aiK3>ps»gx>oooooo¿>OQ;viv>ooo>3ooo>»>f»ai,>o^ Tone Kregar LJUBEZEN IN REVOLUCIJA (Pisma Slavka Šlandra Dani Ročnikovi) »Prispevek k zgodovini delavskega gibanja« Biografski in ostali zapisi o predvojnih sloven- skih komunistih in revolucionarjih so bili celot- no obdobje povojnega socialističnega sloven- skega zgodovinopisja in žurnalizma njegova hvaležna in tako rekoč konstantna ter neizčrpna tema. Na desetine zapisov, povezanih predvsem z najrazličnejšimi obletnicami in jubileji, je v re- vialnem tisku ter dnevnem časopisju predstav- ljalo idealne podobe vojakov revolucije, ki so za- njo večinoma tudi darovali svoja življenja, ter jih javnosti ponujalo kot svetal zgled žrtvovanja v boju za izgradnjo pravičnejšega sveta in lepšega jutri. V primerjavi s številnimi tovrstnimi, za dnevne potrebe in v skorajda hagiografskem to- nu pripravljenimi prispevki, ki so nastajali v glavnem izpod peresa novinarjev, redkeje tudi junakovih revolucionarnih ali partizanskih tova- rišev, je bil obseg podrobnejših, obsežnejših ter raziskovalno in metodološko natančnejših član- kov, razprav ali celó samostojnih izdaj precej ož- ji. Največ jih je izšlo v različnih krajevnih, regio- nalnih, tematskih in jubilejnih zbornikih, pogo- sto pa so tovrstne objave in izdaje sovpadale z ureditvijo spominskih sob ter ostalimi, tako stal- nimi, občasnimi kot potujočimi razstavami, ki so jih po muzejih, šolah, vojašnicah, kulturnih do- movih in drugje postavljali kustosi slovenskih muzejev revolucije. Pri tem je izbiro téme, še bolj pa obseg raziskave ter način interpretacije avtorjem zgodovinarjem v precejšnji in odločil- ni meri določalo lokalno in republiško partijsko vodstvo, ki si je muzeje NOB in revolucije na (ne samo) simbolni ravni tudi lastilo. Danes, ko so tovrstne direktive in njihovi avto- cenzurni odsevi le še bled spomin, se zato ob ra- ziskovanju življenjskih zgodb posameznikov, ki so nedvomno zaznamovali politično zgodovino Slovencev v 20. stoletju, srečamo s svojevrstnim paradoksom. Čeprav gre za ljudi s t. i. prave stra- ni, po katerih so bile in so ponekod še vedno poimenovane ulice, četrti, šole in druge ustano- ve in ki (včasih morda tudi »zahvaljujoč« svoji tra- gični in prezgodnji smrti) v povojnih časih niko- li niso prišli v nemilost, kaj šele, da bi jih revolu- cija kot marsikaterega svojih otrok tudi požrla, jih v poplavi tozadevnega pisanja marsikdaj za- man iščemo. Kljub obilici leksikografskih gesel, časnikar- skih enot in marsikje celó učbeniško-leposlov- nih poskusov bomo zaman iskali celostno bio- grafijo katerega od predvojnih slovenskih revo- lucionarjev, ki bi kompleksno in objektivno pri- kazovala njegovo (tudi zasebno) življenje in de- lo ter bila vsaj deloma primerljiva z biografijami drugih (meščanskih) slovenskih politikov oz. javnih osebnosti, ki so predvsem v zadnjem de- setletju (pa tudi že prej) vzbudile velik interes slovenskega zgodovinopisja in vrsto knjižnih iz- daj. 7« ZGODOVINA ZA VSE Iluzorno je pričakovati, da bi se v bližnji pri- hodnosti stvari lahko bistveno spremenile. Ne- popravljiva priložnost je bila zamujena ravno v 40-letnem obdobju, ki je bilo tovrstnim temam izredno naklonjeno, a po drugi strani premalo zrelo in premalo svobodno za drugačne in bolj kompleksne raziskovalne pristope. Nenazadnje se »resna« zgodovina s tem v glavnem ni utegnila ali ni želela ukvarjati, kopica ostalih piscev in lju- biteljskih zgodovinarjev revolucije in upora pa se je v skladu s splošno družbeno klimo (včasih po ukazu, večkrat iz preračunljivosti, pogosto pa v najboljši veri) oklepala pozitivizma črno-belih vzorcev, si zatiskala oči pred vsem, kar je odsto- palo od tega poenostavljenega kolorita ter iz- puščala vsako morebitno sled, ki bi glorificirane junake socialistične revolucije in delavskega raz- reda lahko povezala z živimi ljudmi iz krvi in me- sa oz. njihovo »zemeljsko« platjo. Pri tem nima- mo v mislih le morebitnih »problematičnih« po- datkov in osebnostnih značilnosti, ki bi svetal lik junaka lahko kakorkoli zasenčili, temveč tudi po- vsem pristne značajske lastnosti ter tisto plat nji- hovega bivanja, ki z njihovim revolucionarnim poslanstvom morda ni bila neposredno poveza- na, čeprav se je v njem tako ali drugače nujno izražala. Kot rečeno, so najboljši časi sicer res že zamu- jeni, a raziskovanje življenja in dela pomembnih »zgodovinskih« osebnosti vendarle ostaja inte- res zgodovinopisja, ne glede na čas, okolje in družbeno klimo. Tudi zato predstavlja pričujoči tekst oz. objava vira kot neke vrste »prispevek k zgodovini delavskega gibanja« avtorju prispev- ka svojevrsten brezčasen in vedno aktualen iz- ziv.' Revolucija Zgornje pisanje velja za večino (padlih) slo- venskih revolucionarjev, a najočitneje morda prav za Slavka Šlandra, čigar ime je sicer z veliki- mi črkami zapisano na prvih straneh zgodovine delavskega in revolucionarnega gibanja na Slo- venskem. Številni zgodovinski pregledi, enciklo- pedična gesla in strnjene biografije ga upraviče- no označujejo za enega najpomembnejših pa tudi najmarkantnejših štajerskih in slovenskih predvojnih komunistov ter organizatorjev proti- Slcwko Slander (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) fašističnega upora, v katerem je med prvimi tudi izgubil življenje. Rodil se je 20. junija 1909 v Dolenji vasi pri Pre- boldu2 v Savinjski dolini, torej kraju, ki je pred- vsem zaradi razvite tekstilne industrije ter bliži- ne rudarske Zabukovice, v 30. letih 20. stoletja postal pomembno jedro naprednega in komu- nističnega gibanja na Štajerskem. Napredne ideje je pil tako rekoč z materinim mlekom, saj je na njegovo ideološko usmeritev v določeni meri vplival že oče Alojz, vaški krojač, ' Pričujoč članek dopolnjuje in nadgrajuje občasna raz- stava istega avtorja in pod istim naslovom, kije med 11. j. in 6. 4, 2003 na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje. V literaturi najdemo različne navedbe rojstnega kraja. Stane Tcrčak v svojem prispevku, o katerem bomo še go- vorili, navaja zgolj Prebold, v leksikonu Narodni heroji Jugoslavije (II. knjiga, Mladost Beograd, 1975, str. 239) se omenja Št. Pavel pri Preboldu, v Enciklopediji Slove- nije (št. 13, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999, str. 61) pa denimo Dolenja vas pri Žalcu. Te razlike velja pripi- sati dejstvu, da seje Šlandrova družina pogosto selila. Na to meje opozoril mag. Brane Goropcvšek in mi tudi posredoval pravilen podatek, za kar se mu prijazno zahvaljujem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 ki je bil že pred prvo vojno kot krojaški pomoč- nik na Dunaju član socialdemokratske stranke. Podobno je veljalo tudi za ostale Šlandrove otro- ke oz. celotno revolucionarno in narodno za- vedno Šlandrovo družino, ki je za narodno osvo- boditev pozneje tudi plačala pretresljivo visok krvni davek.3 Po končani meščanski šoli v Celju se je v Ro- gaški Slatini izšolal za zobotehnika. Službo je na- stopil v Žalcu, kjer se je aktivno vključil v kultur- no in družabno življenje, leta 1932 pa se je sku- paj s svojim delodajalcem prestavil v Celje.4 Kot aktivist delavskega gibanja je deloval v sindika- tih in društvu Svoboda ter bil še istega leta spre- jet v Komunistično partijo Jugoslavije. Novem- bra 1933 so ga kot sekretarja mestnega komiteja KPJ takratne oblasti aretirale ter ga na znanem celjskem komunističnem procesu aprila 1934 obsodile na tri leta robije.5 Prestal jo je v Sremski Mitrovici, na t. i. »komunistični univerzi«, od ko- der se je vrnil kot prekaljen komunist, še bolj prepričan v svoje revolucionarno poslanstvo. Med letoma 1936 in 1940 je bil sekretar okrožne- ga komiteja KPJ za Celje, v tem času pa si je na svojem domu uredil tudi zobotehnično delavni- co. Organiziral je konferenci KPS aprila 1938 in ••* Poleg najstarejšega Slavka so bili v družini še štirje otroci, dva fanta in dve dekleti. Drugi sin Viljem (Vilko, Vilč) je bil prav tako eden vodilnih savinjskih komuni- stov v 30. letih 20. stoletja. Skupaj z bratom je bil obso- jen na procesu leta 1934 ter v mitroviški kaznilnici pre- bil 2 leti in tri mesece. Konec leta 1936 je bil obsojen že drugič, tokrat na leto in pol zapora. Po ustanovitvi Prve celjske čete je po zajetju Franja Vrunča in poškodbah Petra Statitela, postal njen drugi komandir ter ob nje- nem uničenju, 27. 8. 1941 v Zavškovem mlinu v Brezah nad Laškim, tudi padel. Usoda tretjega sina Franca je še najmanj znana V predvojnem komunističnem gibanju aktivneje ni bil udeležen, po aprilski vojni pa se je kot vojni ujetnik znašel v Nemčiji. Ko je sredi leta 1942 prejel novico o smrti obeh bratov in matere (taje umrla leta 1940, oče pa že šest let prej), naj bi se mu omračil um, po zača- snem bivanju v umobolnici pa so ga gestapovci leta 1943 umorili. Zadnja od Šlandrovih je padla najmlajša hči Vera, predvojna skojevka in študentka medicine. Leta 1943 je partizanski štab pod Tolstim vrhom na Dobrovljah napadla nemška policijska skupina. Ob Veri je takrat padel tudi pravnik Dušan Kraigher -Jug, predvojni celj- ski komunist in Slavkov prijatelj ter sodelavec. Najstarejša Šlandrova hči Marija (Mica) je edina iz- med Šlandrovih otrok vojno preživela. Kot predvojna komunistka je bila leta 1940 zaprta v celjskem Starem piskru, od leta 1942 pa je bila v partizanih, med dru- gim tudi kot komisarka bataljona Tomšičeve brigade. Po vojni je (žena Mihe Marinka) zavzemala pomem- bno mesto v partijski nomenklaturi. Fran Roš, Šlandro- va družina, Celjski zbornik 1969-70, Celje 1970, str. 371-375. decembra 19396, leta 1938 pa je bil za nekaj časa v Ljubljani ponovno zaprt. Februarja 1940 se mu je uspelo izogniti policijski raciji in umakniti v ilegalo. Kot inštruktor KP je deloval v Mariboru, Slovenskih goricah, Ljubljani, Celju in Trbovljah, kjer ga je sredi marca aretirala policija. Po izpu- stu v začetku aprila 1941 se je kot prostovoljec priglasil v jugoslovansko vojsko, že 12. aprila pa se je udeležil seje dela CK KPS v Trebnjem, na kateri je bil sprejet sklep o organiziranem odpo- ru proti okupatorju. 26. aprila 1941 je postal član CK KPS in bil imenovan za sekretarja Pokrajin- skega komiteja KPS za severno Slovenijo. Bil je med glavnimi organizatorji upora proti okupa- torju, žal pa tudi ena njegovih prvih žrtev. 7. avgusta je namreč Gestapo v Čepičevem sta- novanju v Mariboru uspešno izvedel aretacijo dela vodilnih aktivistov mariborskega odporniš- kega gibanja, med katerimi je bila tudi sekretar- ka Okrožnega komiteja SKOJ Maribor Slava Kla- vora.7 Prav pri golorokem reševanju slednje, ki se je dogajalo pred hišo, je gestapovcem uspelo zgrabiti tudi Šlandra, ki je na sestanek šele priha- 4 Prim: Narodni heroj Slavko Slander, Žepni časopis Šlandrova zadruga, List kmetijske obdelovalne zadru- ge Slavka Šlandra, Vrbjepri Žalcu, 15. 3- 1947, št 1; av- tor prispevka Jože Borštnar. 5 Med tretjim in šestim aprilom 1934 je pred velikim se- natom okrožnega sodišča v Celju potekala razprava proti 22 osebam, obtoženim komunistične propagan- de, znana tudi kot Celjski komunistični proces. Sodbo so razglasili 9. aprila. Osemnajst obtožencev je bilo ob- sojenih na različne zaporne kazni, štirje pa so bili oproščeni. Najtežje so bili kaznovani Slavko Slander, Branko Diehl in Anton Rader, ki so bili za tri leta posla- ni na robijo v Sremsko Mitrovico Obsodba jim je očita- la, da so » .organizirali krajevne edinice tajne komuni- stične stranke Jugoslavije ter pristopili k tej stranki kot člani, s čimer so organizirali in pristopili k društvu, ki ima za namen propagando komunizma ter terorizem ter nelegalno prilastitev oblasti...« Prav tako naj bi leta 1932 in 1933 razširjali letake in »novine; »... vsebina kojih letakov in novin meri na to, da se ljudstvo naščuva zoper državna oblastva in da se ogrozi javni mir ter spravi v nevarnost javni red, s čimer so istočasno vršili pismeno propagando, da je treba izpremeniti politični in socialni red v državi z zločinstvom, nasiljem in tero- rizmom ...«. Nova doba, 9. 4. 1934; Prepis razsodbe, Ar- hiv Muzeja novejše zgodovine Celje, fascikel 37, mapa lil. A. Junija istega leta je sledil nov proces proti celjskim ko- munistom, na katerem je bil med drugimi obsojen tudi poznejši partizanski komandant Peter Stante - Skala. Nova doba, 27. 6. 1934. 6 Več o tem in nasploh o takratnem delovanju celjskih in savinjskih komunistov, katerih vodilna osebnost je bil Slander, glej v Emil Lajli, Nekaj značilnosti iz revolu- cionarnega delavskega gibanja v Celju v obdobju dru- ge konference KPS v Joštovem mlinu, Celjski zbornik 1977-1981, Celje 1981, str. 203-221. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE jal in bi se sicer aretaciji najverjetneje lahko izog- nil. Pri njem so našli legitimacijo z imenom Franz Weber8 in kljub zasliševanju in mučenju v graških zaporih jim njegovega pravega imena ni uspelo izvedeti. 12. avgusta so ga skupaj s Klavoro iz Gradca pripeljali nazaj v Maribor, kjer sta bila skupaj s še sedmimi člani odporniškega gibanja (med njimi je bil tudi Šlandrov dolgoletni sodelavec, prvi komandir Celjske čete, Franjo Vrunč - Buzdo) 24. avgusta ustreljena. Na razglasu streljanja je bil še vedno naveden pod imenom Franz Weber, isto ime pa je vodstvo osvobodilnega gibanja objavi- lo tudi v Slovenskem poročevalcu. Med prvimi Slovenci je bil že 25. oktobra 1943 proglašen za narodnega heroja, njegovo ime pa je avgusta istega leta dobila tudi prva na Štajer- skem ustanovljena partizanska brigada, 6. SNOUB Slavko Slander. Ljubezen Da sta se Slavko Slander in Dana Ročnikova sploh srečala in spoznala, je najbrž treba pripisa- ti zanimivemu naključju. Ko je Slavko v zgodnjih tridesetih letih najel sobo pri Tereziji Lešničar v Celju, je pri njej stanovala tudi njena mlada neča- kinja Dana. Rojena je bila sicer leta 1914 pri Mali Nedelji v Slovenskih Goricah kot nezakonska hči Pepike Gregorič. Še kot otrok se je preselila v Celje k teti, ki takrat še ni imela lastnih otrok ter tam odraščala, obiskovala trgovsko šolo in se po zaključku tam tudi zaposlila. Življenje v Celju je bilo primernejše tudi zato, ker se je v drugi polo- vici tridesetih let večkrat tedensko vozila v Ljub- ljano, kjer je na Konservatoriju študirala solopet- je. Študij ji je finančno omogočila renta, ki jo je prejemala kot dediščino po umrlem očetu, nekaj časa pa je v Ljubljani (v Mladiki) kot študentka tudi živela.9 7 Marjan Žnidarič, Do pekla in nazaj, Nacistična okupa- cija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941-1945, MNO Maribor 1997, str. 189-191. s Legitimacija se je glasila na ime Pranza Webra, gozdar- ja iz Škofje vasi, priskrbel pa mu jo je Stane Žagar, kije bil takrat uslužbenec občine Škof ja vas. 9 Oče Simon Ročnik iz Zavodenj pri Šoštanju je bil last- nik mlina in gostilne, po poklicu pa orožnik. Leta 1924 se je pri zdrsu s poledenele brvi smrtno ponesrečil. Podatke iz osebnega in profesionalnega življenja Dane Ročnikove je zbral in posredoval njen sin g. Iztok Holz, za kar se mu ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Prav tako gre zahvala tudi ge. Ivici Fišer, kije zaslužna za kontakt in sodelovanje. Bližina, v kateri sta se znašla simpatično, raz- gledano, energično in živahno dekle10 ter šar- manten11 in skrivnosten mladenič kot kaže ni mogla ostati brez posledic. Bivanje pod isto stre- ho se je očitno kmalu spremenilo v simpatijo oziroma ljubezen, ki je kljub težkim preizkuš- njam trajala vse do Slavkove tragične smrti. Na- njo je seveda usodno vplivalo Šlandrovo revolu- cionarno, pollegalno življenje, ki pa Dane ni od- bilo. Nasprotno, v veliki meri se je vanj tudi sama vključila, pomagala Slavku, zanj opravljala različ- ne, predvsem kurirske posle in v času, ko je bil zaprt (kar bomo videli iz pisem), predstavljala njegovo najtrdnejšo vez s svobodo in tovariši.12 Pisma O njunem odnosu na najbolj neposreden na- čin pričajo pisma, ki jih je Slavko pošiljal Dani med letoma 1932 in 1940, mnoga izmed njih tudi iz zaporov. Pisma, namenjena ljubljeni osebi so že sama po sebi nedvomno eden najbolj iskre- nih in intimnih zapisov, kar jih je dano in omo- gočeno človeku. Še posebej, če njihovo sporoči- lo ni namenjeno širši javnosti in če jih piše člo- vek, razpet med vsakdanje tegobe, strahove, upe, pričakovanja in čustva na eni ter prepriča- nja v svoje družbeno poslanstvo na drugi strani. Tudi zato je njihova vsebina tako pestra, čeprav bomo v njej stežka našli karkoli epohalnega ali morda celó žgečkljivega. Deli posameznih pi- sem bodo bralcu najbrž tudi dolgočasni, saj za- devajo za današnji, pa tudi takratni širši vidik, povsem vsakodnevne, celó banalne reči. Tudi »zgodovinskih« stavkov in gesel ne najdemo v njih. Upoštevati je treba, da so bila vsa pisma iz zapora cenzurirana in da bi že vsak najmanjši pamfletistični poskus močno otežil, če že ne po- vsem onemogočil nadaljnjo korespondenco, povrhu vsega pa je Šlander očitno zelo dobro lo- čeval med osebno-izpovednim razmišljanjem in agitacijo, ki bi bila v pismih Dani povsem odveč. 10 V družinskem izročilu je ohranjena njena pripoved o dogodku iz ljubljanskega, študijskega obdobja. Nekoč naj bi se s kolesom odpeljala na ples iz Ljubljane v Celje, tam celo nočpreplesala in se zjutraj zopet s kolesom vr- nila v Ljubljano. 11 Kljub svoji nizki rasti je Šlander veljal za zelo privlač- nega moškega. Po ustnih virih in izročilu je bil vedno elegantno oblečen (nenazadnje je bil krojačev sin), urejen ter zelo komunikativen in prijazen. Tudi zato so mlada dekleta pogosto brez pravih razlogov rada hodi- la na pregled zob v njegovo zobotehnično ordinacijo. 12 Dana Ročnik, Moji spomini na ilegalno delo v Celju, Ar- hiv Muzeja novejše zgodovine Celje, fascikel 37, mapa III; Večer, 30. 1. 1984 (Šlandrova sodelavka • ob 70-let- nici Dane Ročnikove). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE «I Iz policijske kartoteke, 1933 (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) Sprememba družbenega sistema oz. komuni- stična revolucija je Šlandru gotovo pomenila največ in praktično vse druge stvari so se morale temu cilju in boju zanj podrediti. A vendarle so življenje mladega in inteligentnega moškega s širokim obzorjem, kot je bil Šlander, zapolnjeva- le tudi druge, morda bolj posvetne, a nič manj pomembne zadeve. Potrebno je bilo delati, se izobraževati, družiti in zabavati. Potrebno je bilo tudi nekoga imeti rad. In ker ravno Šlandrova pisma Ročnikovi na najpreprostejši in najpristnejši način odkrivajo prav to večplastnost in širino, jih na tem mestu prvič objavljamo v celoti'3 in v kronološkem za- poredju ter brez kakršnihkoli slovničnih ali dru- gih popravkov. Glede na doslej zapisano in gle- de na posamično sprotno pojasnjevanje zgodo- vinskega ozadja, pisem najbrž ni potrebno do- datno razlagati, še manj analizirati in vrednotiti. Marsikaj zapisanega ne moremo umestiti v širši kontekst, še posebej, ker razpolagamo zgolj s Šlandrovo korespondenco, pa še to nepopolno. Pisma, ki jih je Ročnikova pisala njemu, bi najbrž v marsičem dodatno osvetlila ozadje nekaterih njegovih besed in razmišljanj. Žal se niso ohrani- la in marsikaj bo za vselej ostalo samo njuna skrivnost. Kar je po svoje tudi prav. Za osvetlitev Slavka Šlandra kot revolucionar- ja, patriota, tovariša in ljubimca, predvsem pa človeka, povsem zadoščajo že besede, ki jih je pred več kot šestdesetimi leti pisal sam. B Šlandrova pisma je skupaj še z nekaterimi Ročnikova leta 1965 podarila Muzeju revolucije Celje. Kmalu za- tem so bili nekateri odlomki iz njih tudi prvič objavlje- ni. Avtor prispevka Stane Tcrčakjc sicer v uvodu izpo- stavil potrebo po celostni monografiji o Šlandru, obe- nem pa dodal, da »iz skromnih fragmentov njegove za- puščine, ki so se ohranili, sije lik velikega človeka-hu- manista, zato objavljamo iz nje tiste odlomke, ki z vso življenjsko pristnostjo pričajo o njem "kot osebnosti, Iz- puščamo pa vse, kar je čisto zasebnega značaja.« Stane Terčak, Iz zapuščine narodnega heroja Slavka Šlan- dra, Celjski zbornik 1965, str. 15-23- VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE »Zaklinjam se jaz, da za Tvojo čast dam desnico v ogenj.« Prvi ohranjen dokaz korespondence med Slavkom in Dano sega v december 1931, ko Da- na prejme Slavkovo božično razglednico, že slab mesec zatem pa kratko pisemce. Dana je takrat obiskovala drugi letnik državne trgovske šole, pisemce pa daje slutiti, da bo njun odnos le stež- ka ostal zgolj na prijateljski ravni. Očitno pome- ni leto 1932 začetek njunega ljubezenskega raz- merja, ki, kot rečeno, traja vse do njegove smrti. 1. pismo, 18.1. 1932 Ne vem, Dana, kaj Teje naenkrat tako razža- lostilo; rečem Ti samo to, da jaz ničesar ne vem in ničesar ne verujem. Zaklinjam se jaz, da za Tvojo čast dam desnico v ogenj. Pozdravljam Te lepo! Slavko 2. pismo, Celje, 8. XII. 1932 Dana, Mislim, daje Tvoje pismo, kisi mi ga pred dol- gim časom napisala, najbrž izliv trenutnega razburjenja, zato sem rajši malo počakal in upam, da se je Tvoja huda in neobičajna jeza med tem že precej ohladila. Ali razumeš, da mi tudi ni tako prekleto vseeno če bi se takrat ko pri- deš v Celje morda niti ne pogledala. Upam, da si v tem trenutku, ko tole čitaš malo boljše volje in si boš dala vsaj nekaj dopovedati, kajti jaz ugo- tavljam in sem tudi prepričan, da boš zaman priznala to, da so Tvoji očitki precej neutemelje- ni. Vem, da ženske morda uživate nad tistim ne- prestanim dokazovanjem različnih čustev in različnih malenkostih, mimo katerih človek na- vadno gre mimo, ne da bi mnogo govoril. Morda Te je razsrdilo, ker na eno Tvojih prejšnjih pi- sem, kjer mi pišeš o nekom, ki Ti dvori, nisem v svojem pismu nič reagiral? To sem Ti že večkrat povedal, da nimam prav nič proti temu če si iz- bereš koga drugega, ker jaz sam se dobro zave- dam, da Te ne zadovoljujem in Te tudi v bodoč- nosti ne bi mogel. Dana, glej ni to morda mržnja ali pomanjkanje simpatije z moje strani, ne, celo nasprotno, jaz te ljubim in Te bom ljubil tudi v bodoče, pa makar si izbereš deset drugih, tudi če z njimi živiš, ali tudi če se poročiš. Je to posebne sorte reč, ali jaz ne morem zato. Razumeš, ljubil Te bom kot žensko, ne kot otroka ali prijateljico. Tistega malomeščanskega idealiziranja in kisa- njapajaz ne maram. Še to me jezi, da sem zdaj- le tako sentimentalen in brundam takele stvari, ki so pravzaprav ostanek tistih romantičnih ča- sov in neskončnega besedičenja. Se še spominjaš, kaj sva se pogovarjala takrat, ko sva zadnjikrat sedela v parku? Zato pravim: pogum! Korakaj skozi življenje z dvignjeno gla- vo, ker Ti si človek zato, si mlada, polna moči in zdravja. Ne posnemaj mene, ki hodim po tej do- lini kakor izgnanec z iztrgano dušo. Da Ti po pravici povem, jaz moram nekaj ukreniti, pa naj bo karkoli. Zdi se mi, da sem kakor tisti po- potnik, kije slutil v daljavi čudežno dolino vsta- jenja in se napotil v tisto smer, romal naravnost čez gore in doline in koje bil že blizu je obtičal nekje v močvirju. Vidiš, moja skrb je, da se izkop- Ijem iz tega prokletega blata in po vstajenju bom morda šele lahko vespri tebi. Ne pišem tega kar tako, ampak Te prosim, da preudariš po svoje in razsodiš tako, da boza Tebe prav. Besede in fan- tazije so včasih lepe, življenje samo pa je največ- krat zelo umazana reč. Češe Ti studi in češe bo- jiš, ostani tam, kjer si. Popotovanje nima vedno veselega konca in ni za vsakega človeka. Zato mi sporoči Ti kako misliš, ker jaz se v tem slučaju uklanjam tvoji volji. V Ljubljano letos najbrž ne bom prišel, upam pa, da se za božič v Celju vidiva in se pogovori- va kaj več. Potem pa naj bo kakor hoče. Te poljublja 3. pismo, Celje, 15. IV. 193314 To malenkost Ti pošilja za spomin Tvoj Slavko Tvoj Slavko »Človek polagoma preneha biti človek in postane stroj. Zato pra- vim: k vragu romantika, živela tehnika. « V popolnoma novem položaju se Slavko in Da- na znajdeta pa Šlandrovi aretaciji in obsodbi, ki ga od izvoljenke loči za dolga tri leta. Morda so ravno pisma iz tega obdobja, pisana izza zapor- niških rešetk, po svoje najlepša in najzanimivejša. 14 V pismu ji je očitno nekaj poslal. Morda svojo fotografi- jo? VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVE\A ZA VSE 83 4. pismo, Celje, 6. III. 1934 (iz preiskovalnega zapora v Starem piskru) Moja draga! Tvojega povabila seveda ne morem kar takole sprejeti, vkljub temu, da nimam sedaj nobenih posebno »važnih opravkov«. No, sicer Tipa tudi nič kaj rad ne verujem, da se tako sama izpreha- jašzdaj ko so zunaj že lepipredpomladni večeri. Saj si vendar mlada! Zdaj je čas, da uživaš življe- nje - seveda tako daje prav. Dana, zaradi mene lahko delaš kar hočeš in jaz nikakor ne maram, da bi mi lahko kedaj očitala, da sem ti hodil na pot. To prav dobro veš, da jaz nisem poseben vitez ljubezni in se z menoj ne izplača posebej ukvar- jati. In kaj šele bo, kadar se povrnem? Na to življenje sem se nepričakovano dobro na- vadil. Saj pa že tudi teče četrti mesec, odkar sem tukaj. Zdaj imam priliko, da marsikaj pogrun- tam, kar mi v tistem življenju, ki brzi s filmsko na- glico, ni bilo mogoče. Za tem zidovljem ima člo- vek troje na izbiro: da crkne od obupa, da sčaso- ma postane iz nekriminalca res pravi kriminalni tip, kije potem, ko se vrne v življenje, večna nad- loga za človeško družbo, in tretje: da prekuje svoj značaj. Bomo videli kako še bo. Celica. Odprtina v zidu, visoko nad glavo, zavarovana z železni- mi drogovi: pet navpik in dva počez, in preko vse- ga še rešetka- to je okno. Če človek spleza gor in pogleda ven, se nudi čudovit razgled. Spodaj je dvorišče z veliko elipso na sredi, ki sojo izteptale noge tisočev, ki so bili gostje te hiše: razbojniki, vlomilci, tatovi, komunisti. Tudi strehe se vidijo in košček gledališča. In vse je razdeljeno na majčke- ne sesterokotnike. Tako gledajo v svet nekatere žuželke, zdi se mi, da menda metulji. Vse je se- stavljeno iz šesterokotnikov- hiše, nebo in oblaki na njem. In če naenkrat pogledam drugam, v go- lo steno, imam še vedno tisto prokleto mrežo v očeh, še vedno trepečejopred očmi tisti šesterokot- niki. Zato rajši ne zijam ven. Dobro je to, da se od tukaj pomlad ne bo videla. Včasih bo morda priš- lo nekaj kakor iz daljave: šum mladega zelenja, vonj cvetja, veselo kričanje otrok na nekem dvo- rišču, šepet zaljubljenih mladih ljudi-prišlo bo in bo zopet ugasnilo, odšlo. In vse bo dobro. Pri tem se živci izpreminjajo v žice, neupogljive, jeklene žice. Človek polagoma preneha biti človek in po- stane stroj. Zato pravim: k vragu romantika, žive- la tehnika. Včasih sem mislil, kako sem pokvarjen človek, da sem že vse izkusil in doživel, kar se pač na svetu da, pa vidim, da je vse skupaj malenkost. Če poslušam izpovedi ljudi, v katerih družbi sem sedaj, se mi odpira kar nov svet, nelep, blo- den in nesrečen. Gola dejstva, npr.: ta in taje to storil, so suhoparna in jih je v rubrikah meščan- skih časopisov toliko, daje že človeku kar slabo. Treba je pogledati malo globlje, preštudirati vse vzroke, poslušati človeka tedaj, ko izpoveduje najbolj skrite stvari, kadar je obsojen na samoto in misli, da mora govoriti. Vse jasnejša mije se- daj slika današnje morale, prava itd. Vtem času semprečitalže mnogo knjig slabih in dobrih in to res temeljito. Knjige so mi pol živ- ljenja, iz njih mi odseva svet, kakršen je in ni, ka- kršen bi moral biti pa ne bo in bo. Mnogo knjig, mnogo ljudi- mnogo laži in mnogo resnice. Ven- dar pa največ velja to, kar človek občuti na lastni koži. Je to tudi lahko palica. Ali eno prepričanje je sveto v meni, in to je, da ima vsaka palica dva konca. Tudi drugi konec bo enkrat zamahnil. V čigavih rokah in po kom, to ni težko uganiti. Mislim, da bomo kmalu sojeni. Res težko že ča- kam na to, kajti potem bo konec negotovosti in te- ga čakanja. Zanimivo je namreč, da je preiskoval- ni zapor samo večno čakanje: zjutraj čaka človek na prežgano juho, potem na sprehod, na pošto, ci- garete, obisk itd. in končno še na sodbo. Vse gre kakor drugi hočejo, in to stanje ni nič kaj prijetno. Potem pa vse izpolnjeno samo s pričakovanjem ti- stega dne, ko bo zasijala svoboda in bom lahko na- pravil tudi več kakor deset korakov po svoji volji. Absolutne svobode pa itak ni pod soncem. Za pisemce se Ti iskreno zahvaljujem in za knjige, ki sem jih že prečital tudi. Poslal jih boni v pisarno. Če še lahko dobiš Kozakovo »Celico« in Seliškarjev »Nasedli brod«, bi Ti bil zelo hvale- žen. Kake druge želje pa zaenkrat nimam. Vem, da Ti je morda neprijetno, ker imaš stalno sitno- sti z menoj, vendar ti zagotavljam, da bo po ob- sodbi mir. Za vse usluge, ki si mi jih storila Ti bom ostal vedno hvaležen in tudi upam, da bo še prišel čas ko se ti bom oddolžil. Mogoče me bodo v kratkem gnali k zobozdrav- niku, če bom dobil zato potrebno dovoljenje. Sem radoveden kako zunaj izgleda. Oglasi se še kaj! Mnogo lepih pozdravov Slavko VSE ZA ZGODOVINO JM ZGODOVINA ZA VSE Slavko in Dana na Mrzlici, 1937 (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) Mrzlica, 1. maj 1939 Z leve proti desni: Dana Ročnih, Slavko Slander, Mica Slander, Fran/o Vrunč (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 Slavko, Danci in Mileni Apih na Mrzlici (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) Slavko Slander (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE 5. pismo, Sremska Mitrovica, 10. XI. 1935 Draga Dana! Predvsem najlepša hvala za tvoje prijazno pi- semce, ki sem se ga res zelo razveselil, istotako tudi za kartico z doma gdč. Emice in za ono, ki si mi jo pisala iz Zavodnjega. Pred par dnevi sem dobil tudi cel kup razglednic, ki si mi jih po- slala v toku celega leta; tudi tista z Okrešlja je med njimi. Iz vsega tega sklepam, da si se ven- darle včasih spomnila na mene. Jaz bi ti sicer pogosteje pisal, saj zdaj imam čas in ni več tako kot je včasih bilo, vendar pa imam pravico pisati samo vsakih 14 dni in moram vsaj vsak mesec pisati domov, saj veš da domače tudi skrbi kako in kaj je z menoj. Zato ti bom poskusil pisati vsaj po eno pismo na mesec - seveda če v tem pogledu ne bodo zopet nastopile kake izpremembe. Ne vem zakaj seje Pičo tako izoliral. Ali ti je kaj več znano o njem. Sicer pa k temu pismu prilagam tudi eno za njega in te prosim če ti je mogoče, da ga daš v drugo kuverto in mu ga odpošlješ. Veseli me, da ti dobro živiš. V Ljubljani mora zdaj biti gotovo zelo prijetno; želim si, da bi te zopet enkrat obiskal tako kakor takrat, ko si še bila v Mladiki. Vidim, da se dobro prebijaš skozi življenje, da se tudi pridno učiš, samo ni mi čisto jasno kakšne načrte imaš za bodočnost, seveda, če jih sploh imaš. Saj zdaj bi se gotovo že lahko uveljavljala na vseh poljih, ki so danes odprta za žensko. Zdaj prihaja zima, čas za smučanje. Ali se boš smučala? Tukaj pri nas se nekaterim, predvsem Slovencem, silno toži po tem športu. To je v prvi vrsti Branko in Koželj, pa tudi naša bivša mariborska »sokolska prvaka« Apih in Vrunčse včasih spomnita na lepe zimske dneve v planinah. Tako pa lahko gledamo vesele obra- ze znanih smučarjev samo na slikah, ki so jih nekateri tovariši dobili od svojcev in prijateljev. Slike, ki sijih zadnjič obljubila, vsekakor lahko pošlješ, kar me bo seveda zelo razveselilo. Kadar pridem na vrsto, se bom tudi jaz dal fotografira- ti in Ti bom poslal sliko. Se boš začudila, ko me boš videla v tej uniformi. No zdaj še nekako gre, ko smo prišli, smo bili pa tako oblečeni, da smo izgledali kakor berači. Moram ti reči, da so v po- letnem času opanke zelo važen sestavni del na- še opreme, v kateri izgledamo kakor kakšni čiče tam doli v Makedoniji. Koželj je pred kratkim imel obisk inje še sedaj ves srečen. Na zunaj je tak medved, sentimenta- len je pa tako, daje kar čudno. Dražimo ga, da trpi na kronični zaljubljenosti, no izgleda pa tu- di, da je na drugi strani ravno tako. Je res že skrajni čas, da pride domov. Sicer pa nam vsem skupaj ne bi škodovalo. Neprestano nam neka- teri obljubljajo nekakšno amnestijo, tako da že res ne vem, kaj bo iz tega. Izgleda, da bo pač os- talo pri tem. Tukaj je tako, da lahko prej kaj zra- ven dobiš, kot je bilo npr. lansko leto, koje okrog dvajset tovarišev dobilo še vsak po dve leti robi- je. Enega imamo npr, kije prišel sem s 4 leti robi- je in je pozneje tukaj bil še štirikrat obsojen, ta- ko, da ima zdaj vsega skupaj 15 let. Paje kar do- bre volje;pa še tisti hrvatski nacijonalisti, ki ima- jo po 20 let in dosmrtne robije, kar nekam volj- no prenašajo svoja bremena in upajo na boljše čase. Zato mislim da bomo tudi ostali pač morali še malo potrpeti, saj bomo končno vse to tudi bo- gato poplačali. Če mi boš še kaj pisala, mi poskusi orisati seda- nje razmere v Celju, kako je kaj z raznimi zna- nimi ljudmi, piši kaj o ljudeh, s katerimi se dru- žiš, i.t.d. pa pozdravi tvoje domače (ali teta ve, da si dopisujeva?), Jankota, gdč. Milko, Emico, Križaničevo., Delejo in vse druge! Mnogo najsrčnejših pozdravov Tvoj Slavko 6. pismo, Sremska Mitrovica, 26. IV. 36. Draga Dana! Ne smeš misliti, da sem pozabil na tebe, kar bi mogoče lahko sklepala iz tega, ker se ti toliko časa nisem oglasil, kljub temu, da si se mi pred tem že nekolikokrat javila. Veš, moral sem dvakrat zapo- redoma pisati domov, o čemu si senajbrž prepri- čala, ko si bila v Savinjski dolini. Nisi mi sicer še nič pisala, kako je takrat bilo, vendar pa iz posla- ne kartice sklepam, dase vas je zbrala precejšnja družba; ni izključeno, da ste celo malo polumpa- li. Zelo bi me zanimalo, kakšni so kaj bili tvoji vti- si iz tega izleta, kako se ti dopade kraj, ljudje itd. Na tej in na kartici iz Šm. gore vidim tudi (F- čevjpodpis. Če se ne motim je to sin železničarja iz Celja; če je to tisti, ga lepo pozdravi in mu reci, da pozdravljam tudi njegovega očeta, s katerim sva stara znanca, fejst možakarje. Tvoja pisma iz leta 34., ki si mi jih pred krat- kim poslala so mi mnogo razodela. Takrat ko so se za mano zaprla vrata mariborske samotne celice, ob tistih lepih majskih in junijskih dnevih VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 in večerih, kipa so zame, in za vse nas bili tako mrzli in neprijazni, ko sem iz dneva v dan delal rekapitulacijo vsega mojega dosedanjega življe- nja in snoval načrte za bodočnost, sem se v mi- slih neštetokrat ustavil pri tebi. Mislil sem pa, da si ti mnogo lažje prešla preko vsega, posebno še zato, ker zadnje čase pač nisem bil nič kaj pre- več prijazen s teboj. Vem, da si mi oprostila, po- sebno zato, ker si se prepričala, da sem imel mnogo raznih skrbi in nadlog. Zdaj vidim, da si se me tudi ti tako pogosto, morda prevečkrat spo- minjala. No, zdaj sem prestal tiste dni, ob kate- rih bi mi ta zavest bila najdražja, saj veš, človek je v samoti pač nekoliko drugače razpoložen; zdaj pa se že ne ustavljam več toliko na preteklo- sti in mnogo več mislim na bodočnost. In vsak dan bolj sem prepričan, da bo ta bodočnost še lepa in svetla (izbrisano, najbrž cenzura, op. TKJ. Tvojih pisem se vedno veselim. Če bi tisam lah- ko pogosteje pisal, sem prepričan, da bise tudi ti večkrat oglašala. Zdaj pride maj- ali se spomi- njaš pevskih vaj v maju pred petimi leti. In 3-ju- nija? Čudovito hitro so minula ta leta. Seveda zadnja tri leta lahko mirno odštejemo, saj to je čas, ki nikakor ne spada v ta okvir, čeprav je na drugi strani tako bogat na svojevrstnih dogod- kih, ki pa imajo svojo vrednost samo za onega, kije že sam poskusil ta način življenja, kajti na zunaj je to vse skupaj zelo nezanimivo in praz- no. Romantika tukaj seveda ne prihaja vpoštev. Sicer pa je danes življenje sploh, pa naj si bo v kakršnikoli oveteci pomladi, ali na kakršnem ko- li mestu tam zunaj, ali pa med zidovi in ograja- mi taborišč in kazamatov vse prej kot romantič- no. Za človeka, ki ve kaj hoče, je povsod lepo ta- krat, kadar ve, da je pošteno opravil svojo dolž- nost. Takrat je tudi smrt lepa. Seveda, lepše je življenje, življenje v vsakodnevni borbi iti sku- paj z dragim človekom. Pred par dnevi mi je pisal brat. Tebe je zelo pohvalil, kar me seveda prav veseli. Samo, da se neprevzameš- da se malo pošalim. Oglasil se mi je tudi naš trboveljski poet, seveda zelo na krat- ko in še bolj poetično, tako, da res ne vem pri čem sem, še manj pa pri čem je sam. Bomo šele videli. Prihodnjič bom poskusil napisati kaj za Alfonza, upam, da topot ne bo zastonj, tako ka- kor zadnjič, ko pismo ni prišlo na pravi naslov in napravilo najkrajšo pot, ki je sploh mogoča. Najlepša hvala tudi za poslanih Din 170.-!Piši še kaj, jaz pa se bom zopet zglasil koncem mese- ca maja, ker prej pač ne morem. Pozdravi vse, ki jih sicer pozdravljam! Poljublja Te Slavko 7. pismo, Sremska Mitrovica, 10. VII. 36 Draga Dana! Sinoči je bilo dve leti od takrat, ko smo se na poti iz Maribora sem baš ob prvem večernem mraku vozili skozi Celje in dalje proti Laškem in Zidanem mostu. Uklenjeni na rokah in priveza- ni za nogo klopi v vagonu- kakor psi. In ko smo zagledali Savinjo in pot ob Savinji, tam od mo- sta dalje, znane griče na vsaki strani in vse tiste lepe kraje ob poti proti Laškem, nam je vkljub našemu položaju bilo nekako prijetno. Želel sem si takrat, da bi te tam kje zagledal in da bi te še enkrat pozdravil. No seveda, od vsega tega je os- tal le lep spomin za to trdo realnost. In da ti po pravici povem, vedno redkeje mislim na lepe stvari tam zunaj, tako da se mi zdi, da sem kar nekako nenormalno ravnodušen napram dejs- tvu, da bom čez dobre štiri mesece že zunaj. Si- cer sepa zadnje čase sploh zelo slabo počutim - fizično in duševno. Tudi se nisem nikakor mogel pripraviti do tega, da bi ti pisal, čeprav sem delo- ma imel možnost. Nisem ti pa hotel pisati v ta- kem suhoparnem tonu, ker vem da tega ne nia- ras. Medtem sem pa dobil od tebe že toliko pošte, pisma, razglednice- tudi ono z Golice- včeraj pa še slike, zato sem se moral oglasiti. Vendar danes bolj nakratko. Prihodnje pismo dobim petnajste- ga, imam namreč neko idejo in če bom takrat dobre volje, jo bom spravil na papir. Gre namreč za nekaj kar se tiče bodočnosti. Za danes še ni- sem dovolj premislil. Za slike se ti lepo zahvalju- jem. Lepa je ona iz parka, posebno ti si videti do- bro razpoložena. O drugi pa ne vem kaj bi dejal; nekam tuje mije to- mogoče zato ker gledam iz te trenutne perspektive. Ferdič se je zelo izpre- menil in ga ne bi spoznal. Odgovori mi, če je ti- sti, ki zadaj stoji Pičo, ker je to predmet spora med menoj in Brankom! Zdajle ob počitnicah se boš gotovo dobro imela; samo respazi, da si oz- draviš grlo, kajti sicer bo nesreča.-Starega Ferdi- ča lepo pozdravi; ob priliki bom napisal za nje- ga košček pisma. Danes prilagam temule tvoje- mu pismu polovico za Mirka in te prosim, izroči to gdč. Milki za njega, ker mu jaz ne vem naslo- va! Pozdravi vse prijatelje, posebno pa Pičota in Rekarja! Tebi pa mnogo poljubov tvoj Slavko VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE »Priznam ti, da v svojem življenju še nisem mislil toliko na tebe kot zad- nje tri dni. Na robiji so bili taki tnomenti seveda tudi zelo pogosti, vendar so bili le momenti ali pa bežne sanje. Zdaj pa neprestano, koder hodim, karkoli delam;prav- takopa se tudi v nočeh vse moje sanje vračajo k tebi.« Po vrnitvi iz Sremske Mitrovice si je Šlander na družinskem domu v Latkovi vasi opremil zobo- tehnično ordinacijo, ki je zaradi nizkih cen, do- brega dela pa tudi Slavkovega osebnega šarma postala precej priljubljena in obiskana. Ordina- cija sicer ni bila uradno registrirana in je delova- la »na črno«, a ker so bili med njegovimi stranka- mi tudi lokalni žandarji in uradniki, je bil njen lastnik navadno pravočasno posvarjen pred raz- nimi kontrolami in inšpekcijami. Šlander se je ob tem nemudoma ponovno vključil v revolu- cionarno delo, k organizaciji partijske mreže in razvoju ljudskofrontnega gibanja. Zaradi tega je bil ves čas pod policijskim nadzorom, pogosto se je bil prisiljen umakniti v ilegalo, leta 1938 pa je bil za krajši čas ponovno zaprt. A vendarle lah- ko na podlagi ohranjenih pisem to obdobje, ki traja do dokončnega Slandrovega odhoda v ile- galo leta 1940, označimo za nekako najmirnejše ter v odnosu med Slavkom in Dano tudi najak- tivnejše. Pogosta srečanja, skupaj preživeti tre- nutki ter izleti v planine15 so v njuno življenje vnesli nove kvalitete in ga vsaj na trenutke pribli- žali nekemu »običajnemu« odnosu dveh mladih zaljubljenih ljudi. 8. pismo, Sv. Pavel, 14. II. 37 Draga Dana! Vlak sem nocoj še nekako dobil, tako da sem srečno prirajžal domov, seveda na moje največ- je veselje, kajti če ne bi bil prišel, biga zelo polo- mil. Končno sem pa tudi že potreben spanja, saj veš, da se človek doma najboljše naspi. 15 Poleg kolesarjenja, pozimi pa smučanja, so bili med ta- kratno mladino nadvse priljubljeni izleti v planine, ki so jih komunisti uspešno združevali tudi s političnim delom in agitacijo. Popularni so bili članski izleti celj- ske »Vzajemnosti* na Šmohor in še posebej na Mrzlico, kamor se je Šlandrov krog praviloma odpravljal tudi vsakega 1. maja. Prav si imela, ko si nocoj rekla, da sem nekaj razmišljen. Res sem mislil nekaj čisto drugega, ko sem sedel tam gori v sobi. Zdi se mi celo, da nisem delal baš najboljšega vtisa, potem sem pa celo tako čudno pobegnil od vas. Tudi od tebe sem se kar tako nekako nakratko poslovil in mi- slim, da bi imela skoraj prav, če bi bila užaljena. No, jutri bom pa bolj urejen, saj veš, da sem se danes oglasil kar tako slučajno in če ne bi bilo tistega spora, bi me sploh ne bilo k vam, vkljub temu, da sem bil v Celju. Jutri me lahko počakaš takole od 5-1 enkrat doma, bova potem šla skupaj na proslavo. Ali bi šel še kdo od vaših? Saj to je stvar, ki se vrši v ok- virju Ljudske univerze! Torej še enkrat Dana, oprosti mi moje današ- nje obnašanje, jutri pa na prijetno svidenje! Mnogo poljubov P.S. Tvoj Slavko Še nekaj: Včeraj sem govoril z nekim tukajš- njim vinskim trgovcem (Randl se piše). Ti si mi namreč pred kratkim rekla, da imate doma neki jabolčnik za prodati. Ta mož se bo v kratkem mudil pri Mali Nedelji, pa bi ga kupil. Oglasil se bo prej pri vas v Celju. Samo pazite, da vas kaj ne ogoljufa! On bi namreč rad bolj po ceni, ven- dar sem mu rekel, da je jabolčnik zelo dober. Ni pa neki falot-za kar se pogodi, to tudi plača. Po- glejte kako in kaj.! 9. pismo, Sv. P. 18. II. 37. Dana! Danes sem bil precej zaposlen; letal sem okrog in si pripravljal vse kar potrebujem za delo. Bil sem tudi v Žalcu, kjer sem to in ono nakupil in sem pri tem porabil skoraj ves denar, ki sem ga še imel. Zdaj mi bo še Joža izvršil neka dela, v nedeljo pa bomo izvršili probo in uredili sobo, tako, da bom v ponedeljek že lahko začel z de- lom. Mislim, da bo kar dobro šlo. Iz gornjih razlogov bi mi bilo tudi ljubše, če bi midva preložila najin izlet v Mozirje še za teden dni. Izgleda tudi, da niti vreme ne bo kaj prida, saj je kar gnusno caplati po teh blatnih cestah. Mi bomo v nedeljo gotovi do popoldne, potem se bom pa lahko ob 3 ^s tistim vlakom pripeljal v VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 Celje. Oglasil se bom pri vas doma, potem pa na večer greva lahko v kino (če bo kak primeren film), nato de malo v kavarno, tako, da se bom potem lahko odpeljal z vlakom ob 3A 9h. Prosim te, odgovori mi, če se strinjaš s takim programom. Zaenkrat je pač še tako, v kratkem pa bo seveda tudi še kaj drugače, odnosno, kaj izpremembe. K Dušanu pa bova na vsak način šla čimprej, po vsej priliki prihodnjo nedeljo. VZavodno pa bi rajši šla šele malo kasneje, ko bo že bolj dišalo po pomladi, ker bi bilo zelo lepo, če bi spotoma šla tudi na Urško, da se poskusiva kakšna turista sva. Kaj praviš ti na to? Zdi se mi, da bo kmalu planinski ples v Celju. Tja bi seveda tudi jaz zelo rad šel, zato to pot do tega plesa ne bom imel od- klonilnega stališča. Bova šla skupaj, da vidimo, kako in kaj bo. Mogoče bo pa hec. V ostalem sepa danes ne počutim dobro. Zares zbolel sicer nisem, imam pa že ves dan tempera- turo. Duševno sem pa danes seveda čisto druga- če kot sem bil včeraj. Tista neizvestnost me je strašno du šila. Saj veš, daje težko živeti v takem napetem stanju. Vkljub temu pa meše nekaj gri- ze, česar trenutno še ne morem formulirati. Iz- gleda, da je v zvezi z najinim sinočnjim pogovo- rom, odnosno v zvezi z onim, kar sem ti jaz na tako deprimiran način pripovedoval takrat ko sva hodila po cesti pod gradom. Je zelo mogoče, da bom vse skupaj v kratkem gledal čisto z druge strani, to se pravi, ne tako tragično in bolj odloč- no. Priznam ti, da v svojem življenju še nisem mi- slil toliko na tebe kot zadnje tri dni. Na robiji so bili taki momenti seveda tudi zelo pogosti, ven- dar so bili le momenti ali pa bežne sanje. Zdaj pa neprestano, koder hodim, karkoli delam; pravtako pa se tudi v nočeh vse moje sanje vra- čajo k tebi. Vrag si ga vedi, kako je to. Razmiš- ljam tudi in sem silno radoveden kako je pri te- bi, in trenutno ne vem kaj bi dal zato, da bi imel pred seboj tvoje pismo, v katerem bi mi vsaj na kratko povedala, kako je s teboj. Še to ti priznam, da sem nekako nezaupljiv in zaenkrat si štejem to v minus. Pomagati si pa ne morem, zato mi ne ostane nič drugega, kot poča- kati, da vidimo, kako bo. Zelo rad bi pa, če bi mi za soboto napisala nekoliko vrstic, saj mi lahko odgovoriš na ono kar sem uvodoma napisal, če hočeš in moreš pa tudi še kaj več; končno pa vsaj da vidim tvojo pisavo, zdi se mi, da mi bo pove- dala več kot besede, kijih boš napisala. Končno še eno prošnjo: zadnjič si mi rekla, da imaš v mestni knjižnici člansko legitimacijo. Jaz bi moral že pred tednom dni poslati našim fan- tom kako knjigo. Ker jaz te dni ne morem tja, bi te prosil, če bi ti dvignila na svoje ime Melikovo knjigo »Slovenija«, po možnosti H. del. Nahaja se v katalogu znanstvenih knjig. Eventualno bi še poiskala Krajnčeva romana »Os življenja« in »Zalesje se prebuja«. Glej, da dobiš vsaj eno od teh knjig. Obdrži jo potem doma, jo bom že jaz spravil notri in prevzel odgovornost zanjo. Iz- datke v zvezi s tem ti bom povrnil. Za Janeza bom tudi pripravil tisto, o čemer sva govorila - do nedelje, tako da ga ne bom pustil na cedilu. Pozdravi vse tvoje domače! Tebi pa mnogo pozdravov in poljubov Tvoj Slavko 10. pismo, 7. IV. 37 Draga Dana! Zadnje dni seje stvar tako obrnila, da mi nika- kor ne bo mogoče ta teden potovati v Ljubljano, enostavno zato, ker imam zelo neodložljivo de- lo. Če bi se slučajno stvar dala kako drugače ure- diti (kar paje zelo malo verjetno), te bom še ob- vestil. Ti boš menda sigurno šla, zato bi te prosil, če bi tudi za mene nekaj prinesla. Prosil bi te na- mreč, če bi šla v Dental-depot Kari Golob (mi- slim, daje ta tvrdka še v Šelenburgovi ulici 7., t.j. hiša nasproti kavarne »Emona«, vhod nasproti glavne pošte. Na vsak način pa bo v eni izmed hiš na križišču pred »Emono«) in mi prinesla stvari, kijih navajam na tretji strani pisma.'6 Ne boj se, paket bo samo tako velik, da ga lahko spraviš v ročno torbico. Ne vem točno, koliko bo znašal račun, za vsak slučaj ti pač dajem 100.- Din, da ne bo premalo. Dotične stvari potrebu- jem brezpogojno v nedeljo zjutraj, zato bom že v soboto popoldne poslal Vero k tebi ponje, če mi bo pa mogoče, se bom v soboto zvečer sam pripe- ljal v Celje, vrnil se bom pa ob 3A 9h. 16 Pismu manjka spodnji del drugega lista, kamor je Slan- der očitno napisal seznam potrebščin Ročnikova je z izrezanim lističem najbrž opravila naročeni nakup VSE ZA ZGODOVINO 90 ZGODOVINA ZA VSE Te dni, t.j. najbrž v petek pa bom imel zvečer zopet delo pri tistem ključavničarju, vendar bom že do zadnjega vlaka gotov. K vam domov se topot ne bom nič oglašal. Za slučaj, da ne boš šla v Ljubljano, me še pra- vočasno obvesti, da jaz nekako drugače uredim. V nedeljo, pri vlaku ob Ih te bom pa sigurno pri- čakoval v Sv. Petru, saj veš, da me bo razveselilo če boš prišla. Jaz bom moral biti ta mesec zelo priden, ker bom potreboval nekaj več denarja. Zato si bom najbrž moral celo premisliti glede Korošice. No, bomo še videli. V Ljubljani ti želim mnogo zabave in uspeha! Poljubljam Te Tvoj Slavko 11. pismo, Sv. Pavel, 24. Vili. 3717 Ljuba Dana ! Tvoje 22. t. m. napisano in 23- t. m. v Ljutome- ru na pošto oddano pismo sem danes prejel. Ze- lo meje razveselilo. Čudiš se mojemu molku. Saj sem ti ves teden po mojem prihodu iz zapora res vsak dan pisal, bodisi od doma, bodisi iz Celja, kamor sem tiste dni večkrat zahajal zaradi mo- jih pritožb, kijih imam proti oblastim. Koncem prejšnjega tedna sem pa bil res hudo zaposlen na vse načine, zdaj pa imam predvsem mnogo dela. Sem pa nekako razmišljen, ali kako bi re- kel, tako, da mi delo nikakor ne gre od rok, in tako le komaj sproti zdelujem. Seveda pa vse to nikakor ni opravičilo za mojo lenobo, da ti ne- koliko dni nisem nič pisal. Se bom popravil. Upam pa tudi, da bo tega stanja kmalu konec in da mi ne bo več treba mnogo pisati. Ampak rečem ti, da si zelo čudna, če misliš da sem jaz res tak človek s tolikimi predsodki in po- misleki, da bi mi bilo neprijetno, če bi prišla za nekaj časa k nam. Še vedno se mi zdi, da me pre- malo poznaš. Veš, jaz sem pa ravno s tem računal, ker si v zadnjem pismu nekaj omenila v tem smislu. Vedno se mije zdelo, da boš nekega dne pristala s kolesom na našem dvorišču. Že nekaj dni se ce- lo dogaja, da kar nehote pogledam, če je že pri- šel avtobus od celskega vlaka, češ, da se boš mo- goče pripeljala. No ne smeš zopet misliti, da sem res tako strahovito nestrpen in da te brezpogoj- no hočem spraviti iz Slovenskih goric. Češem ne- koč prestal 3 leta, bom končno moral tudi zdaj, saj ne bo menda tako dolgo in menda tudi ne bo ničesar takega vmes kot je bilo takrat. Torej, vkljub temu, da bi te res že rad videl, ti rečem, da še ostani, ampak samo takrat, če ti je res zelo do- bro in ti nikakor ne kaže hoditi sem. No ne smeš sipa misliti, da bi bilo tukaj, ali pa v Celju dolgo- časno. Saj si bomo znali napraviti kako zabavo in končno tudi če bi bila midva sama, se vsaj meni zdi...(nečitljivo, op. •.•.) Ne svetoval bi tipa, se voziš skoz iz Male Nede- lje s kolesom, ker je pot vendarle zelo dolga, saj je samo iz Ptuja do Celja čez 60 km. Razen tega so med SI. Bistrico in Konjicami zelo naporni klan- ci, kar za tebe ne bi bilo dobro, posebno še, če nameravaš nadaljevati s petjem. Ni treba, da bi se prehladila. Rajši sedi v Ljutomeru na vlak, pa se lepo pripelji. Da ti dokažem resnost tega moje- ga opozorila, ti tukaj prilagam Din 100.-, da boš imela za vožnjo. Pa ne smeš mi tega zameriti! Sicer mi pa ne gre ravno preslabo. Zdaj živim zopet relativno v miru in upam, da bo tako tudi še zanaprej. Zdaj bodo kmetje prodali hmelj, bo denar in zaslužek. Delal bom še nekaj časa, tako da si napravim večjo rezervo denarja, potem se bom pa pobrigal, da se za zimo dobro zaposlim kje v Ljubljani, mogoče pa celo v Celju. Knjige za Jankota bom priskrbel, jih namreč nimam doma. Glede tvoje gospe tetke in najine bodočnosti (ki se meni ne zdi tako prokleto tem- na in meglena) se bova pa pogovorila v krat- kem, to se pravi, ko prideš zopet nazaj. Mnogo vročih poljubov Pozdravi vse tvoje! Tvoj Slavko 17 Pismo je bilo cenzurirano. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 91 »Praviš, da misliš mnogo na mene. Hvala- enako! Sicer pa o tem ne bom mnogo pisal, saj veš kako je. Pa tudi ne znam. Besede so pač besede.« 12. pismo, Ljubljana, 29. VII. 1938 (preiskovalni zapor) Draga Dana! Najiskrenejše se ti zahvaljujem za pismo od 24. in dopisnico od 26. t. m. Tako velja tudi za poslanih din 220. Apihu in Diehlu sem povedal kar si naročila. Za pozdrave se ti moji tovariši vsi zahvaljujejo. Veš, takole kako pisemce ali do- pisnica v teh razmerah je že kar cel dogodek, za- to upam, da se boš še oglašala. Naša zadeva se zdaj po vsej priliki res nagiblje svojemu koncu. Zaslišanje prič in poizvedova- nja so končana in kot nam je bilo zatrjeno, so akti te dni odšli nazaj v Beograd. Tukajšnje so- dišče je posredovalo še dokaj hitro, bojim sepa, da bodo v Bgr. prepočasni, posebno v slučaju, da se bo cela stvar mirno prepustila svojemu toku. Po mojem mišljenju bi bil zdaj čas, da se ponov- no podvzamejo intervencije pri vrhovnem drž. tož., odnosno na sodišču za zaščito države. Pro- sil bi te torej, če ti je mogoče o tem takoj obvestiti moje domače, pravtako tudi advokate, ki priha- jajo za to v pošte v. Jazsem tudi tukajšnjemu ad- vokatu Dr. Šukljetuže na policiji podpisal poob- lastilo in bi bilo zelo koristno če bi se zdaj že en- krat zganil. Upam, da te moje prošnje ne boš ra- zumela kot izraz kake nervozne nepotrpežljivo- sti; saj veš, da nisem toliko razvajen in senti- mentalen, da bi me morilo že golo dejstvo, da sem v zaporu. Stvar je principijelna, zato, ker gre za čisto poseben slučaj in se človeku kar be- dasto zdi brez posebnega razloga posedati po zaporih, medtem ko se domači zunaj vedno bolj izpostavljajo pomanjkanju. In končno tukaj ne gre samo za enega človeka, ampak za nas vse. Mi tukaj v glavnem živimo tako kot po navadi. Čas še kolikor toliko hitro poteka, posebno če ima človek kako knjigo in časopise. Z državno hrano imamo razne komedije in če ne bi imeli nekaj svoje, bi nam v tem oziru precej trda pred- la. Če bomo od zunaj dobili včasih kako sadje, nas bo zelo razveselilo. Tudi tebi so se predvideni načrti ponesrečili in moraš v tem lepem počitniškem času igrati vlogo gospodinje. Gotovo ti je nerodno, kadar se spom- niš lepih dni v goricah. No, želim, da bi bila teta kmalu zdrava, bo pa potem tem več veselja. Pri vsem tem sipa vendarle na boljšem, saj včasih le lahko kam greš. Kadar boš šla k nam domov, po- vej vsem, da jih lepo pozdravljam in da bom tu- di v kratkem pisal nekoliko več. Na zadnji dopisnici nisem mogel razbrati vseh podpisov; zdi se mi namreč, daje med dru- gimi podpisan tudi Dušan. Vidva gotovo prideta večkrat skupaj, pa mu povej kako in kaj- in poz- dravi ga. Ko pridem, se bomo pa že pogovorili tako kot se spodobi. Praviš, da misliš mnogo na mene. Hvala- ena- ko! Sicer pa o tem ne bom mnogo pisal, saj veš kako je. Pa tudi neznani. Besede so pač besede. Branko pravi, daje zelo žalosten ker nič ne vi- di Zore; pa pozdravlja jo. Enako tudiApih. Zahvaljujem se za pozdrave vseh tvojih doma- čih in jih pozdravljam. Tebe pa poljubljam Tvoj Slavko. 13. pismo, Ljubljana 12. VIII. 1938 (preiskovalni zapor) Draga Dana! V nedeljo meje obiskal Dušan in mi dejal, da boš drugi dan ti sama prišla v Ljubljano. Ker te ni bilo niti v ponedeljek niti v sredo, sem izgubil upanje, da boš sploh prišla. Tvoje pismo in dopi- snico sem prejel, odgovarjal pa nisem baš zara- di tega, ker sem računal, da te moje pismo ne bo več dobilo doma. Včerajšnja dopisnica meje ze- lo razveselila. Ne vem, od kod si dobila tisto ob- vestilo, da bomo v sredo že doma, kajti mi o tem ničesar ne vemo. No, vkljub temu pa upamo, da bo te dni odločeno tako ali tako. Za vso tvojo skrb in številne usluge se ti najiskrenejše zahva- ljujem. Upam, da boš še tudi v bodoče tako prid- na, če bo treba. Pred par dnevi sem pisal domov, pa sem poza- bil opozoriti na tisto mojo staro kazen od okraj- nega načelstva. Stvar je namreč taka, daje bila tista kazen od banske uprave že dvakrat razve- VSE ZA ZGODOVINO 92 ZGODOVINA ZA VSE ¡javljena in se mi zato tretja obsodba za isto ob- dolžitev zdi povsem protizakonita. Končno pa je stvar tudi že zastarela. Jaz o vsem tem doslej ni- sem bil uradno obveščen in nisem dal nobenega podpisa, zato imam še vedno čas napraviti novo pritožbo, odnosno vložiti tožbo na upravno so- dišče. Počakajmo torej še do prihodnjega tedna. Izgleda, da se bo zdaj začelo bolj deževno vre- me in da ne bo kazalo hoditi na kake večje izle- te. Tebi je gotovo žal, ker sem slišal, da si se od- pravljala na Gorenjsko. V Savinjski dolini bodo te dni že menda začeli z obiranjem hmelja in se mi kar škoda zdi, da me zdaj ni tam. Lansko leto na današnji dan sem ravno prišel iz zapora. Ta- krat so bili tako lepi dnevi. Tisi bila doma v gori- cah in jaz sem ti mnogokrat pisal v takratnem življenju. Tistih dni, ko sva skupaj potovala po Prlekiji in Prekmurju, pa se zdaj kar ne smem spomniti. Saj to menda tudi ti razumeš. Vkljub vsemu pa čas silno hitro teče. Saj se boš kmalu že zopet začela voziti v Ljubljano in živ- ljenje bo zopet zajadralo v stare tire, tako, kot da bi se med tem nič ne zgodilo. Sicer pa naj bo, ker še ni vseh dni konec. Če imaš čas, se še oglasi! Poljubljam te 14. pismo, brez kraja in datuma" Tvoj Slavko Draga Dana! Zelo me bo razveselilo če boš danes prišla sem. Lahko ti bom napravil kar je potrebno; upošte- vaj pa, da imam mnogo dela, zato mi ne bo mo- goče iti kam s teboj, razen eventualno zvečer. Ni izključeno celo to, da bom jaz moral iti zvečer v Celje zaradi nekega dela. 15. pismo, brez kraja in datuma Draga Dana! Prepričan sem, da se Ti je čudno zdelo, ker se ves ta dolgi čas nisem nič oglašal. Veš, živel sem pod zelo čudnimi, včasih tudi zelo težkimi raz- merami, imel mnogo dela in skrbi, pa malo mož- nosti za primeren način korespondence Vendar to ni glavno. Je še nekaj drugega, o če- mur bi se rad pošteno pogovoril s Teboj. Priznati ti moram, da v nekaterih stvareh, ki zame niso bile nikdar v dosedanjem življenju noben prob- lem, nisem miren in se včasih silno mučim. In to ravno v tem času, ko bi bilo treba vse sile usmeri- ti samo na eno stvar in vse ostalo pustiti ob stra- ni za pozneje. Trenutno ne morem oceniti svo- jih moči. Zdi se mi pa da osebno ne bom več sre- čen, vsaj v nekaterih ozirih ne. Ne zaradi sebe, ampak zato, ker imam občutek, da drugi tega ali onega ne bodo razumeli. Mogoče tudi Ti Tako bi rad, da bi bila vsaj ti srečna, posebno, da bi dosegla svoj življenjski cilj, o katerem ved- no razmišljaš. Priznam, daza ta Tvoja prizade- vanja doslej nisem imel dovolj razumevanja. Večkrat se spomnem na tiste besede, ki jih je go- voril nekoč Ažman. Ali se spominjaš? Sicer je v nekaterih ozirih bedast, ampak zdi se mi, daje v mnogem imel prav. Veš midva bi se imela mno- go pogovoriti, saj sva mogoče doslej opuščala ta- ke reči, kar ni bilo prav. Zdaj je tako, da bi ta teden enkrat lahkoxnašel priliko za razgovor. Najboljše bi bilo v sredo ali v četrtek zvečer. Če bo lepo vreme, bi mogoče priš- la s kolesom, potem bi Tepa kdo spremljal. Dogo- vorita se o tem z V. Mnogo lepih pozdravov Slavko Ne vem kedaj boš ti prišla. Na vsak način bi te pa prosil, če bi predhodno šla k Šeku in mu izro- čila drugi list tegale pisma. Stvari, za katere ga prosim, pa naj da tebi, da mi jih sigurno prine- seš danes ko prideš sem. Mnogo poljubov Slavko. 18 Tako to kot naslednje pismo (14. in 15) sta napisana v ilegalnih bivališčih, saj nista oddana na pošto, pa tudi Slavkov podpis je za razliko od ostalih pisem nečitljiv. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 93 »Tudi meni se zdi, da imam dovolj sil v samem sebi za to. Veš v takem zaupanju mi je kar lahko pri duši zdaj ko se klatim po svetu. Brez tiste romantike, s kolikor mogoče realnim pogledom na vsa dogaja- nja, nosim v sebi nekaj svetlega, veselega - misel na Tebe, takšno kot si in takšno kot si Te predstavljam.« Leta 1940 so se ukrepi in z njimi povezano na- silje proti komunistom še dodatno poostrili. Vla- da Cvetkovič-Maček je obstoječi Zakon o zaščiti države razširila z novim paragrafom, po katerem je lahko policija kogarkoli neposredno, brez sodbe in dokazov zaprla oz. konfinirala. Po drža- vi so začela nastajati svojevrstna koncentracijska taborišča za politične nasprotnike režima, pred- vsem komuniste, med katerimi je bila najbolj znana Bileča. V prijateljski družbi večine celj- skih komunistov ter skupaj z Dano se je Slander na pustni torek, 6. februarja leta 1940, udeležil pustne veselice v celjskem Narodnem domu.19 V isti noči je policija izdala zaporno povelje za vse komuniste - nekdanje robijaše, z namenom, da jih internira v Bileči. Po pustni zabavi je del druž- be, v kateri so bili tudi Kraigher, Ročnikova in Slander, odšel še naprej v celjsko restavracijo Turška mačka. V tem času je policija že iskala Šlandra na njegovem domu v Latkovi vasi. Ko je njegova sestra Mica20 ugotovila, da Slavku spet grozi zapor, je takoj najela avtomobil in ga odšla v Celje iskat. Pri Danini teti Tereziji Lešničar, kjer je Slavko, kot rečeno, imel sobo, je izvedela, kje se družba nahaja. Še pravočasno posvarjena sta 19 Več o tem večeru v: Milan Apih, Sredi pušk in bajonetov, Mladinska knjiga, Ljubljana 1961, str 17, 18. 20 Slandrova sestra Mica je bila junija 1940 v skupini še- stih komunistov obsojena na zadnjem velikem komuni- stičnem procesu v Celju. Okrožno sodišče jih je obsodilo po » . členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so krivi, da so konec januarja in v začetku februarja 1940 razširjali letake in objave v sodelovanju z namero povzročiti nerazpoloženje zoper državne ured- be, naredbe oblastev in zoper socialni red v državi...« (Prepis obsodbe, Arhiv Muzeja novejše zgodovine Ce- lje, fascikcl 37•, •••• ••). Šesterica je bila obsojena na zaporne kazni od štiri do dvanajst mesecev zapora Mica je svojo sedemmesečno kazen prestajala v Starem piskru in si v tem času dopi- sovala tudi s svojo nesojeno svakinjo Dano Ročnikovo. Ohranjeni sta dve pismi, v katerih se opazi Micina in Dañina povezanost, predvsem v odnosu, spoštovanju in skrbi za Slavka. Arhiv Muzeja novejše zgodovine Ce- lje, fascikel F-E, mapa IV. Šlander in Kraigher sedla v avto in se umaknila v ilegalo, medtem ko je policija pri Lešničarjevi opravila temeljito hišno preiskavo.21 Tudi sicer v Celju policijska akcija ni bila ravno uspešna. Od vseh celjskih komunistov jim je uspelo dobiti le Milana Apiha, ki je sicer bil prav tako na pustni zabavi, a se je od ostalih poslovil še pred Turško mačko, kar je bilo očitno zanj tudi usodno. Že nekaj dni zatem je Slavko pisal Dani. Gre za zadnje ohranjeno pismo, čeprav sta (s še bolj previdnim in konspirativnim) dopisovanjem najverjetneje nadaljevala. 16., zadnje pismo, iz ilegale, brez datuma Draga Dana! Vidiš kako čudno se vrti ta svet: iz vesele pust- ne noči v takole hajduško življenje. Če bi človek ne gledal nekoliko pedi dalje od nosa, bi skoraj lahko bil nekoliko razočaran. Čudno se mi zdi, da sem imel že par dni neke slutnje, tako da se mi ni zdelo škoda tistih dveh noči, ki sicer nista nikomur koristili; to je bil najbrž zadnji slučaj praktičnega življenja povprečnega malomešča- na, čeprav samo za kratek čas, to se pravi za po- skušnjo. Moram Ti pa priznati, dase mi sedanje življe- nje v vsakem oziru bolj dopade, pa čeprav bi tra- jalo ne vem kako dolgo. Samo z enega stališča mi je nekoliko dolgčas in mi bo vedno bolj in bolj: Ker ni Tebe v bližini. Upam, da tega ne boš napačno razumela; ne gre samo za tisto vsakda- njo fizično bližino, ki včasih postane že kar ne- kam sama po sebi razumljiva, ali pa mogoče za kako nezaupanje do Tebe in strah, ki korenini v takem nezaupanju. Saj je preteklo šele par dni od naše ločitve in vendar si ne morem pomaga- ti; neprestano razmišljam o vseh mogočih mo- mentih najinega skupnega življenja in že zdaj si želim, da bi tiajlepše od njih še enkrat tako preživela. Če pogledamo tisto življenje, ki smo ga mi vsi preživljali zadnje čase, moram reči, da je bilo vkljub težavam in skrbem še vedno soraz- merno lahko, enostavno in brezskrbno. Zdaj so drugi časi. Marsikatera tnala skrb, marsikatera- vprimeru s stvarjo za katero se borimo- neznat- na, mogoče celo samo privatna zadeva bo mora- 21 Apih v svojih spominih navaja, da je bila družba pri Turški mački posvarjena po njegovi zaslugi Apih, Sredi pušk in bajonetov, str. 20. VSE ZA ZGODOVINO 94 ZGODO VEVA ZA VSE la stopiti v ozadje. Marsikaj bo, kar ne bo razum- ljivo za povprečne malomeščanske možgane. Že prej smo morali biti v naših medsebojnih odno- sih nekoliko drugačni ljudje kot so mnogi drugi. Posebno kadar gre za odnose med moškim in žensko. Zdaj bo treba biti brez dvoma mnogo močnejši, naravnejši in zvestejši, tako stvari, kot tudi napram drugim in seveda tudi napram sa- memu sebi. In veš Dana, vkljub izkušnjam, kijih imava drug z drugim, se mi zdi - ne samo zdi, prepričan sem, da si Ti povsem doumela današ- nji čas in tudi to, kaj se pravi v tem času biti res človek, pri tem tudi kaj se pravi biti žena. Tudi meni se zdi, da imam dovolj sil v samem sebi za to. Veš v takem zaupanju mije kar lahko pri du- ši zdaj ko se klatim po svetu. Brez tiste romanti- ke, s kolikor mogoče realnim pogledom na vsa dogajanja, nosim v sebi nekaj svetlega, veselega - misel na Tebe, takšno kot si in takšno kot si Te predstavljam. Že zdaj se veselim snidenja (sre- čanja) s Teboj, ki bo moralo biti pač nekoliko drugačno kot doslej, zato pa mogoče še lepše in pomembnejše. Trenutno živim tako, zelo po domače. Če bi ne bilo tako mrzlo in če bi ne bil vesprehlajen, bise lahko reklo »kao bubreg u loju«. Danes imamo družbo, pa smo si privoščili steklenico izabele. Pogovarjamo se to in ono, včasih je vse skupaj kar šaljivo. Škoda je, da ni pri rokah kake knjige, da bi človek lažje ubijal čas. No to vse bo trajalo le kratek čas. Upam, da bom v kratkem dobil stal- nejše bivališče, potem Te bom že obvestil, kje se nahajam in uredil vse tako, da se bova včasih lahko videla, pogovorila in pokramljala. To boš še pravočasno izvedela. Glej samo, da bo šlo vse v redu, ker če se človek že enkrat odloči za nele- galno življenje, bi bilo zelo nerodno, če bi trium- firali »oni drugi«. Zelo me zanima, kako je bilo te dni s Teboj, kako Ti je zdaj in kaj misliš. Prepričan sem, da si stvari razumela in da tudi veš, kako mora biti. Predvsem bi Te prosil: zaupaj v boljše čase in bo- di korajžna! Pozdravi lepo Tvoje domače. Ne pripoveduj pa nikomur, da veš kaj več o meni, ali pa, da imaš zvezo z menoj! Pošiljam Ti mnogo, mnogo lepih pozdravov In Te poljubljam Tvoj Slavko »Zdaj pa upam, da se bomo spet večkrat videli.« Če lahko obstoj nadaljnje korespondence med Slavkom in Dano samo slutimo, pa iz spominov Ročnikove22 zagotovo izvemo, da sta kljub Slav- kovemu nenehnemu spreminjanju bivališča in skrivanjem v razmerah, ki so se z okupacijo še poslabšale, ostala povezana in se tudi srečevala. Drugo vprašanje pa je, v kolikšni meri je to kljub vsemu vplivalo na njuno razmerje.23 Ob začetku vojne se je Ročnikova skupaj s sestrama umakni- la na mamino domačijo pri Mali Nedelji, kamor so kmalu začeli prihajati prvi pomurski ilegalci, kot npr. Štefan Kuhar in Štefan Kovač. 29- julija 1941 je bil na domu, kjer je bila že dalj časa javka, sestanek pomurskih ilegalcev in organizatorjev odpora. Šlander je prišel prvi ter se srečal z Da- no. Povedal ji je, da se skriva pod ilegalnim ime- nom Franz Weber, ji izročil vse svoje fotografije ter jo povabil, da prisostvuje sestanku, ki ga je vodil. Na njem je zahteval takojšnjo organizacijo odborov OF po vaseh, obenem pa tudi začetek sabotažnih akcij. Ko so naslednje jutro udeleženci sestanka od- hajali, se je od Dane prvi poslovil Slavko z bese- dami: »Zdajpa upam, da se bomo spet večkrat videli.« Čez dober teden dni je izvedela, da ga je v Ma- riboru aretiral Gestapo... »Bilo je videti, kot da nas bodo Nemci vse pobili« Konec avgusta je Ročnikova odšla v Celje, kjer je dobila zaposlitev v Rebekovi tovarni tehtnic. Konec oktobra so jo prvič aretirali in zaprli v Sta- ri pisker. Med zasliševanjem je Gestapo od nje med drugim hotel izvedeti, kje je Šlander, kar ka- že na to, da takrat Nemci še vedno niso vedeli, kdo je padel pod imenom Franz Weber. Ko so jo 1. decembra izpustili, se je za nekaj časa vrnila v Malo Nedeljo, a že aprila 1942 je bila zopet v Ce- 22 Dana Ročnik, Moji spomini na ilegalno delo v Celju... str. 3- 23 Po pripovedovanju Ročnikove, naj bi se ti stiki pred voj- no malce ohladili, saj naj bi se Slavko navezal na sode- lavko iz novega ilegalnega okolja. Ob upoštevanju go- voric, ki so krožile po vojni ter Slandrove mariborske aretacije, ki bi seji najbrž lahko izognil, se nam sam po sebi ponuja sklep o povezanosti Šlandra in Klavore. Se- veda pa gre zgolj za ugibanja, ki so za ta prispevek po- vsem irelevantna. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 95 Narodni junak SLAVKO ŠLANDER odgovorni funkcionar Osvobodilne fronte r severni Muvcniji in San Cenlralnrpi odbora K PS Ustreljen v Maribora Zaluiila O F ('""» - I z" iw'iznn- Ostnrtnica (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) lju, kjer je nadaljevala z delom v takrat zaradi iz- daj že sila razredčenih aktivističnih vrstah. Po komaj letu vojne je pred puškinimi cevmi omah- nila tako rekoč večina predvojnih štajerskih ko- munistov in drugih aktivistov Osvobodilne fron- te. Padel je skoraj ves krog Daninih in Slavkovih prijateljev in sodelavcev, pa tudi sorodnikov (bratranca Metod in Bogdan Špindler), preživeli pa so se znašli v krču strahu, ki ga je Dana najbo- lje ponazorila z besedami: »Bilo je videti, kot da nas bodo Nemci vse pobili«.1* V tem obdobju je odporniško organizacijo v Celju poskušal posta- viti na noge Tone Grčar - Johan, član mestnega odbora OF Celje, ena od njegovih tesnejših so- delavk pa je bila tudi Dana. Ob njegovi likvidaci- ji in novih izdajah se je novembra 1942 že drugič znašla v Starem piskru. Po zasliševanjih in mučenjih so jo konec leta 1942 odpeljali v Maribor, kjer je delila celico s Tončko Čečevo. Konec januarja so ju skupaj z ostalimi odpeljali v Auschwitz. Za razliko od Če- čeve in mnogih drugih je Ročnikovi uspelo pre- živeti grozote tega uničevalnega taborišča, poz- neje pa še Ravensbrücka in se 16. junija 1945 vr- niti v domovino.25 Razočarana nad neprimernim odnosom no- vih oblasti do taboriščnikov se je kljub prepriča- nju in formalnemu članstvu v Zvezi komunistov umaknila i/, aktivne politike in se posvetila svoji največji ljubezni - glasbi. V začetku se je ukvarja- la predvsem z narodno glasbo, ob delu na RTV pa je pozneje končala tudi Akademijo za glasbo. Ves čas je sodelovala v komornem pevskem zbo- ru RTV Ljubljana, nekaj časa pa je pela tudi v ljubljanski operi. Poleg družine, ki si jo je ustva- rila leta 1950, in glasbe, so ji največje veselje predstavljale planine, v katere je zahajala vse do pozne starosti, medtem ko je poletja po upokoji- tvi preživljala na domačiji v Slovenskih goricah ter na otoku Cresu. Vsem, ki so jo poznali, je ostala v spominu predvsem po zvonkem glasu, smehu in pesmi. Prav s pesmijo so jo njeni nekdanji kolegi spom- ladi 1993 tudi spremili na zadnjo pot. Namesto zaključka Ljubezen med Slavkom Šlandrom in Dano Ročnikovo je le ena izmed mnogih zgodb, ki jih je napisalo življenje v burnem 20. stoletju. Vsaka zgodba je po svoje edinstvena, z lastnimi junaki in njihovo usodo. Pogosto tragično. Večina jih ostaja pozabljenih, nikoli izrečenih in nikoli za- pisanih. Le tu in tam se zaradi vpetosti v širši zgodovinski kontekst odkrije sled za katero od njih. Sled, po kateri se ji je mogoče vsaj malce približati in jo poskušati razumeti, pri tem pa ne prestopiti tanke, a vendarle dovolj jasne meje. Meje, ki interes zgodovinopisja za posamičnimi, bolj subtilnimi historičnimi poglavji ločuje od brezobzirnega brskanja po človekovi Intimi in špekuliranja v zvezi z njo. Še tako jasne sledi pa v omenjenem in podob- nih primerih niso nič več in nič drugega kot od- tis resničnosti, odsev korakov, besed, misli in ču- tenja dveh, med seboj usodno povezanih ljudi. Zato njuna zgodba, kljub pričujoči objavi pisem in drugim zapisom, še zmeraj in za vselej ostaja le njuna. Kar je tudi prav. -''' Prav tam, str. 4. 25 Prav tam, str. 4-5. VSE ZA ZGODOVINO 96 ZGODOVINA ZA VSE Zusammenfassung DIE LIEBE UND DIE REVOLUTION Biographische und andere Niederschriften über slowenische Kommunisten und Revolutio- näre vor dem Zweiten Weltkrieg waren in der gesamten Periode der sozialistischen Ge- schichtsschreibung und Journalistik nach dem Weltkrieg ein dankbares und sozusagen kon- stantes und unerschöpfliches Thema. Dennoch sucht man - trotz der Vielzahl von lexi- kographischen Stichwörtern, journalistischen Bei- trägen und manchmal auch Versuchen von Schul- buch-und Belletristik-Abhandlungen - oft vergeb- lich nach vollständigen Biographien von verschie- denen slowenischen Vorkriegsrevolutionären, die komplex und objektiv ihr (auch privates) Leben und Werk darstellen würden und vergleichbar wä- ren mit Biographien anderer (bürgerlicher) slowe- nischer Politiker bzw. Personen des öffentlichen Lebens, die vor allem im letzten Jahrzehnt (aber auch davor) auf großes Interesse der sloweni- schen Geschichtsschreibung und einer Reihe von Buchausgaben stießen. Dies gilt auch für Slavko Slander, einen der be- deutendsten und auch markantesten steirischen und slowenischen Vorkriegskommunisten und Organisatoren des antifaschistischen Wider- standes, in dem er auch als einer der ersten sein Leben verlor. Slander wurde am 20. Juni 1909 in Dolenja vas bei Prebold im Savinja-Tal geboren, einem Ort, der vor allem aufgrund der entwickelten Textil- industrie und des nahen Bergwerksortes Zabukovica in den dreißiger Jahren des 20. Jahr- hunderts ein bedeutendes Zentrum der fort- schrittlichen und kommunistischen Bewegung in der Steiermark wurde. Nach Abschluß der Bürgerschule in Celje bil- dete sich Slander in Rogaška Slatina zum Zahn- techniker aus. Er trat seinen Dienst in Žalec an, wo er aktiv am kulturellen und gesellschaftli- chen Leben teilnahm. 1932 kam er mit seinem Arbeitgeber nach Celje, war als Aktivist der Ar- beiterbewegung in der Gewerkschaft und im Verein Svoboda tätig und wurde noch im selben Jahr in die Kommunistische Partei Jugoslawiens aufgenommen. Im November 1933 wurde Slander als Sekretär des Stadtkomitees der Kommunistischen Partei Ju- goslawiens von den damaligen Machthabern ver- haftet und im bekannten Cillier Kommunisten- prozeß im April 1934 zu drei Jahren Haft verurteilt. Er büßte seine Haftstrafe in Sremska Mitrovica ab, auf der sogenannten „kommunistischen Universi- tät", und kehrte von dort als sturmerprobter Kom- munist zurück, noch überzeugter von seiner revo- lutionären Mission. In den Jahren 1936 bis 1940 war er einer der bedeutendsten kommunistischen Organisatoren im Gebiet von Celje-Savinjsko. Im Februar 1940 zog er sich in die Illegalität zurück, wo ihn auch die Okkupation überraschte. Als Mit- glied des Zentralkomitees der Kommunistischen Partei Sloweniens und Sekretär ihres Gebiets- komitees für das nördliche Slowenien war er unter den wichtigsten Organisatoren des Widerstandes gegen den Besatzer, leider aber auch eines seiner ersten Opfer. Am 7. August 1941 fiel Slander nämlich unter seinem illegalen Namen Franz Weber in Maribor in die Hände der Gestapo. Trotz grober Verhöre und Folterung in Grazer Gefängnissen konnten die Nazisten seinen richtigen Namen nicht herausfinden. Am 24. August wurde er ge- meinsam mit neun anderen Mitgliedern der Wi- derstandsbewegung in Maribor erschossen. Während seines Aufenthaltes in Celje zu Be- ginn der dreißiger Jahre des 20. Jahrhunderts lernte Slander die junge Musikstudentin Dana Ročnik kennen. Die anfängliche Sympathie ent- wickelte sich zu einer Beziehung, die bis zu Slanders tragischem Tod andauerte. Die unmittelbarsten Zeugen ihrer Liebe sind die Briefe, die Slavko in den Jahren 1932 bis 1940 an Dana schickte, viele davon auch aus Gefängnis- sen. Die Änderung des Gesellschaftssystems bzw. die kommunistische Revolution waren für Slander sicher das Wichtigste und alle anderen Dinge mußten sich diesem Ziel und dem Kampf dafür unterordnen. Dennoch wurde das Leben eines jungen und intelligenten Mannes mit breitem Ho- rizont, wie es Slander war, auch von anderen, viel- leicht profaneren, aber nicht weniger wichtigen Dingen ausgefüllt. Man mußte arbeiten, sich wei- terbilden, Gesellschaft und Vergnügen finden. Man mußte auch jemanden gern haben. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 97 Und weil gerade Slanders Briefe an Dana Briefe nicht zusätzlich erklärt, noch weniger Ročnik diese Mehrschichtigkeit und Breite auf analysiert oder bewertet werden. Zur Erhellung einfachste und authentischste Weise zeigen, der Person Slavko Slanders als Revolutionär, Pa- werden sie an dieser Stelle erstmals vollständig triot, Kamerad und Liebhaber, vor allem aber als und in chronologischer Reihenfolge veröffent- Mensch, genügen völlig die Worte, die er vor licht. Abgesehen von der laufenden Erläuterung mehr als sechzig Jahren selbst geschrieben hat. des historischen Hintergrundes müssen die VSE ZA ZGODOVINO