranju. Fotografirali smo dvorišče, na katerem so kupi gramoza in naj bi zaradi njih Tehtnica imela onemogočen dostop do trgovine in servisa. Stranke tega kranjskega podjetja se bodo pač morale znajti mimo kupov, ki jih sosed potrebuje za vzdrževalna dela na svojih objektih ter mimo parkiranih vozil delavcev Tehtnice. Vsaka medalja, brez izjem, ima namreč dve plati, smo ugotovili. Foto: J. C.
I
rejo začeti brez sklenjene p< godbe z naročnikom. Sodi, katerih so odpadki, so potrebi sanacije. Železarna pod nob< nim pogojem ne bo odpadko
skladiščila tako, kot so zdaj. C ^ do ponujenega roka 8. avgust' pogodba za izdelavo zabojni kov ne bo podpisana, ostafl ena sama mogoča rešitev, to j takojšnja odprema tovora Železarne na drugo lokacijo.
Problem naj reši stroka
Izjavo v zvezi z odpadki m Jesenicah je poslal tudi občin ski odbor liberalno-demokrat ske stranke Jesenice, ki je vseskozi   podpiral   prizadevanj* £ občinske vlade in skupščinft da se ti odpadki čim prej odpc i Ijejo z Jesenic. Za glavneg«" krivca, da so odpadki na Jes? k nicah, imajo liberalni demo krati ministra za varstvo okolj* in urejanje prostora Miho Jafl binška. Na seji skupščine lHj« julija so predlagali sklep o zA* četku postopka za odpoklic mi 8] nistra, ki pa ga poslanci nisi sprejeli. Ministru očitajo sprtj jem nestrokovno pripravljen«] n ga železniškega transporta 7] v vagonov, natovorjenih s sodoij Si nevarnih odpadkov, iz kateritj n je iztekalo, pošiljanje takegj jj transporta prek vse Slovenije i; ' Dobove na Jesenice, saj bi lah ko že med potjo prišlo do ekO" loške katastrofe, skladiščenj« transporta v Železarni Jesenic« na odprtem, kjer se je zarad vročine izlivalo iz sodov, ne' spoštovanje roka 7. julija z* odvoz odpadkov z Jesenic, to da Miha Jazbinšek sploh n< razmišlja, kako bi odpadki * Jesenic šli, ampak, kako bi ti* Jesenicah ostali ter za naniečtj še nekulturen in aroganten od' nos  do  poslancev jesenišk* n skupščine. Ker se problem od1 padkov ni rešil tudi do 26. juli' ja, liberalni demokrati predla' gajo vodstvu jeseniške skupšči' ne in njeni vladi, da njlho* pobudo ponovno ovrednotil j '[ in ukrepata, hkrati pa pokaže^ tudi na druge krivce. V strank' r' še poudarjajo, naj problem s*' žiganja odpadkov in njihov* lokacija ne postane politično vprašanje, ampak naj o tefl1 spregovori stroka. • (H. J.)
:gffiišS«(SIEI!GLAS
f EKONOMSKA I
Ipropagandaj
obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 f
Pobuda za delegatsko vprašanje
Gibanje v mejnem pasu
Kranj, 1. avgusta - Predsed; nik Planinskega društva Krart Franc Ekar je poslal Vitomirji1 Grosu in Andreju Šteru pobU' do za delegatsko vprašanje " gibanju v mejnem pasu. Slo venski parlament bi se v zvezi * odpravo 100-metrskega bivšeg* pasu moral opredeliti in sprejl ti stališče, ali so s tem odpr&' vijena tudi tako imenovana pO sebna dovoljenja za ta podro^ ja in ali se na ta način omogoč* tudi nemoteno gibanje tujih df žavljanov. Po mnenju pobudfl1' ka bi to pomebno pripomogl" k pospeševanju turizma, lovne ga turizma, planinstva... Seda nji predpis namreč na obmoC jih Trente, Kranjske Gore, Je' zerskega, Solčavskega in P°', horja tega ni dovoljeval. In ne' nazadnje je treba pojasniti ] odgovoriti na vprašanje, ali j' za obmejno kontrolo dovolj 1' osebni dokument, kot sta n' primer osebna izkaznica ozirO" ma potni list.
Franc Ekar meni, da bi bi'' naštete sprostitve pomembne 1 turistično gospodarstvo in prid0" bitev na področju približevanj' evropskim civilizacijskim nO1* mativom. • A. Ž.