PROLETAREC J E DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Gladilo Ju^Nloianske Socialisdcne Zveze in Prosvetne M tlite OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1924. mmttm, Dk. «. INT. *l tkt pm uMbr Act al Cw|rm d fcUrck 1. U7& CHICAGO 23, ILL., 2«. JULIJA (July 2«), 1944. Published Wee*ly st 2301 S. Lswndsl« Ave. LKTO—trOlu. XXXIX. SKUPINA AM KRIŠKI II VOJAKOV, kl so bili ranjeni ob iskrca-vanju na francosko obrešje. Ko ho jih reporterji vpraftall, kam šele, ko okrevajo, je bil »kupen odgovor "nasaj na fronto!'* Moskva določila Poljski svoje sorte režim ZAMEJNA POUSKA VLADA V LONDONU NI MOGLA IZV0JEVATI PRIZNANJA TAM, KJER BI NAJVEČ ZALEGLO. — REFORME, KI JIH POLJAKI NAJBOLJ 2ELE, ZAGOTOVLJENE Bodoča Poljska bo imela tako vlado, kakršno ji bodo v Moskvi izbrali. Osnutek zanjo je že dobila, kot poroča United Press iz Londona 23. julija. > To je bilo sicer že dolgo oči-vidno, a vzlic temu sta se ameriška in angleška vlada do zadnjega mučili, da bi prišlo med poljsko vlado v Londonu in sovjetsko vlado do saj nekakega sporazuma. Ponesrečena prizadevanja Predsednik poljske vlade v Londonu je prišel v ta namen nedavno celo v Washington in na Roosevelta osebtio apeliral, da naj kaj stori v rešitev teh tako neprijetnih odnošajev. Roosevelt mu je baje obljubil storiti kolikor bo mogel in pred nekaj dnevi je bilo poročano, da je zastran poljskega^vprašanja poslal k Stalinu posebnega zaupnika, toda menda prepozno, da bi kaj dosegel, Rusija pač smatra, da je bodočnost Poljske zgolj njeno vprašanje in pa tistih Poljakov, ki so in še pomagajo Sovjetski uniji. Vse, kar je Moskva Rooseveltu in Churchillu obljubila je, da si Poljske ne bo podjarmila, nego jo le osvobodila, ob enem pa delovala, da bo bodoča Poljska živela z Rusijo v prijateljstvu, ne pa kot zagojzda proti nji, kakršna je bila do te vojne. Rde^a armada na Poljskem V sedanji ofenzivi je rdeča armada že na marsikakem kraju na Poljskem onokraj Curzono-ve črte. Vse osvobojene poljske kraje je dala v upravo poljskemu osvobodilnemu odboru, v katerem so Poljaki, ki so se v ta namen vežbali v Rusiji, in pa predstavniki poljskega podtalnega gibanja, ki ga je podpirala Sovjetska unija. V namenu, da se stori konec zahtevam poljske zamejne vlade v Londonu, je poljski osvobodilni odbor, ki operira na Poljskem, objavil 23. julija proglas, v katerem določa, da je poljska vlada v Londonu, bazirana na konstituciji iz leta 1935, neustavna. ' Vprašanje mej Isti manifest poudarja, da kar se tiče mej, bosta Poljska in Sovjetska unija to vprašanje vzajemno rešile, ko bo čas za to. To pomeni, da se to zgodi potem, ko bo konec vojne in kadar si bodo Anglija, Zed. drŽave in Sov. Ru- sija edine glede novih nemških mej. Predlog Sovjetske unije je, da dobi nemško Vzhodno Prusi-jo in več drugih nemških ali pa napol nemških delov Poljska. Na vsak način pa bo, kot zatrjuje omenjeno poročilo, vprašanje mej med Poljsko in Rusijo med njima povsem prijateljsko razrešeno. Druge določbe za reorganizacijo V ostalem so v proglasu poljskega osvobodilnega odbora, ki že'deluje na osvobojenih poljskih tleh, v glavnem sledeče določbe (vir UP iz Londona!: Ustanovi se poljski vrhovni svet, ki izmed sebe izbere za izvrševanje vladnih < poslov ožji državljanski odbor. Na Poljskem se uvedejo civilne svobodščine, razen za "fašistične organizacije". (O vprašanju, katere so fašistične in katere ne, bo odločal narodni osvobodilni odbor.) Kaj naj bo "brezpogojna kapitulacija", ki jo zahtevamo od Nemčije? Tretjemu rajhu se rušijo tla pod nogami. Vladajoči < bogataši in plemeni taši), ki so Hitlerju pomagali na vrh, mu sedaj strežejo po življenju. Kakor takrat, ko so mu pomagali, tako tudi sedaj, ko ga hočejo brcniti,. imajo samo eno mrsel: REŠITI SVOJE PRIVILEGIJE Kako? S tem kajpada, da zavržejo firerja in se "prikupijo" angleški in ameriški vladi V angleškem parlamentu je dne !8. julija zahteval delavski poslanec Aneurm Bevan od Churchilla razjasnila, kaj pravzaprav namerava z Nemčijo Zahtevo angleške in ameriške vlade za "brezpogojno predajo" je Bevan v svojem govoru označil za otročarijo. "Vi morate navesti pogoje," je rekei Bevan, "ker edino na ta način lahko mi v Angliji, in ljudje v Nemčiji vedo, kaj sploh hočemo od Nemcev" Izgleda, da si ni§o v tem angleška, ameriška m htevi za poraz nacijev. Bivši ameriški državni pod-tajnik Sumner VVelles propagira razkosanje Nemčije v tri države — v eno katoliško »n v dve protestantski, toda tako, da si bi kljubovale druga drugi. Očitno je, da se Anglija in Amerika trudita preprečiti socialno revolucijo v Evropi. Obe vladi kajpada zastopata sloj izkoriščanja, a sovjetska vlada pri tem molči in po malem pritrjuje. .Ji sploh menda ne kaže drugače Toda o "brezpogojni kapitulaciji' pa ima povsem drugačne nazore kakor pa jih imata Wash-ington in London. O tem se bodo razvile še zelo zanimive stvori. Ako smo za strmoglavljenje fašizma, moramo zavreči tudi kapitalizem, ki je Hitlerju ugladil pot v vlado. Ce pa smo samo za pogin Hitlera, ne pa njegovega sistema, tedaj je čtsto provrtno, do ^se ponuja nagrade materam, ki so pripravljene roditi toliko otrok, kolikor jim jih da božja volja. Nemčija se bo podala, a upa, da bo njem "brezpogojna kapitulacija" izšla nekako tako, kakor sta se otela vsega hudega kralj Emanuel in njegov maršal Badogho. L Dolgovi vlade in privatnikov segajo v 338 milijard l>olgovi zvezne vlade so narasli kot še nikdar v zgodovini te dežele. Knako tudi dolgovi mnogih držav zvezne unije in pa privatni dolgovi — namreč taki, ki so več ali manj jamčeni od vladnih zavarovalnih agencij. Iz podatkov zakladniškcga oddelka, objavljeni 18. julija, je razvidno, da znaša skupni dolg, ki ga jamči vlada, 338 milijard. ln raste v nadaljne milijone dan za dnem. Koliko od tega dolga odpade na posameznega prebivalca, si lahko vsakdo sam zračuna. To jr boljSe kot pa d. s« bi .Uti- ja y teku stične podatke le ponavljalo, ne pa se oh enem poudarjalo, kdo* Socialisti snujejo za svoj tiket veliko kampanjo NABIRANJE PODPISOV NAJTEŽJI PROBLEM. STRANKA POTREBUJE V KAMPANJSKI SKLAD NAJMANJ $100,000. — NORMAN THOMAS IN DARLINGTON HOOPES NA SHODIH Sedaj, ko sta republikanska in demokratska stranka s svojima konvencijama povsem opravile, je zanimanja, kdo bodo njuni kandidatje, konec in kam- da bo koncem konca plačal te davke in zadolžitve. Dolg in vojni stroški nad 200 milijard Izdatki Zed. držav svetovni vojni so presegli vsoto 200 milijard dolarjev in toliko znaša sedaj tudi dolg zvezne vlade. Od 1. julija 1940 znašajo vojni stroški povprešno $145,000,000 na dan. Vladni potroški v minulem fiskalnem letu (od lanskega 1. julija do letošnjega 30. junija) so Konservativci v obeh zmagali V obema so zmagali konservativci na celi črti. Vse, s čemer se morejo demokrati ponašati, je Roosevelt, toda o njegovem »bivšem "new dealu" molče. Svo-i je upe zidajo na njegov sloves, v sedanji j ki si ga je zgradil največ v pr- vem in deloma v drugem ter- minu. Republikanci opirajo svoje kampanjo največ na hibe Roose-veltove administracije v zadnjih 12 letih in pa na gesla proti četrtemu terminu. Platformi obeh strank sta si zelo slični in tudi glede socialne- znašali $5j21.W0007JS'"tega ,ga P™«™.™ "jima ni *>ist-95% v vojne namene. ;xone razl,ke- Zvezni dohodki v isti dobi so ! znašali $44,149,000,000, ali sko-1 ro še enkrat toliko kot v prej- Priložnost socialistov šnjem fiskalnem letu. A vzlic temu polovico premalo za kritje tekočih izdatkov. Zato gazimo v dolg, ki je brez primere v zgodovini. Brazilija zares v vojni Meseca julija so dospele na evropsko bojišče prve brazilske čete. Nahajajo se na italijanski fronti. Konferenca v Bretton Woodsu skončala svoje delo V letovišču Bretton VVoods, da, ker nimajo denarja za naku- N. H., se je minule tedne vršila mednarodna konferenca za reševanje valutnih problemov, na kateri je bilo zastopanih 44 zavezniških držav. Bila je ena naj-Parla ment ar ne ! važn«j$*h. ali morda najvažnje- volitve se bo izvedlo ko mogoče. Vprašanje privatne svojine Manifest obljublja, da bo vsa svoj i na, ki so jo na Poljskem zaplenili Nemci, vrnjena prejšnjim lastnikom. V zemljiškem vprašanju pa obljublja manifest velike reforme, kakršnih se je poljsko plemstvo vedno najbolj balo. Proglas (Konec na 3. strani.) hltro ša izmed vseh zborovanj, kar so ; jih le imeli zavezniki tekom te vojne. V javnosti sicer ni vzbujala veliko zanimanja, ker so te vrste posvetovanja za povprečnega človeka presuhoparna, čeprav se ga življensko najbolj tičejo. Na konferenci v bretton Woodsu so sklepali, kako se ote-ti katastrofalni inflaciji, kako stabilizirati valuto posameznih dežel, da ne bo v enih večna be- povanja potrebščin v inozemstvu, ali pa jim je trg za izvoz zaprt s carinami in drugimi ovirami, da ne morejo ne prodajati, ne kupovati v tujih deželah. Zborovalci v Bretton Woodsu so se zedinili ustanoviti stabilizacijski sklad, ki bi bil v pomoč deželam, kadar jim bi pretil denarni (valutni) polom; v ta sklad bi sodelujoče dežele sorazmerno prispevale v skupni vsoti blizu devet milijard dolarjev. Vrh tega so sklenili ustanoviti mednarodno rekonstrukcijsko banko z ustanovnim kapitalom $9.100,000,000. Največji delež v banko bodo prispevale Zed. drŽave, namreč Položaj je z ozirom na letoš-no volilno kampanjo za socialistično stranko ugoden. Ona edina ima program, ki je vreden, da se vsak napreden človek bori zanj. In njuna kandidata Norman Thomas in Darlington Hoopes nista samo sposobna, ampak tudi velika misleca, ki razumeta vzroke, radi katerih imamo krize in vojne, zato tudi vesta, kako iti pred volilce z zahtevo, da se te vzroke odpravi. To jima ne bi bilo težavno, ako bi socialistična stranka razpola- zi par tedr.ov po zapadu. gala z dovolj nr>očno organizacijo in financami, toda ji obojega manjka. Tiste unije, ki so Ji bile včasi v veliko pomoč, so sedaj po zaslugi svojih unij udinjane demokratski stranki, za katero trošijo tudi svoja gmotna sredstva. In kjer je soc. stranka imela nekoč zelo močne krajevne in državne organizacije, sedaj delujejo le posamezniki in pa mali klubi. Zakoni proti "tretjim' strankam Poleg teh težkoč se socialistični stranki zoperstavljajo v večini držav postave, ki "tretjim" strankam takorekoč preprečujejo priti na glasovnico. Prvič, ker zahtevajo zanje pretirano število podpisov in zastavljajo jim pot do rubrike na glasovnici tudi z raznimi drugimi določbami. Vsled tega Thomas in Hoopes v nekaterih državah ne oosta na glasovnici, čeprav tudi liberalci žele, da bi bila. Ji manjka ljudi, ki bi nabirali podpise širom dežele, in denarja. Financiranje kampanje Namen stranke je poseči v volilni, boj tudi v državah, kjer njeni kandidati ne bodo na tike-tu, kajti v vseh je važno, da socialistična razlaga pride med ljudstvo. Norman Thomas je na agita-cijskem potovanju že precej tednov. V Chicagu bo govoril 1. avgusta. Hoopes je na agitaciji v vzhodnih krajih, Maynard C. Krueger pa je bil na shodih sko- $3,175,000,000, na drugem mestu je Velika Britanija in Rusija na tretjem, ki je obljubila vlo-m v ustanovno glavnico mednarodne banke $1,200,000,000. V stabilizacijski sklad bodo Zed. države prispevale $2,750,-000.000 in druge države sorazmerno. Predno bodo sklepi konference v Bretton Woodsu veljavni, jih bodo morale potrditi zborni-1 ce vseh sodelujočih držav. V ameriškem kongresu se proti njim pripravlja močna opozicija, češ, da je ameriški delež v stabilizacijski sklad in v mednarodno banko previsoko določen Ameriški finančni tajnik Mor-genthau pa zatrjuje, da je pogodba dobra in Zed. državam pravična. Meni pa, da prihaja največ nasprotovanja proti nji od privatnih bankirjev, ki so dosedaj iz finančnih zagat posameznih dežel želi velike dobičke, v bodoče pa jim bo to onemogočeno. Voditelji unij v politiki 'Velik polom" Ko so v času minule konvencije demokratske stranke delovali voditelji unij CIO na vso moč za ponovno nominiranje H. A. Wallacea, je prišel v Chicago potihoma predsednik AFL Wil-liatn Green in se dal reporter-jem razglasiti, da bo naslednje jutro "privatno" zajtrkoval s senatorjem Trumanom. Truman tisto jutro še ni bil toliko razglašen, da bi kdo upal v njegovo zmago, razen tistih, ki so si ga že v naprej izbrali, s predsednikom Roosevelt om vred, In med temi je bil tudi Wm. Green.. Deloval pa je za Trumana is kljubovanja proti CIO, oziroma vsled nasprotovanja !Vfurrayju in Hillmanu. Političnim bossom je bilo to razdvojen je všeč, ker edino, če se delavski oziroma takozvanl unijski voditelji podajajo v poli- Mine Workers Journal" hvali, tem ničesar odločati. Na tistih tiko tako kakor so se spet letos, program republikanske stranke, i konvencijah unij, kjer so prva- je to dobro za privilegije. Niti eden izmed unijskih vodij ni letos pokazal samostojnosti. Vsi se zibajo po vetru. Nekateri so bili do minule demokratske konvencije sa Roosevelta in Wa11acea. John L. Lewis, predsednik unije premogarjev, in William Hutcheson. predsednik unije tesarjev, sta za Deweyja in sa ostalo republikansko stranko. Predstavniki unij železničarjev pa se najbolj zanimajo sa kandidate v senat in v zbornico poslancev, kajti koncem konca le-ti odločajo, kakšne postave s ozirom na delavstvo naj se i ko sprejme in kakšne pa zmrcvari in končno zavrže. Glasilo premogarjev "United čili pristaši demokratske stranke, so delegati hočeš nočeš in-dorsirali demokrate, premogarji so ostali politično neodvisni in pa tudi nekaj drugih unij, n. pr. tesarska, ki se jih misli, ali se jih je že udinjalo republikancem. Vse to pomeni, da vadljajo za glasove svojih Članov, ki pa jih nimajo v žepu, s politiki "za skledo leče\ Dosegli pa ne bodo na ta način sa delavstvo ne eni dan ji volilni kampanji* urejuje ne drugi ničesar. Par P™«™«* proti demokratski stranki, osi- nikov bo sicer politično pridobilo, a delavstvo v splošnem pa bo enako tudi glasilo tesarjev In pa drugi taki listi, ki jih kontrolirajo "labor leadrP v republikanski stranki. Na drugi strani agitirajo glasila unij oblačilne industrije na vso moč za demokratske stranko, med njimi posebno Advance kazal, kako daleč je krenil na desno, da pomiri konservativce v svoji stranki. VVallace, politični poštenjak, pa je v teh intrigah in v svojeip porazu skušal napraviti vzlic vsemu prijazen obraz in zatrjeval pod muko razočaranja, kako zelo mu je z^^^evelta, ki ga je nič kaj premeteno izigral, in za stranko, ki ga je zavrgla. V hipu Je | »ostal VVallacc v demokratski stranki "pozabljen JOSKO OVEN: RAZGOVORI UJETI NEMCI ZA HITLERJA. — Neglede, kako Nemci izgubljajo, vel(ka večina ujetnikov še zmerom verjame, da bo Hitler smagal. Na fernji sliki Je nekaj firerjevih nadljudi, ki protestirajo proti ameriškemu vojaku, češ, da t njimi nevljudno ravna. KATKA ZUPANČIČ: IVERI tolikega pritiska. Tako sem ugibala in opazovala mrkoresno obličje meni nasproti sedečega gosta. Moral je biti hud boj v njem — tako sem razmišljala dalje — da se je odločil za ta korak — po vsem, kar je že pisal. Toda spričo našega trpečega ljudstva SANSovi nasprotniki I javljeno v tozadevnih poročilih. Kakor ne more biti luči brez Kaj črna suknja, kaj njegov senc, tako ne more biti gibanja redovni naslov! Videla sem v brez ovir. njem le človeka, izobraženega tamkaj, ki ga je na ~vse'zadnje SANSovo gibanje pač ne mo- rojaka. Slovenca, ki je prišel pustii na cedilu celo škof. se mu re biti izjema. K njega oviram med nas z namenom, da bi se po- je \e Zgibalo srce in vest. Na dnu je seveda predvsem šteti njego- govoril in sporazumel z nami. svoje duše čuti in sluti, da bi mu ve nasprotnike. Razpredeliti bi i Vsaj tako nekako se je bil sam ves( s±oz do groba očitala zase jih dalo na več rubrik, toda | izrazil.. krknjenost. Mar nisi bil svoje naj se pobavim le z dvema raz- Slišala sem o njem že mnogo, matere sin prej, nego si postal ličicama. s prvimi in drugimi. čitala šem o njem v Proletarče- služabnik rimske cerkve? Kaj si Prvi, to so oni, ki so bili že vjh komentarjih, pa vseeno sem storil za svojo mater, za rod iz od vsega pocetka načeloma proti mu v glavnem verjela. Seveda katerega izhajaš? O, boj v nje-njemu, kakor so načeloma proti nisem nikakor pričakovala, da mu je bil ljut. vsemu, kar ne izhaja iz njih sa- bi kar razprostrl roke, pa izja-j Toda . • . V njegovem poslan-mih, ali pa vsaj izrecno iz njih v\\* Bratje in sestre, motil sem stvu, ki ga je naposled položil v kroga Ti ljudje se nikdar ne itd., kajti malo je junakov, besede, ni bilo niti najmanjšega povprašujejo, ali se je gibanje j fe bi znali biti tako junaški, da siedu po kakšni volji do spora-rodilo iz dobrih ali slabih name- bi svoje zmote javno priznali. ZUma ali sprave — kamoli do so-nov, ne. kam vodi, čemu ali ko- Vsak jih rajši zavija v Očitke in delovanja. Za nameček je prine-mu služi, kakšni so mu cilji. Nič predbacivanja ali pa vsaj v raz- sei s seboj krono svoji misiji! — tega. Pač pa škarje v roko in ča- \ mere. * /cel snopič iztisov izjave od kajmo prvih kali . . . Ampak, kjer je resna volja in ''Zveze slovenskih župnij". Kali pa so pognale zanje pre- gre za dobro gtvw% ^ da premo- Človek v črni suknji je zble-visoko in premočno^ da jim bi stiu in izg|adil| Vse. Naš pro- del in se svrknil ko list na žrja-mogli do mvega. gram mu 7nan cilji našega Nihče pa jim ne more očitati, > pričevanja se mu znani — zada se ne poslužujejo vsakega kaj se torej ne bi mogli spora-orožja, ki se jim zdi prikladno, | ^n^ti*" vsake lestve, naj bo še tako tr- " . . njegova me hla in njihova čast in dostojan- frna SUKnja nJe8ova mL stvo še tako tvegano, samo da bi ni motlla- potegnili SANS v strankarske Za časa mojega uciteljevanja struje in ga takp razčlenili. sem poznala precej duhovnikov vse takih in takih. Ali od vseh To sem pisal, ko se je pričela v Chicagu konvencija demokratske stranke. Bila je končana koncem tedna. Vse na nji je bilo že v naprej urejeno. Sporna točka je bila samo podpredsedni-j ško mesto, in pa takozvana teksaška regularna delegacija, ki se ie ponovnemu nominiranju Roosevelta odločno uprla, in ker ni zmagala, je demonstrativno odšla iz dvorane. To je bilo zadnji četrtek popoldne. Heit«*y A. VVallace Vsi reakcionarji -7- in teh v demokratski stranki ni malo, so bili na minuli konvenciji solidno proti VValleceu. Se posebno doli na iugu je VVallace silno nepriljubljen. Treba je priznati, da se pod-nr*»ds«tlnik VVallace dosedaj nI veliko brigal, kaj porečejo njegovi nasprotniki. A istotako je notrebno priznati, da si je s svo-iim odločnim, nekompromisnim nastopom dobil med liberalci in oosebno med delavstvom—med tistim, ki zna gledati v bodočnost — veliko prijateljev. NjegoVo stališče glede Rusije in Kitajske, kar je bil še posebno namen njegovega obiska teh velikih dežel, ter njegovo oosredo vanje za zbližan je med koumintangom ter kitajskimi sovjeti, je pokazalo, da je VVallace državnik prvega reda. To, in pa njegovi govori o potrebi priznanja "malega človeka" $0 mu nakopali sovraštvo reakcije. Uspelo ji je, da ga je na prošli konvenciji porazila in ga nadomestila z bojj "sprejemljivim" človekom. Očita se mu vse mogoče stvari. Pred letom so ga skušali smešiti, češ. da zahteva "polič mleka na dan za vsakega hotento-ta". Ker to smešenje ni vleklo, so pa privlekli druge stvari. Nedavno — kak dober teden , _ , II II, II nazaj — se je oglasil bivši šef laK« kakor 51 *a Je ob PrlcetKu oddelka za zadeve, tikajoče se V ^?ts1ko za"li' ameriških republik, VVilliam La sI"HitJ?r A ^ nekaJ kot jev čistih dohodkov, bi po novem sistemu plačal samo $250,-000. Delavec pa, ki plačuje sedaj od svoje plače, ako znaša $2,500 na leto, po odbitkih $175, bi plačal po novem $500. Daljše poročilo o tem je pri-občeno v tedenskem buletinu "In Fact", v katerem je govor kongresnika Patmana iz Texasa On je v kongresu razkrinkal delo teh ljudi, ki trošijo v prizadevanjih za dosego svojega namena stotisočake V svojem govoru je Patman imenoval gotove ljudi, ki vodijo to propagando, in še posebno pa nekega Franka Gannetta iz Nevv Yorka ter bivšega kongresnika iz Indiane Samuela Pettengilla Naštel je še dolgo vrsto drugih, kj so v zvezi s to akcijo za znižanje davka bogatašem in jih označil za fašiste. Pravi, da Če se tako določbo sprejme za zakon pride v nevarnost ne samo starostno zavarovanje, ampak tudi penzija veteranov. Nesreče so še vedno na dnevnem redu. Komaj so pokopali žrtve požara, ki se je dogodil v šotoru cirkusa v Hartfordu, Conn., se je dogodila strašna eksplozija v San Franciscu. v kateri je izgubilo življenje vet sto mladih ljudi. Tistih ubogih premogarjqy v Ohiu, ki sodili živi zakopani, pa se več ne omenja. Veliko več pa bodo govorili o premogarjih, ka dar spet vprašajo za kakih lOc povišanja plače na dan. Paradni marš nacijev Nad 57,000 nemških vojakov, s tropo ujetih nacijskih generalov na čelu, je nedavno maršira-lo v Moskvi. Pa so nekateri trdili, da Nemci ne bodo v Moskvi nikoli paradirali. Tu je dokaz, da so se motili. Seve. ta "paradni marš" ni bil VVarre, ki je resigniral iz urada še meseca februarja in sedaj nič". Moskvo so torej nacijski vojaki le vjdeli od znotraj, če- razlaga, da je podpredsednik P™"" koJt zmagovalci. Ali to VVallace kriv vseh revolucij in 2e1ta ?im ni političnih potresov, ki so se do- *** kaksen 1,0 kon«\to Jlh - • skrbi! Zopetni ponesrečeni aten- godili v južno- in centralno ameriških državah. Posebno je poudaril, da so v tem podpredsed-nikovem umešavanju trpele posledice Bolivia, Ecuador, E1 Sal- tat na Hitlerja to potrjuje. Glas iz Mehike Ravno danes sem prejel pi- Ne bi bilo točno, ako bi zapi-sala, da je bil ves njihov napor sta se našla le dva. ki se pritisku docela zaman. Kajti dosegli so od zgoraj nista udala nista ma-nekaj posameznikov, ki so med ral« kočijažiti na klerikalnem potjo izgubljali pogum. Komur j v<>™ In sta trpela na posledicah, pa zmanjkuje poguma, kmalu !Eden ^ niUu ie *e zmerom ka-opeša; noga se mu zatakne ob|Planoval P° različnih farah, ce-strankarski plot in obtiči. Zna- P«»v so mu že izpadali osiveli čilno pri teh je to, da nemara takoj pokažejo na SANS: V stran-karstvo je zašel! Namesto da bi pokazali nase. To so tisti drugi krogi, ki sem si jih za ta dopis odbrala in pridejo drugič na vrsto. Popečati se mi je še s prvimi, pa če je že vredno ali ne. Imeli smo namreč na predzadnji SANSovi seji med nami enega njihovih predstavnikov, kakor je bilo že ob- lasje; drugi, župnik, se je zaman skušal rešiti iz zahrbtnih klerikalnih spletk. V samostan vtak-njen je po enem letu umrl. Pa sta bila oba vzgledna duhovnika, oba moralno krepka, oba zmerna in strpljiva, skratka, značaja, kakršnih je zmerom premalo. Ali vse to je bilo v starem kraju. Tu pa so duhovniki nemara vendarle svobodnejši, ni vici. Slovenec izbrisan. Bil'je le še opiljeno in obrušeno rimsko orodje s slovenskim imenom ... 75 odstotkov ranjencev znova sposobnih za vojno službo V Franciji je bilo od 75 do 80 odstotkov ranjencev v kratkem času popolnoma ozdravljenih in so spet sposobni za vojno službo, kakor poročajo zdravniške avtoritete iz ameriškega glavnega stana v Angliji. človek". Množica tisočev,* ki mu je ploskala in orila navdušenja zanj, ga je zapustila čim je uvidela, da je napram "bossom" brez moči. Po končanf seji se }e Waljace* podal na postajer La Salle v Chicagu brez spremstva, prej pa je imel toliko oboževalcev, da ga je morala prednjimi ščititi policija. Ko se je z vlakom železnice Ročk Island pripeljal na svoj dom v Iowi, so ga novinarji vprašali, "kaj misli sedaj". Odgovoril jim je, da naša glavna briga v tem poletju mora biti agitacija za-izvolitev Roosevelta v četrti termin. Pred 4. leti je na tisti postaji čakala liberalca VVallacea množica in mu priredila ovacijo. Sedaj je ni bilo. Poleg par repor-lerjev so ga čakali le nekateri bližnji prijatelji, katerim je dejal, da bo do 1. avgusta počival. Newyorški "New Leader" je že pred konvencijo demokratske stranke čutil, kakšen veter bo pihal na nji. To priča njegov uvodnik na prvi strani, v katerem izjavlja, da bo Roosevelta v kampanji tudi letos podpiral, toda s pridržki in brez iluzij. Tudi v politični akciji CIO spoznavajo, da so se udali iluzijam, j ™J CklS^! lil.' iz katerih pa se v letošnji kampanji ne morejo izmotati. Zato bodo j Pl<.hnlan> chicago, III. skozi do novembra trdili, da je naša rešitev v demokratski stranki, Frank omahen, Chleago, III. ♦dočim med sabo priznavajo, da čimprej se izmotajo iz nje, toliko Progresivne Slovenke, kroftek boljše A ta "čimprej" pa bo po njihovem mnenju mogoč šele čez ^ f|| 10 štiri leta. / , I P | v I Koliko dobrega bi vsi ti ljudje lahko storili, ako se bi opogumili za ljudsko politično akcijo, namesto da se usiljujejo v tako, ki ie prottljudska, a jih drži v sebt zato, ker potrebuje njihovih glasov. SKLAD 200-TERIH LISTU V PODPORO Pod to označbo se priobčuje prispevke za vzdrževanje Proletarca v kfmpanji, ki Jo je zasnoval predsednik upravnega odbora Proletarca Jožko Oven. Apelira, da se na ta kile odzove najmanj 2ttt prijateljev lista, ki bi prispevali po 95 vsaki alt več. Namen tega sklada je obvarovati list pred zadolžitvijo in pa m pemoč agitaciji za njegovo razširjenje Manjši zneski .bodo I v. naprej priobeevani v regularni koloni "Tiskovni sklad Proletarca". smo od Jožeta Lista, ki je pred- vador, Guatemala, Costa Rica, Yugoslavia Libre. Sporo- Nicaragua in Honduras. La VVarre dalje trdi, da se je pod Wal- ča mi, da so zbrali že precej tiso-1 čakov za zdravila ter kirurgične lacejevim pokroviteljstvom po- inftrumente. Poleg tega imajo siljalo v države latinske Ameri-. zbranega že okrog 14,00 pesov, ke politične agitatorje komuni- k stičnih nazorov, in v tem je posebno prevladoval CIO. Njihen ki se bodo tudi porabili v isti namen. Ob enem deluje pri mehiški vladi za nabavo ambulan- I. IZKAZ 200-TERIH Matt Petrovlrh. Cleveland. O. 15.00 John Rosln, Girard, O. • 10 00 Martin Judnich, Waukegan, III. 5.00 John Zornik, Detroit, Mich. 5.00 Joseph Topolak. Detroit, Mich. 5.00 Peter Renedict, Detrot, Mich. 10.00 Josko Oven. i larendon Hiti«, ni. Anton Tomšič, Oakland, Calif Frank Klun, Chisholm. Min. 10.00 SNPJ, Cleveland. O. Skupaj 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 00 5.00 SftO.OO Prispe vatel jev v tem Iskasu manjka te ISO. viti, oziroma utrditi inter-ame-riške, ali pan-ameriške delavske unije s pomočjo ruskih sovjetov. Vse to je tako bedasto, da človek komaj razume, da je kaj takega mogoče skuhati v današnjih časih. Vsak, ki je le količkaj študiral južnoameriške razmere ve, kakšni so vzroki prevratov pri naših sosedih. Toda v času političnih konvencij je vsak poskus očrnjenja dober, pa če se glasi še tako nelogično. Pri nas Zadnji teden je merodajni davčni' urad objavil listo tistih "revnih" državljanov, ki zaslužijo več kot po $50,000 na leto. Poleg hollywoodskih filmskih zvezd in lastnikov filmske industrije je lepo Število drugih, ki imajo precejšnje plače. V Chicagu je imel lansko leto najvišjo plačo James S. Kem-per, od Lumbermen's Mutual Casualty Co. Prejel je $251,-543.63 Seveda je še cela procesija drugih, ki pa je no omenjam, ker je veliko predolga, da bi mogla v to kolono. Vzrok, da vse to omenjam je, ker želim, da se seznanimo z nekim novim gibanjem, katero je postalo silno močno zadnje čase. Njegov namen je znižati davke bogatinom in toliko višje pa naprtiti delavcem. % Odprava 16. amendmenta Cilj te klike je jasen: želi odpraviti 16 amendment in ga nadomestiti z 22 , ki bi vladi prepovedal jemati več kot 25 odstotkov davka na dobičke. To bi pomenilo, da Ford, kateri plača po dovoljenih odbitkih $800.000 na milijon dolar- namen je po izvajanjih omenje-|ce> kajtj ravno ^ naži p^izan, nega užaljenega politika ustano- ( najboH potrebujejo. Omenil mi je tudi, da bo napisal več člankov v naše li^e, da z njimi tukajšnje čitatelje seznani z njih-nim delom in pa s splošnimi razmerami v Mehiki. Poslal mi je tudi knjigo 4,E1 Mariscal Tito", katero je spisal hrvatski pisatelj Teodor Fodor, ki biva v Mexico Cityju. Te knjige, ki je nedavno izšla v založbi Nuevo Mondo, je (Nadaljevanje na 5. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Ako republikanci in demokrati res verjamejo v božje razsvetljenje. ker so v ta namen povabili na svoji konvenciji duhovniške predstavnike vseh raznih cerkva, da so molili tanje, čemu se ne drie pregovora, "pomagaj si sam (k razsvetljenju) in Bog ti ho pomagal!" JU* KOZAK: ŠENTPETER (Nadaljevanje.) "Roka nisem videl. Aleš je prej živino opravil, potem je za-pregel voz, ker je Marija pozabila poslati meso v Štepanjo vas." Ta fant skrbi za hišo. To ni v glavi, v srcu jo ima." "Priden je, da bi mu kaj takega nikoli ne prisodil, le z Rokom se ne moreta. Med tem je vstopila Marija. Cula je zadnje besede in vzdih-nila. Molče je obstala pod jaslicami, kjer so sredi zelehega mahu stari, iz lesa rezljani pastirčki pokleknili krog božjega hleva. "Čudno, vsako leto jih rada gledam. 2e kot otrok sem jih postavljala. Stric Luka nam jih je s takim veseljem izrezljal." "Pa je res. Otroško veselje prevzame človeka na ta večr. Kakor bi se še nam starim nekaj obetalo." Zeba se je zamislila "Odrešenik sveta se je rodil nocoj!" je šepeta je govorila Marija. Vsi so bili prevzeti, ženskam so oči% blestele. Molčanje je prekinil Svedrač: "Zakaj sta se danes sprla?" "Ne vem. Saj poznate Roka. Se kot otroka ga ni mogel. Aleš dela lepo in mirno, ljudje se drenjajo okrog njega, Roka pa jezi. Če bi Aleša ne bilo, bi jih bilo že polovica odšla; njega se boje, ker je tako sirov z njimi." Zeba je vzdihnila: "Ce ni pri nas pekla, potem ga ni nikjer." Rok je vstopil. Temni lasje so mu padali na čelo, iskrile so se črne oči, oblastno ie hodil. "He, Svedrač! Nocoj boš molil za vse. ki so odšli pod tvojo roko?" Stari je zlovoljno ošinil raz-koračenega Roka. "Bog je milostljiv!" je siknil. Toda poznalo se mu je, da ga je vprašanje zbodlo. Na dvorišču je zaropotal voz. "Kdo je prišel?" je vprašal Rok. "Aleš! Na dva kraja smo pozabili poslati!" "Kako da goni ponoči živino? Lahko bi bil peš opravil." "Ne more. Kaj bo še na sveti večer okoli lazil?" "Seveda, izgovori!" Vstal je in zaloputnil z vrati. "Vidiš, že zopet! Se nocoj ne bo miru." V kuhinji so vlivali svinec, smeh se je oglašal v hišo. "Celo hlapci in dekle so lahko enkrat veseli, zame ni take ure, je zašepetala Marija. Ko je odšel tudi Svedrač v kuhinjo, kjer je sedel poleg vedno zamišljenega Aleša, sta ostali sami molče. Pričelo je vabiti. "Mi gremo!" je dejala Marija. "Jaz bom pa kar doma pokleknila!" Zeba je počasi zdrsela v kotu pod jaslicami na kolena in se zatopila. Zvonovi so skrivnostno zapeli. Tiho se je polnila cerkvena ladja. Farani so molče posedali po klopeh, mlajši so ostajali zadaj. Vse luči so gorele, a spre- Božična pesem je prekipela. Spremljale so jo orgle in vsa cerkev je pela: Al' ste kaj gliSali.,. pastrički vi... daj je vladala poltema, v kateri so se sklanjale človeške glave. Orgle so ubrale božično pesem, proti svodu so se dvignili oblaki kadila, zopet padali ter plavali nad klopmi. Andrej je osivel. Zgubano obličje je gledalo na žensko stran, sklenjeni prsti so mu drhteli. Zagledal je Marijo, lahno sklonjeno. Gosti lasje so ji padali na tilnik, njena polt je za spoznanje uvela. "Zakaj je nisem vzel?" je pomislil grenko, "lepa je!" Se tisti hip pa se je' zganil in nejevoljno stresel z glavo, kakor je imel navado, kadar je hotel zatreti spomine vesti. Prezirljivo je pogledal krog sebe in oči so poiskale ženo, sedečo pred Marijo. Sovražno jo je motril. Ta se ni sklanjala in ni klečala Starost je še ni načela. Le pleča so se ji zalila, okošatila se je v bokih oči pa so še vedno živo vabile. Andrej jo je prikrito opazoval. Ona se ni zmenila. Pogledi so iskali. Trenutno so žarko za-blesteli. Objeli so Roka, stoječega v prvi vrsti med fanti. Nič več se ni ločila od njega, s tajno silo ga je hotela priklicati. Zrela, nenasitna strast je preža la na straži. Rok se je parkrat ozrl, naposled se je srečal z njenimi očmi. Sladko so se mu smehljale in vroče so želele. On je stisnil ustnice ter jo prodiral. Sramežljivo je za hip pogledal v klop. Andrej je vse videl. Zamižal je. "Sramota!" je siknil med tobmi. Marija pa je ves čas zatopljeno molila. Sklepala je od dela razkave dlani. Daleč so bili Časi. ko ji je sedel tam na desni sivolasi Matija. Takrat sta z Azo dremali v klopi in Zeba ju je opominjala. Koliko upov in nad se je skrivalo v tajinstvenem veselju svete noči. Danes pa je svet jasen pred njo. Ona ne pričakuje ničesar več. V molitev je vpletala edine prošnje. Ti, odrešenik, si oznanil ljudem ljubezen. Bodi mi milostiv! Blagoslovi moje življenje, ne daj, da bi kdo trpel, če sem kaj pregrešila. Poplača i tiste, ki so me ljubili in mi dobro storili. Nocojšnji večer te je rodila srečna mati. Dala je svetu tvojo dobroto. K tebi se zatekamo, kadar nas srce najbolj boli. Lo eno te goreče prosim. Cesar jima jaz ne morem dati, to jima podeli ti! Spravi v ljubezni Aleša in Roka. jaz bom srečna, če bom imela to moč, da jima bom na svetu olajšala življenje." Tam zadaj pri kropilnem kamnu pa je stal Aleš, kakor v prejšnjih letih njegov oče Luka. On ni molil z besedami. V klopi na levi je klečala Liza. V polnočni svetlobi je bilo njeno obličje še prosojne j še in resno so strmele oči proti oltarju. Vanjo se je potopil Aleš in jo molil. Svedrač je parkrat ujel njegove poglede ter se zvito nasmehnil. "Mešana kri te bo zmešala, fant! Hudič in svetnica sta brat in sestra!" Človeška srca so otrpnila. V Alešu je vse zamrlo. Vroče je prosil Lizo za en sam pogled, toda ona ga ni čula. Zunaj pred cerkvijo je stal, j dokler ni šla mimo, skrivajoča obrazek v kožuhu. Svedrač se mu je približal.; "Zebe jo, Aleš. V laški deželi je gorko." Fant ga ni poslušal. V tem hipu je vedel, da bi dal življenje zanjo. 4 Doma je Zeba vse pripravila. Zadišale so krvavice, na mizi so stale dobro zapečene potice. Slovesno so posedli. Rok je vprašal: "Zakaj za štiri?" "Kako si čuden? Za nas in za Aleša!" "Ta pritepenec ne bo sedel no- | coj z nami. K hlapcem sliši, tja mu postavi!" "Rok! Nocoj je sveti večer! Miruj!" je prosila Marija. Sin je vzbesnel: "Ne bo, pa ne bo Jaz sem gospodar!" | Marija se je zravnala: "Rok. tega nisem zaslužila. Povem pu ' ti, da bom jaz ukazovala, kje bo sedel. Dokler bom dihala. Jaz sem garala, za vse je dovolj na mizi." "Ce je tako, boste brez mene!" | "Aleš!" je poklicala V srcu pa ji je bilo tako težko, da so ji solze zapirale glas: "Le sedi in jej!" Molčali so. Marija je le pokosila. "Zeba, daj družini vina. Naj posede. Jutri je praznik." "Kaj ne boš več?" "Ne!" Žalostno se je Aleš ozrl I za njo, ko je zapuščala sobo. "Ta fant bo njena smrt!" je zagodrnjala Zeba Pospravila je. Aleš je ostal sam. Nocoj ga ni peklo Rokovo sovraštvo, pred njim je klečala ona. Kamor je pogledal, povsod jo je videl. Andreja je žgala ljubosumnost. Na sveti dan po maši se je hotela žena odpraviti v mesto. Ustavil jo je.' "Sedi!" "No?" "Ti, kam si gledala včeraj pri polnočnici?" "Kam? V oltar!" se mu je ro-gala. 'Andrej je zaškripal z zobmi: "Ana. ne norčuj se. ti pravim." "Seveda, v oltar, v levega svetnika sem se zagledala." Nekaj trenutkov je hodil po sobi in ni vedel, kaj bi storil. "Zakaj si prodala senožet na Barju? Kako si se drznila*" "Moja je!" "Tvooja? Tega nisem nikoli rekel, čeprav sem podpisal!" Široko se je zasmejala: "Drugič ne uganjaj takšnih neumnosti!" Mrena mu je zastrla oči. Planil je k njej in jo bil. Iz sobe se je razlegalo: "Ubil me bo. ubil. Norec!" Par gostov je sedelo v sosedni izbi. Hitro so priskočili in zgrabili besnečega Andreja. Ona pa je ležala pri peči ter si pokrivala obraz z dlanmi. Obleka na prsih je bila raztrgana. Srdito je sopla. "Vraga, Andrej, kaj pa počneš?" so ga mirili gostje. (Dalje prihodnjič.) STISOČ DOLARJEV ZA REVEŽE Piše JANKO N. K()(.i:iJ i domovine, niso vesela. Resnica * Blagajnik slovenske sekcije prihaja na dan, kaj se je zgodi-jugoslovan&kega pomožnega od- > v domovini. Se več poročil bora mi je poslal račun za me- P"de; kmalu bomo vedeli, kaj sec junij 1944 Denar so poslali | ^ Je faktično zgodilo v domo-| sledeči: ; vini v zadnjih treh letih. Joseph Okom, blagajnik lo-! Eno vemo že zdaj: Domovina ! kalnega odbora št. 2, Cleveland, je izčrpana do golega. Borci za FRANCOSKI PATRIOTI postopajo telo nevljudno n« le t možmi. Ki »i se pajdaših s Nemci, ampak tudi i dekleti, če so se sposabile in ljubimkale t Nemci. Na vrhnji sliki je M-letno francosko dekle, ki so jo patrioti po odhodu Nemcev isvlekli it taiie in jo aa kaaen ostrigII. Proces strišenja in žalost dekleta predstavljati spodnji dve sliki. GLASOVI Piše CHARLES P0G0RELEC Zadnjič sem omenil, da bom poročal nekoliko o naši kampanji glede fonda 200-terih. ki bi prispevali vsak $5 ali več. s katerim bi se preprečilo, da list spet ne zaide v dolgove in pa za njegovo razširjenje. Prvi, ki se je odzval, je bil čajno nabirajo oglase za koledar. Ako pa je kje še kateri, ki bi rad sodeloval pri tem, naj sporoči upravništvu, ki mu bo drage volje poslalo vse potrebne informacije. Anna Zaic, Cleveland. O , je poslal $15 za fond 200-terih, ki naš borec za ideje, ki jih zasto- so jih prispevala Krožek št. 1 pa list, Math Pctrovicli, Cleve- Progresivnih Slovenk ($10) in land. O. Poslal je $5. žensko društvo "Svoboda" 748 Njemu je sledil John Kosin, SNPJ ($5>. Sama in soprog John Girard, O. Poslal je $10 in zra- pa sta prispevala vsak $2 v ti- ven tudi dve naročnini. Martin Judnich, Waukegan, 111., je tudi poslal svoj petak in še dve naročnini povrhu. O., $1500; Jacob Brljavec, blagajnik št. 32, So. Chicago, 111. $25; Mary Tomec, (Glas Naroda), $3; Frank Mozja, Smith-field, Pa., $1; Albert Kahlen-bert, Los Angeles, Calif., $5; Anton Cedilnik, blagajnik lokalnega odbora št. 34, Detroit, Mich., $70; Anton Zornik, Herminie, Pa., $10; Andrev Tomazich, Chicago, 111., $2; Joseph Sašek, blagajnik lokalnega odbora št. 28 East Helena, Mont., $54.50; Mike Kusel, Chicago, 111., $5; Louis Champa, blagajnik lokalnega odbora št. 6, Ely, Minn., $200; obresti na Reliance Federal banki $42.25; in narasle obresti od vojnih bondov $199.71. Skupni dohodki za mesec junij $2,037.96 Vblagajni JPO-SS je sedaj $74,691.27. Tisoč dolarjev za reveže, je današnji naslov. Zakaj? Vzrok imam za ta napis. Da, tisoč dolarjev je dal ameriški Slovenec za našo pomožno akcijo. Isti Slovenec je prispeval 2a Ruski pomožni odbor in ruski rdeči križ kar dva tisoč dolarjev. To še ni vse. Ameriškemu rdečemu križu je poslal $1.500. To je kar $4,500 v dobre namene. In kdo je ta ameriški Slovenec? Odvisen od slovenskih od jemalcev? Je-li zaslužil denar pri Slovencih? So mu Slovenc pomagali do denarja? Ne eno — ne drugo. Mož si je sam pridobi to srečo in premoženje, ne da bi mu ameriški Slovenci pomagali. Toda ostal je zvest sin svojega naroda, zvest narodu tudi takrat, ko narod trpi in potrebuje nujne podpore. V Clevelandu in po drugih ' mestih imamo Slovence, ki bi tudi lahko dali. Toda niso se odzvali. Svojega naroda ne poznajo več, ker imajo dolarje pod palcem. Danes so tovarnarji, obrtniki, profesionalci, uradniki itd., toda so se "poamerikani-zirali", kadar je potreba kaj dati za svoje trpeče brate in sestre onkraj morja. In vsi ti živijo od naših ameriških Slovencev, jemljejo slovenski denar, toda usmiljenih src nimajo, da bi dali. Vse drugačno mnenje ima Mr. Peter Lustrik. ki je po dvakrat dal $500 za našo pomožno akcijo. To je tisti mož, ki je ostal zvest svojemu narodu, in katerega ime ne bo pozabljeno v slovenski zgodovini onkraj morja. Prav tako je naklonjena naši pomožni akciji Mrs. Lustrik, ki kvoImkIo so največ trpeli. Izda-ice so živele s pomočjo italijanske in nemške zaščite. Vemo tudi, da ni več daleč čas, ko bo Slovenija rešena. Za l isti čas smo zbirali naš pomožni sklad. Koliko imamo v tem skladu? Ali bo to dovolj? Nikakor ne! Zakaj ni več dolarjev v te mskladu? Kdo je kriv? Sodite sami, a narod v domovini tx> sodil sam, ko bo izvedel resnico, kaj se je godilo med ameriškimi Slovenci, ko so oni krvaveli na rodni zemlji. Se je čas. Če še niste dali, storite to takoj. Podružnice, oživite! Društva desetih ameriških bratskih in podpornih jednot in zvez, darujte svoje prispevke. Idite od hiše do hiše, prosite, nabirajte in sami darujte. Mr. Peter Lustrik in njegova žena sta že dala svoj delež, tako so mnogi drugi pomagali. Ali si ti, ki čitaš ta članek, že dal svoj delež Stori to takoj. Ne odlašaj. Čas je tu. Daj, brat, daj; pomagaj, stra! Kri ni voda! Bolni, lačni in raztrgani morejo čakati. se- nc skovni sklad Proletarca, Ludvik - . Medvešek pa $1. Podvzetju za sklad 200-terih želi popoln us- peh, istotako tiskovnemu skla- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LANA/NDALE AVENIJE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS Koj smejo citati ameriški vojaki Armadna cenzura določa, kakšne liste in revije naši vojaki smejo prejemati, in katere ne, in iste odredbe veljajo za knjige in sploh za ves tisk, ki prihaja v vojaške čitalnice. Poročajo, da je vojaška cenzura zabranila v vojaške tabore in čitalnice celo zelo uglednima liberalnima revijama kot sta Nation in The Nevv Republic, dalje publikacijam Harper's, Atlantic Monthly, American Mer-cury itd. V vojnem oddelku v VVashingtonu je bilo dne 12. julija zanikano, da so bile te revije vojakom kdaj prepovedane Ob enem je vojaška cenzorska oblast obljubila sestaviti novo listo takih časopisov in revij, ki so med vojaki najbolj priljubljene in "priporočljive". Netnanje je delavčev najhujši •ovratnik. Potem prideta na vrsto John du^Za oboje-bo se poskusalsika^ Zornik in Jože Topolak iz ^>abra^1klfJtl; ** J* troita. vsak po $5 in pa Peter'tarec bi kdaj Potreben inam e Benedict iz predmestja Berkley. P™ gotovo sedaj v teh resnih časih, zaključuje svoje pismo. Hvala ti Anna, kakor tudi ostalim prispevateljem. Anton Jankovich je poslal 8 obnovnih naročnin. Pripravil se je oditi malo na agitacijo v nekatere naselbine držav New York, Pensyl-vania in Ohio in upa na dober uspeh. K. Erznožnik, Red Lodge, Mont., je poslal dve naročnini in 50c tiskovnemu skladu. Anton Zugel, Butte, Mont., je poslal dve novi naročnini. Pravi, da se bo v kratkem zglasil z več novimi naročninami. Omenja težkoče. ki jih naleti na agitaciji, kar rad verjamem, ker te poznam iz lastnih skušenj. Samo poguma ne zgubiti. Tone, pa bo šla stvar naprej. Poslal je $10. V Chicagu so prispevali v ta fond Frank Luzbi (izročil Anton Andres), Ciril Pichman (izročil Frank Zaitz in Frank Omahcn (izročila Mrs Groser). Poleg tega so še pridobili: Frank Zaitz dve naročnini. Joseph Oblak 4, Chas. Pogoreloc 4 in Luka Gro-ser 2. Frank Klun, Chisholjp, Minn., piše: "Pridružujem se k dvesto-terim z vsoto $5. Vsak po pet, pa bo $1.000 za Proletarca. Clarendon Hills, 111. Joško Oven. ne samo, da apelira za ta fond, pač pa tudi sam prispeva Poslal je $10 in zraven tudi dve novi naročnini. ^ "Big Tone" Tomšič. Oakland, Calif., pravi, da je 100% za Ov-novo idejo in upa, da se skoro uresniči. Poslal je $5. Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo., V sedanji agitaciji za zbiranje prispevkov v tiskovni sklad • iiiu« Ig yJI * ucuiu, VWIV., • » • , . , . je poslal 6 obnovnih naročnin in ne smemo prezreti, kako potre- v kVatkem so nadeja, da Jih po- bno je ob enem izrab.U vsako Sije še več Morda se znajde tudi priložnost za pndob.vanje no- kaka nova med njimi vih narocn.kov .rjofc' *nem skr- Louis Barborich. Milwaukee. d« n'r°fn,n° ^ Wis„ nam je pisal, naj mu kma- obnavljajo. ___ 1. poiljemi ^tn-bne1 listine za; £niUgm mggg VprS-dU. r }e bilo i, to delo. (So bile razposlane isti, porofano a z dclomna^m po-dan, Posla, je tudi 9 obnovnih I ^potrebno n.dMjevat^ako naročnin. Frank Cvetan, Johnstown, Pa„ je poslal 4 obnovne naročnine. Listine za zbiranje oglasov za Ameriški družinski koledar 1945 so bile zadnji teden razposlane vsem zastopnikom, ki obi- kov stalno naraščalo. V slučaju, da Je va* naslov aH Ime na Proletarcu napačen, ali «•• se je primerila kaka draga pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici. možem. Hvala ji za njeno naklonjenost. Zakaj spimo? Zakaj ni v nas več zanimanja? Domovina bo rešena, kaj ji bomo dali? Ali se še bojite, kdo bo dobil nabrani denar? Kar ga je JPO-SS do sedaj nabrala, ga še nikdo ni dobil in nikdo zapravil. Kaj so delali drugi, to nam ni nič mar. Gotovo je, da našega denarja ne bo dobil ftitler in ne Mussolini. Tega se je dobro zavedal glavni odbor JPO-SS, zato ni hotel nikdar dati nobenega denarja. Poročila, katera prihajajo iz MOSKVA DOLOČILA POUSKI SVOJE SORTE REŽIM (Nadaljevanje s 1. strani.) določa, da bo vsa zemlja, ki so jo vzeli Nemci, in pa izdajalci, zaplenjena brez odškodnine in potem razdeljena med nepose-dujoče kmete. Ker so skoro vsi poljski plemenitaši v tej vojni že zaradi svojih zemljiških interesov sodelovali z Nemci, je naravno, da bodo na podlagi tega proglasa ob svoja bogastva in z njimi vred cerkev, ki je na Poljskem poleg aristokratov največja posestnica zemlje. Proglas določa, da kdor ima več kot 125 akrov zemlje, mu bo ostalo vzeto in plačano, če je "patriot". Ako pa se je družil z okupatorji (Nemci), mu bo zaplenjeno vse in ne dobi nikakršne odškodnine. Proglas obeta delavcem zvišanje mezde na višino, ki jim bo omogočila človeško živeti. Kar se tiče beguncev, obljublja proglas svoboden povratek vsem, razen onim, ki so se izkazali za "izdajalce". Po tolmačenju sedanjega osvobodilnega odbora pa se smatra za izdajalce tudi večino "zamejcev" v londonski poljski vladi, čeprav jo Anglija in Amerika podpirati. V VVashingtonu sicer še upajo, da pride do sporazuma, posebno kar se katoliške cerkve na Poljskem tiče. Vsi dosedanji znaki pa dokazujejo, da si Rusija gradi na Poljskem sebi ne samo prijateljski, ampak povsem zavezniški režim. Namreč tako vlado, ki bo Poljsko pripravljena pridružiti Sovjetski uniji. Kako je i vašim snaneem, dom, prijateljem? Ste mo kdaj priporočili, da naj si naroči Proletarca? Poskusite, morda ra pridobita! Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" "fnglish-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lawndole Ave., CHICAGO 23, ILL. . . 4 tatfnViif iiilh ifiitr IV. m.» « KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI "We Want Wallace!" je vzklikala "galerija" v Chicago Sta-diomu, kjer se je vršila konvencija demokratske stranke, skoro dva dni. V odgovor na svojo zahtevo je dobila H. S. Trumana, hočeš nočeš. Richard Frankenstein iz Mi- chigana, ki je na konvenciji v govoru za ponovno nominiranje VVallacea dejal, da zastopa večino delegacije demokratske stranke iz države avtne industrije. je vpraševal: "Ali mislite, da nam bodo narekovali bossi demokratskih mašin iz velemest, kdo naj bo naš kandidat za podpredsednika Zed. držav?" V odgovor je zavpila galerija z odločnim "ne". Vpraševal je dalje, če kdo misli, da bo na tej konvenciji odločeval "boss" Kelly (čikaški župan), ali boss Hague, boss demokratske stranke v New Jerseyju, ali demokratska mašina, znana pod označbo Tammany Hali v New Yorku, ali drugi bossi političnih, "graf-tarskih" mašin demokratske stranke, in galerija je vztrajno odgovarjala z "No! No! No!" In ob enem ponavljala, "We Want Wallace!" Gornji prizor .se je dogodil okrog 3. ure pop. dne 21. julija. Okrog 6. zvečer so bile volitve za nominiranje podpredsedniškega kandidata končane. Vršila sta se dva glasovanja. Uradni končni izid se je glasil, da je dobil Henry A. Wallace samo 66 glasov, senator Harry S. Tru-man pa 1,074. Henry A. Wallace je bil "zadnji mohikanec" v Rooseveltovi uradni družini zavrženega new deala. To se pravi, Wallace je še zmerom oglašal new deal, četudi ga je Roosevelt že davno uradno zavrgel in dejal, da on ni več "dr. New Deal", pač pa "dr. Win the War". Wallace ni verjel in tako je na konvenciji svoje stranke v četrtek 20. julija napravil sijajen, ognjevit govor za — "new deal" v obrambo in rešitev njegovega "navadnega človeka". Galerija mu je prirejala ovacije kot je bilo Še malo takih. Ena je trajala 15 minut. "Bossi" političnih mašin demokratske stranke so se muzali in zadnji petek so Wallaceju in njegovim liberalcem in Hillmanovemu po* litičnemu odboru CIO pokazali, da če oni Wallaceja za podpredsednika nočejo, ne bo nomini-ran. Tako je šel poslednji "new-dealovec" z vodstva demokratske stranke. Pravi, da ni razočaran, ampak da je kar vesel, in da* bo podpiral v kampanji "željo večine" z vsemi močmi. To so stare politične fraze. Predsednik Roosevelt je na tej konvenciji igral dokaj čudno, toda razumljivo vlogo. Od kar smo v vojni, se le zanjo zanima, kar je potrebno, če hoče- mo zmagati v nji. Ni pa potrebno, da bi zavrgel "new deal",! to je sočialne probleme. Sicer še poudarja, da je za zaposlenost vsakega za delo sposobnega člo-, veka. in zagotavlja tudi vse druge tako lepo zveneče stvari, toda na tem zelo važnem zborova-, nju pa je pomagal skupini, kakršni so ljudje ala WaPace trn v peti. Dve pismi je poslal Roosevelt l ! z ozirom na vprašanje, koga želi za podpredsedniškega kandidata. V prvem je rekel, da če bi bil on delegat, bi glasoval za svojega prijatelja VVallacea, toda konvencija naj sama odloči, koga hoče. V drugem pismu, ki ga je mašina vrgla v javnost in pred oči delegacije šele zadnji moment, pravi, da senator Truman bi bil zelo dober za pod-j predsedniško mesto in če bo nominiran, z njim (novembra> ne bomo izgubili glasov. Walla-ce, ki je bil na konvenciji Roose-veltu ves čas zvest, je ob objav-ljenju predsednikovega pisma za Trumana vedel, pri čem je. Ko je šel Wallace s svojo ženo zvečer 21. julija k počitku, se je lahko domislil pregovora, da "nehvaležnost je plačilo sveta". I Sicer pa ga tolažijo, da mu bo Roosevelt dal dobro službo ta-1 koj po novem letu. Namreč če bo novembra znova izvoljen. ; Sidnev Hilman je šel z valom demokratske stranke, to je, z vetrom njenih bossov. Prej je vztrajno zatrjeval, da le Walla-j jce je sprejemljiv za delavstvo.; Enako Browder in drugi politiki i te vrste, ki obračajo klobuk ka-j mor piha sapa. In tako je Tru-I man postal v dveh urah spre-, l iemljiv tudi za tiste, ki so po-! trošili milijon delavskega denar-, tja za obvarovanje saj tega zadnjega "newdealovca" na visokem mestu — Henryja VVallacea. Senator Truman je postal znan vsled načeljevanja tisti kongresni komisiji, ki preiskuje goljufije korporacij, ki žanjejo v obliki vladnih naročil milijarde iz zvezne blagajne. Odkriva lumparije, kadar vpijejo le preveč na glas, in hvalijo ga, da je prihranil vladi s svojim vestnim oreiskovanjem že kako milijardo dolariev. Par nižjih uradnikov tistih kompanij, ki so našo, sovjetsko in druge zavezniške armade zalagale s pokvarjenim, goljufivim materialom, je bilo celo obsojenih v zapor po neka i tednov, toda v ječo jim ni bilo treba iti. So le na preizkušnji. In ker je Truman "toliko dosegel", je sedaj sprejemljiv tudi za politični odbor CIO, za Brow-derjev Daily Worker in za njegove komuniste. "Kaj pa moremo? Saj smo delali za VVallacea ali ne? Nu, on je izgubil, nominiran je bil drugi in ker smo za k PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ■ PODPORNI JEDNOTI s USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET g ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina aa Združen« država (imn Ckicaga) in Kanado $S.00 mm lato; $3.00 nm pol l«U| #1.80 aa iotrt lata; *a Ckicago in Clemrm $7.80 um «•!© Ut©| $3.78 sa pol lata) aa inosonutro $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2057 Sti. Lamidale Aieniie I Chiratfo 23, Illinois enotnost, smo tudi mi za drugega. So vvhat! Stara komedija dveh kapitalističnih strank, ki sta v bistvu eno. Sedaj sta obe liberalni, obe prisegata prijateljstvo delavcem, farmarjem in malim "biz-nismanom'. Tako bo do volilnega dne v novembru. Potem pa bosta morala CIO in AFL. spet moledovati pri teh svojih prijateljih za vsako drobtino, ki jo bo bogatin pripravljen pobrisati z mize. 9 Kaj je Wallace storil, da mu je ob zaključku konvencije svoje stranke ostalo samo še 66 glasov? Pregrešil se je, ker noče odnehati v propagiranju liberalizma; ker je za odpravo volilnega davka na jugu, za enakopravnost državljanov brez razlike na polt ali vero, proti imperializmu in za druge take stvari, ki so zoprne vladajočim. Dr. F. J. Kern je v svojem potopisu v "G. N." posvetil nekoliko tudi za kulise, kjer šepeta in spletkari skupina, katera se v javnosti naziva za 'zvezo slovenskih župnij". Dr. Kern ugotavlja. kolikšen pritisk je bil na Josipa Zalar ja, da je izstopil iz Sansovega odbora. Morda bo Zala- pod vplivom istega pritiska Kernovo odkritje zanikal, a resnice s tem ne bi mogel utajiti. »Del Kernovega spisa, ki se tiče Sansa in Zalarjeve resignacije, je ponatisnjen v tej številki Proletarca.) Louis Adamič je v svoji knjigi "Turo Way Passage" propagiral povratek otrok priseljencev v rojstne kraje svojih staršev, da tam vrnejo, kar so starši tej deželi prispevali. V tej vojni se je dogodilo precej tega izmenjavanja. V Italiji upravljajo mnoge kraje sinovi italijanskih priseljencev, ki imajo nalogo uvesti v domovino svojih prednikov — to je, v pokojni Mussollnljev imperij "ameriški način življenja'*. Pa jim gre jako težko. Kajti če bi bila Italija Amerika, bi ameriški Italijani ne prišli v Ameriko. "Tvvo Way Passage" ie zelo posrečeno izvršila Miss Theresis Kerže iz Nevv Yorka. Ona je učiteljica v taborišču jugoslovanskih beguncev v Egiptu.Okrog 17,000 jih je v ondotnem taboru. Miss Kerže. izučena bolničarka. jih uči v bolniški postrežbi. Njena mati, ki jo osebno pozna mnogo ameriških Slovencev, je bila učiteljica in je to nalogo vršila tudi med svojimi otroci. Kdor je prišel h Keržeto-vim, kjerkoli so že živeli, so ga otroci lepo po slovensko pozdravili. Učili so se doma in v šolah. In nekaj od tega ima jugoslovanski (morda po večini slovenski) tabor v Egiptu. Angleški in ameriški zdravniki ter novinarji so jo zelo pohvalili ne samo zaradi njenih velikih sposobnosti v svoii stroki, amnak ker zna tudi jezik "teh ljudi". Albina Novak, ki urejuje glasilo Slovenske ženske zveze Zarjo, se je svoječasno opogumila prijeti urednika Ameriške domovine v njegovem listu na zelo zvit način. Pisala je, kako zelo Slovenci v Clevelandu pogrešajo pokojnega Louisa Pirca. češ, da le on je znal narodovo ladjo v metropoli pravilno krmariti, da ie bil v prejšnji vojni sijajen voditelj in take stvari, sedaj pa, ko pokojnika ni več, -je vse nekam prazno na stolu, kjer je včasih sedel Louis Pire. Naravno, to je bila pšica na Jamesa Debevca. Novakovi je dopis priobčil, a pozabil ga ji ni. Češ, prav točno tako, kakor Pire, se-l daj jaz krmarim to narodovo ladjo. Albina jf. menda sedaj že spoznala, da je James v pravem. Pa se bo že kako' spokorila za svojo zmoto. Težje pa bo. ako ji jo James ne bo hotel odpustiti. Nemški firer je imel dneve, v katerih se je radoval gospodstva nad Evropo in nad svetom. Kamor je udaril, se je razsulo. A sedaj ni več tako. Povsod, kamor gre, mu strežejo po Življenju. Nesreča je, da mu hočejo uplhniti luč življenja mllitari-stlčni tekmeci. Ampak ker imajo samo oni dostop do streliv, do orožja in do Hitlerja, pač ne more biti drugače. Proletarci so lahko Še tako zoper Hitlerja, a v moderni, policijsko urejeni družbi se ne morejo ganiti drugače kakor po ukazih. Le višji se lahko upro, čeprav s slabimi na- SL1KA Z BOJIŠČA V FRANCIJI: Mati idi pri otroku, ki ie ki ranjen v nemškem bombardiranju. Obvezujejo ga ameriški mediclari neni. Ampak že to, da v Nemčiji ure celo med višjimi, je zna-nenje, da tretji rajh ne bo živel tisoč let, kot je Hitler tako bahavo prerokoval. Radio Berlin je nedavno poročal, da bo Roosevelt obiskal evropske fronte in ob tej priliki bo posetil tudi papeža, da s tem dobi simpatije ameriških katoliških volilcev za svojo ponovno izvolitev. Tudi če si je berlinski radio to izmislil, je napravil kampanji demokratske stranke precejšnjo uslugo. Ali je Tito priznal novo jugoslovansko vlado? Kaj posebno uradnega o tem še ni bilo, vzlic pozdravom, ki so jih bili na uspehu v delu za edinstvo deležni Subašič, Tito in Peter. ameri- ška časniška agencija Associated Press poroča iz Rima v de peši z dne 16. julija, da se Tito ne smatra zastopanim v novi šubašičevi vladi v Londonu. Poročilo dodaja, da je to izjavil v Titovem imenu ameriški časnikar, Srb po rodu. Stojan Pribi-čevič. Tito je baje dejal, da predno bi kaka vlada mogla reči, da je jugoslovansko ljudstvo zares zastopano v nji, bi ga morala o tem uveriti, kajti doslej je imelo še z vsemi zamejnimi (jugoslovanskimi) vladami le žalostne skušnje. A na drugi strani menijo, da bo SubaŠič koncem konca iz starih razprtij v novo jugoslovansko slogo dobro izvozil. Sicer pa živi sedaj ves svet največ na upih. Najbolj znana agencija iz zadnjej depresije preminula v pozabljenju WPA je po začetnicah ena izmed najbolj znanih vladnih agencij, kar jih je bilo ustanov-' jenih In razglašenih v depresiji. Pomenila je delo za ljudi, ki :o bili brez sredstev in brez službe. In izmed vseh je bila v kapitalističnem časopisju najbolj napadana, češ, da daje potuho 'enobi na račun davkoplačevalcev. Kadar je kartonist v kapitalističnem listu hotel predstaviti delavca pri WPA, ga je naslikal dremajočega, naslonjenega na lopato. Dne 30. junija letos je zakon, ki je določil ustanovitev WPA in njene funkcije, potekel. V praksi je prišel ob veljavo čim ie je industrija preuredila v oboroževalni pogon. WPA je bila muka za delavce, kajti čeprav so morali delati za tisti denar, so bili vendar zaničevani in nanje se je gledalo, kot da dobivajo tistih 50 ali 90 dolarjev na mesec kot miloščino. ne kot plačilo za izvršeno delo. Socialisti so javna dela od nekdaj propagirali in predlagali, toda ne kot miloščino, temveč kot potrebno funkcijo v socialni uredbi. Kapitalizem pa je proti javnim delom, zato jih če le mogoče spremeni v nekako "ubož-nico", da delavcem v nji da pečat 'lenobe", ali "nesposobno- sti", ali pa jih kratkomalo razglasi za zapravi ji vce, ki žro denar iz državne blagajne. WPA je torej stvar pozablje-nosti in neljubih spominov. Ampak vzlic vsemu bodo omenjene tri črke pričale na neštetih zgradbah, mostovih, cestah, parkih itd., da je bil denar, ki so ga delavci pri WPA% prejeli, silno koristno investiran in prinaša bogate obresti. Vsega skupaj se je pri WPA potrošilo deset in pol milijarde dolarjev, ali toliko, kot nas stane sedanja vojna na vsakih 40 dni. Pri WPA je bilo zaposlenih osem in pol milijona delavcev. Zanje je bilo škoda denarja, čeprav so gradili. A prišla bo doba, ki bo smatrala današnji sistem za enega najbolj nesmiselnih, kar jih je bilo še kdaj v zgodovini, kajti iznajdbe se uporablja za uničevanje, namesto za ustvarjanje blagostanja. V tej družbi se vladajočim zdi škoda denarja kot je bil trošen pri WPA, čeprav se ga je porabljalo v korist vsem ljudem, a ob enem podpiramo sistem, v katerem se v 40 dneh potroši več za uničevanje človeških življenj, kot pa smo potrošili skozi vsa leta krize, da bi delavci in njihove družine oteli pred umiranjem vsled lakote. Dr. Kern o SANSU in Zalarjevi resignaciji Dr. F. J. Kern piše v Glasu Naroda o svojih vtisih s petdnevnih počitnic, ki jih je porabil za potovanje v razne kraje, in na sejo Sansa 1. julija. O Sansu, o Josipu Zalarju in njegovi resignaciji piše v G. N. z dne 18. Julija med drugim sledeče: "V Chicago sva prišla s soprogo z eno uro zamude. Po kratkem zajutrku sem vstopil na Elevated in se odpeljal proti Lavvndale Avenue na zapadni strani Chicaga Iz postaje sem moral hoditi peš kakih pet blokov proti poslopju SNPJ na 27. cesti. Ko hitro korakam po pločniku, vidim na eni hiši napis: Slovenski delavski center, tam je upravništvo in uredništvo Proletarca. Stari znanec Charles Pogorelec me je s svojim vedno dobrohotnim nasmeškom prijazno sprejel in mi razkazal Pro-letarčeve prostore. Pritožil se je, da mu se zmerom hitreje krči število slovenskih knjig, katere ima Proletarec na prodaj v svoji knjigarni. Naročil mi je, da naj mu pošljem par ducatov izvodov druge izdaje Angleško-slovenskega besednjaka, kakor hitro bo dodelan. (Knjigovez mi obljublja, da bo vezavo končal v par lednih.) SANSova seja se je pričela uro poprej, preden sem dospel v zborovalno sobo, zato sem zamudil poročilo predsednika Kristana. Navzoči smo bili vsi odbornik i T Kristan, Mrs, Prišland, Rogelj, Kuhel, Zalar, Cankar, Zaitz, Jurjevec. Mrs. Zupančič. Kar vesel sem bil jih zopet videti. Pri vseh dosedanjih zborovanjih, od januarja • 1943 do zdaj, smo se dobro razumeli in se medsebojno pogovarjali kot pravi ameriški gentlemeni v pravem demokratskem • duhu. Kaka razlika med odborniki in med člani Ameriškega jugoslovanskega sveta v Washlngtonu v prvi, svetovni vojni v letih 1916 in 1917, ko sem tam zastopal ameriške Slovence. Pri San-sovih članih nisem zapazil nika-ke nepotrebne arogance, nadutosti, "frakarskega" obnašanja, navidez-učenjaštva in pretirane modrosti, kar me je vse napotilo leta 1918, da sem izstopil ie sveta ali veča, ker se mi je vse skopaj zdelo prevef ^metni£evsko In pretirano ter neodkritodrčnb. Nikdo ne more upravičeno reči, da je kateri izmed SANSovih članov dozdaj delal za narod radi častihlepja ali osebnih kori-j sti. Saj smo prezaposleni vsak s j svojim delom, da bi imeli čas za > bahanje. Celo predsednik in tajnik sta delala navzlic mojemu protestu brezplačno. Pri tej kakor pri drugih San- j sovih sejah je iz vseh navzočih odsevala velika resnost, da je človek lahko občutil kako se vsi zavedajo velike odgovornosti pri delu za pravo svobodo slovenskega naroda in za njegovo srečnejšo bodočnost. O podrobnostih in zaključkih seje boste brali v zapisniku in v listih. Hudo nas je vse dirnila resignacija blagajnika Joseph Zalarja iz Jo-lieta. Bil je prav marljiv in delaven član SANSa ter je bil pri vseh odborovih članih visoko cenjen. Kot blagajnik je bil vesten, udeležil se je vseh sej ter je s svojim vplivom kot glavni tajnik KSKJ mnogo pripomogel k ugledu SANSa. Pritisk močne in vplivne manjšine med slovensko duhovščino je bil za moža bržkone premočan, da bi še naprej vztrajal pri delu, v katerega bržkone še vedno Verjame. V veliki zadregi je bil zlasti zdaj, ko se njegova Jed nota pripravlja na petdesetletni jubilej. Chi-caški škof je menda že poprej odpovedal svoje prisostvovanje, prav tako bi bržkone kanonik Oman od f are sv. Lovrenca v Clevelandu in ž njim nekateri drugi duhovniki bojkotirali, to praznovanje. — Tako je Zalar omagal. Dajmo mu priznanje za vse dosedanje delo. Prepričan sem, da bo nekatere naše duhovne gospode nekoč sram (z izjemo nekaterih posameznikov, ki ne poznajo v tem oziru sramu), da so kot Slovenci in Slovani nasedli pretkanim podtalnim irskim, nemškim in italijanskim političnim zvijačam in mahinacijam svojih cerkvenih predstojnikov. To je pač znak stare slovenske hlapčevske tradicije. Pozabljajo na neustrašeno in pogumno delo sv. Cirila in Metoda v prid slovanskih narodov." SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Chicago. 111. — V Centru se je oglasilo v minulih par tednih veliko rojakov. Zelo nas je razveselil obisk Mrs. Pauline Pod-boy iz Parkhilla, Pa. Z njo je bil sin Donald Paul Podboy in pa sorodnica Mary Putz iz Chicaga. Podbojevi imajo dva sina v armadi. Eden je v mornarici, nastanjen v vežbališču Great Lakes pri Chicagu, Podbojeva hči ,pa je bolničarka nekje na Pacifiku. Iz Lamsule, Florida, nas je obiskala Julia Pleterski. Nedavno se je oglasil v našem uradu dr. F. J. Kern iz Clevelanda, ko je bil na poti na San-sovo sejo. Iz Herminie. Pa., sta bila tu VVilliam E. Krantz in Frank Gradisek, iz West Allisa, Wis.# pa Frank Gerzetich. Minuli teden se je oglasil Emil Hrast, ki je uposlen v Washing-tonu, D. C. Prišel je obiskati svojega brata Toneta, ki se je vrnil na kratek dopust z evropskih, oziroma afriških vojnih con. Oba se v Centru rada oglasita. Toni pričakuje, da odpotuje čez nekaj časa nazaj, oziroma je morda že odpotoval. Z njima je bil tu August Kramar, bivši knjigovodja v gl. uradu SNPJ, ki sedaj služi v armadi. Nedavno je Frank Groser sporočil iz New Yorka, da bo njegovo naslednje pismo že z "one strani". » Frank Sodnik, bivši tajnik SDC, ki služi v mornarici, pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. Dvoje mnenj o ameriškem zdravstvu Skupina vojaških zdravnikov je pred merodajnim kongresnim odborom poročala, da zdravstvo v Zed. državah ni tako vzorno, kot se ga poudarja, da je. Nad štiri milijone vpoklicancev v ar-madno službo, v starosti od 18. do 37. leta, je bilo odklonjenih vsled telesnih in duševnih bolezni. Isto poročilo ugotavlja, da je največji odstotek telesno ali pa duševno bolnih med onimi plastmi ameriškega prebivalstva, ki živi v najbednejših razmerah. Manjka mu dohodkov, in s tem zadostne hrane, zdravil in zdravniške nege. Ako hi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo vavajalno časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec. Nadškof Spellman spet na potovanjih Newyorški nadškof Francis J. Spellman, ki je bil pred padcem Mussolinija v Rimu in Madridu in neuradno deloval za umik Italije iz vojne, je bil 22. julija sprejet pri papežu, da mu neuradno poroča o svojih "neuradnih" diplomatičnih misijah. Menijo, da sta se posvetovala veliko o Rusiji, ki bo po tej vojni dobila milijone katoličanov v svoje meje. Unija tiskarjev se vrne * A. F. of L. Tiskarska unija (International Typographical Union) se formalno združi z AFL meseca avgusta. Iz nje je izstopila v času ustanovitve CIO, ker ni hotela plačevati izredne doklade, ki ji jc bila od eksekutive AFL naložena za pobijanje industrial-nega unionizma. oziroma CIO. Unija tiskarjev ima nad 64,000 članov. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. \ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 Ameriška pomoč Aziji ' Ameriške lend-leasne dajatve Kitajski, Indiji in zavezniški armadi v Burmi so meseca aprila znašale v vrednosti $1,400,000,-/)00.4 * ......................................... ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST * PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. I Tal. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Ml.......M..................I..................... Proglas o priključitvi slovenskega lBrimor|a združeni Sloveniji MANIFEST NARODNEGA OSVOBODILNEGA ODBORA 0 BORBI NAŠEGA NARODA NA PRIMORSKEM IN DRUGJE ZA SVOJE PRAVICE Iz urada Združenega Odbora J užnoslovanskih Amerikancev (ZOJSA) v New Yorku je bil našemu tisku dne 10. julija to leto razposlan ponatis manifesta, z naslovom "Naša narodna osvobodilna borba in slovensko Primorje", ki se peča z razmerami v predvojni Jugoslaviji, o neprestani borbi Slovencev pod Italijo za osvobojenje, in kakšne težave so imeli posebno v poslednjih letih pred to vojno primorski Slovenci tudi v Jugoslaviji. Vlada v Beogradu jim vsled spoprijaznjenja z Mussolinijem ni šla več na roke, pač pa je ustavila glasilo primorskih Slovencev in Hrvatov tednik "Istro" in razpustila njihova društva.. O tem smo v Proletarcu takrat obširno poročali in komentirali. Ta manifest, spomenica ali kakor ž? sc ga naj označi, ima odobritev vsega odbora narodne osvobodilne fronte in navaja razne podrobnosti, o katerih smo poročali, že pred meseci, kolikor so nam bile znane, ta spomenica a pa ima zbrane v celoti. V uvodu pravi: Živimo v dobi, ko se vse staro ruši in fradi novo. Komaj so se zacelile raae is prejšnje svetovne vojne, ie smo se snašli v vrtincu novega krvavega plesa, ki pretresa ves svet. Bije se boj na življenje la smrt. Tudi ta vojna ni prizanesla slovenskemu narodu. Vojne grozote so zdaj hujše, kot kdaj koli. Fašistične bande, ki so se mnogo let gospodovale nad, našim Primorjem so navalile še na ostale kraje naše lepe slovenske zemlje in danes pričajo kupi ožganega tramovja in kamenja mnogih slovenskih vasi o fašistični kulturi. Slovenski narod nudi tem modernim. motoriziranim Hunom tak odpor, da ga danes občuduje ves svet. Slovenski narod se Je v tej nesreči združil okrog svoje zastave, okrašene s peterokrako zvezdo, ki je simbol resničnega bratstva vseh narodov. Slovenci smo se odločili t orožjem v roki očistiti svojo grudo fašistične kuge. # Krivci poloma Jugoslavije O pogubni vlogi ljudi, ki so gospodarili Jugoslaviji pravi spomenica med drugim tole:. Za polom Jugoslavije so odgovorni vsi tisti, ki so vodili njeno usodo. Primorski Slovenci, ki smo bili žrtev političnih kupčij in smo bili po londonskem paktu leta 1916 predani italijanskemu imperializmu, smo vsa leta gledali v Jugoslaviji simbol nafte odrešitve. Ves čas, Se bolj pa v dobi krvave fašistične tiranije, smo gojili upanje, da nas bo Jugoslavija nekoč rešila verig suženjstva. Vojna med Italijo in Jugoslavijo ni izpolnila naših nad. Tudi že prej, čim bolj se je odmi-kal čas, tembolj so beograjske vlade pozabljale na nai kos zemlje. Z raznimi pogodbami, ki jih je beograjska čariija sklepala s fašističnim Rimom, se je vladajoči režim popolnoma odrekel vsem zahtevam na naše Slovensko Primorje, dr. Ninčič Momčilo, bivši jugoslovanski zunanji minister. Je eden glav- nih krivcev žalostne usode nas pri- je z njo šele ko jc bilo ič pre morskih Slovencev. Potem je bil imenovan za Člana kraljevske "vlade" v Kairu. Mi, Primorci, torej nimamo nobenega razloga navduševati se za tako vlado. pozno. Vso, kar spcm^nica navaja, je zgodovina. ~ O vsem tem smo v Proletarcu pisali in bičali krivice, ki jih je vlada v Beogradu, Kljub temu so narodne težnje po g delovanjem slovenskih kleri-zedinjenju ostale na obeh straneh jjh d na Hryat. — Mnogo je b.lo narodnih m ^ ^^ ^ delaVfkim in kmečkim ljudstvom. Proletarec se je vsled tega re-žimovcem tukaj in tam silno za- iive. kulturnih organizacij, ki so ob vsaki priliki opozarjale na razkosa-nost slovenske zemlje. Spominjale se vseh žalostnih obletnic po- so godb. ki so nas hotele za večno raz- meril in bil leta 1929 prepove-deliti. i dan, enako tudi Ma jski glas in Ko so prišli v Jugoslaviji na vla- i Ameriški družinski koledar, do fašizmu naklonjeni režimi, se je onim, ki so potem Prole- položaj teh organizacij čez noč tarca prejemali skrivoma, a je spremenil. Začelo se je preganjanje j tamka;^nja cenzorska poŠta na- PrrdZ «n pošiljanja izsledila, pa je po-licfja udrla ponoči in jih aretirala Proletarec je bil v Jugoslaviji prepovedan dokler je obstojala. Manifest upravičeno izjav- vsakršno delovanje. Bivši dravske banovine, dr. Marko Natlačen, ki je že dobil svoje plačilo kot narodni izdajalec, je takrat izročil fašistični sodbi vse primorske rodoljube ki so iskali zavetja v na- RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) ne gospodarske in narodne svobode. za katero se tako junaško bori in umira, kot noben drug narod na svetu. Pokažimo, da bilo že prvi teden razprodane tudi mi ameriški Slovenci zna-čez 1,100 izvodov, kar je v Me- mo ceniti požrtvovalnost in ju-hiki v tako kratkem času narav- naško borbo naših bratov in se-nost veliko število To dokazuje, 8ur v domovini. Pomagajmo vsi da je v naši sosedni republiki za gmotno in moralno, da dosežejo Jugoslovane res veliko zanima- svoje cilje in namene. Kaša podružnica ima pravico V resnici čast tej mali skupini do štirih (4) delegatov, ki bodo rojakov v Mexico Cityju, \er zastopali detroitsko naselbino vrši veliko delo. Skupina dvestoterih Upravnik Chas. Pogorelec mi je omenil, da je bil že prvi odziv zelo dober. (Op. Prvi izkaz prispevkov skupine dvestoterih je v tej številki.) na prvi konvenciji SANSa, ki se bo vršila 2. in 3. septembra v Clevelandu. Izvoliti moramo delegate, ki bodo predlagali naše težnje in zaključke ter glasovali tako. da bo v največjo korist in podporo borcem, ki stvarjajo Bil sem vedno prepričan, da avtonomno Slovenijo ima Proletarec ne samo prijate- 'v okvirJu s™*™*™: demokrati-ljt, ampak požrtvovalne prija- cne nove Ju**laviJe rodno s V o b o d ni "Jugoslaviji" lja, da v tako Jugoslavijo, kakor Kljub vsem protestom in interven cijam so romali dr. Srebrnič in njegovi tovariši v italijanske ječe. Pri čitanju citatov iz v uvodu omenjenega manifesta je treba upoštevati, da je bil napisan v času, ko nikomur v osvobodil- je bila, si več. nihče ne želi vrnitve, razen seveda oni, ki so imeli koristi od zatiranja in izkoriščanja Delo Osvobodilne fronte Precejšen del spomenice obravnava postanek osvobodilne V NORMANDIJI so ameriške čete zajeli poleg nemških čet tudi precej vojaških bolničark. Ameriško poveljstvo jih je po dogovoru s Nemci vrnilo nacijskim vojaškim bolnicam. Ena izmed nemških bolničark je na gornji sliki, ko je vstopila v ameriški avtobus, da se odpelje k svojim v taledje. ni fronti še na misel ni prišlo^ fronte in njeno delo namene da je Icak sporazum s kraljem in ter boje Našim eiuteljem so ak-njegovimi ministri mogoč S ta- tivnosti osvobodilne fronte zna- kratnimi in s temi, ki so do nc*- neha. ljen je bil skupni odbor narodnega osvobojen j a Jugoslavije. Na Primorskem deluje "Narodni osvobodilni odbor za slovensko Primorje", čigar predsednik je pisatelj Franc Bevk. On je član tudi omenjenega skupnega odbora. Kapitulacija Italije septembra 1943 je dala nove sile narodnemu uporu ne le v Sloveniji, ampak tudi v Dalmaciji in v vsej Jugoslaviji. Maršal Tito je takrat izjavil: "Eden največjih uspehov našega narodnega upora je osvovoboditev Istre in slovenskega Primorja po kapitulaciji Italije." Prvo predstavništvo Slovencev O prvem slovenskem narodnem predstavništvu pravi spomenica med drugim: Prvikrat v slovenski zgodovini Je naš slovenski narod dobil svoje demokratsko predstavništvo oktobra meseca leta 1943. v Kočevju. Okoli 600 izvoljenih narodnih zastopnikov Jc predstavljalo eno voljo, moralno in politično enotnost ter odločnost, da se slovenski narod bori do popolne zmage. Dr. Ivan Ribar Je pozdravil predstavništvo slovenskega naroda In povdarll, da Je A8-NOJ priznal Osvobodilno fronto slovenskega naroda ta edino sako-nito oblast v Sloveniji. A8NOJ Je tudi prlsnal priključitev svobodne 8loven!je svobodni, enakopravni In demokratični federativni Jugoslaviji. Kardelj je nato povdarjal, ta Je tasluga komunistične stranka, da so ae zdruiili pod sastavo Osvobodilne fronte vse demokratične sile in da se je priključilo Primorja Sloveniji. Dekret o priključitvi slovenskega Primorja, BeneSke Slovenija, Istre in hrvatskih jadranskih otokov Jugoslaviji, sc glasi: "V skladu s davnimi tetajami la borbenimi napori slovenskega la hrvatskega naroda ▼ krajih, podjarmi jen i h od Italijanskih Imparla-listov, Antlfaftlstlčnl svet narodnega osvobojenja potrjuje: govo trdnjavo po tistem in letos silovito napadali. Proglas pravi da se v dokumentu priključenja uresničujejo sanje slovenskega naroda o Zcdinjeni Sloveniji, o združitvi vseh slovenskih pokrajin, ki so živele Več kot tisoč let razkosane in podjarmljene. V njemu (proglasu) se poudarja ogromno zaupanje in vero v Sovjetsko zvezo, "ki je zaščitni-ca vseh malih narodov. Za nas, male slovanske narode pa je tudi edina garancija za nacionalni obstoj." Oblika bodoče Jugoslavije O bodoči obliki Jugoslavije izjavlja vodstvo osvobodilne fronte (s proglasom iz maja 1943), da bo po osvobojenju (Jugoslavije) narod na temelju najširše demokracije in pravice SAM odločil, kakšna bo notranja ureditev in tudi kakšni bodo odnošaji z ostalimi narodi. Toda narodni osvobodilni odbor odločno poudarja, da stoji na stališču načela za federativ- j p Vcrhovnik, Frsnk Zaita in no Jugoslavijo in demokratič- Frank s TauChar. nih idej, in da se "Narodni osvo- u 5alu ^ okojj«.: Anton Udovich bodilni pokret (v Sloveniji kot in Leo Zevnik. drugje) bori za socialne in de- Sprinrfield: Joseph Ovca in John mokratske pravice in je daleč Goršek. od vsakega nasilja in nezakoni-1 M.rtin Jud- nich. INDIANA. Indianapolut Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia t John Shular. 1,700 tankov Nemška novinarska agencija boljše kot naše, bodite sigurni, j visnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-DNB poroča, da so naciji uničili da bomo vaše predloge z ve6e-! nov govor v Gettysburgu, Predsed-na normandijski fronti 1,700 an- Ijem .sprejeli. Saj se vsi trudi-j niki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Titov stan. kajti Nemci ao nje- , gleških in ameriških tankov. V mo, žrtvujemo čas in denar sa- zavozniškem stanu ta%vest ni bi- mo zato, da pomagamo našemu la potrjena. narodu iz suženjstva do po pol- Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravuištvu. ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Prdletarec. Ako je.ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili, Cena knjižici je urno SO centov I poštnino Tre d. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL. . C ALIFORN1 A. Fontana: John Pečnik. Oafcland* Anton Tomaič. Lo» Angele«t Frank Novak. San Francucot A. Lekaan. COLORADO. Crested Butte: Ant. Slobodnik. PneUo: Ludvig Y<*cey. Wal«enburf in okolica: Edvard Tomftič. ILLINOIS. . Chicago in okolica: Frank Btsjsk, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, tosti." Priznava "nedotakljivost privatne lastnine in tudi najširšo možnost inicijative v industriji in ostalih produkcijskih panogah. Spoštuje svobodo vesti in vere" Ves manifest je prežet navdu- We.t Mineral: John Marolt. šenja in vere Slovencev v bodočnost. Da jih na prihodnji mirovni konferenci le ne bi spet preva-rili, kakor so jih na prejšnji! Z nacijskim sovražnikom bo o-pravljeno, toda potem se bo tre- Max J**1*8*-, ba zelo pobrigati proti nevarno- f, sti kramirske diplomacije, ki Kobu ima navado, da nekaj obeta, a sklepa in dela pa drugače. MICHIGAN. Detroit-Dearborn: John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Smrt starega rojaka ... List The Progressive Miner v Springfieldu, 111., poroča v izdaji z dne 16. julija, da je v Stan-tonu, 111., umrl po tritedenski bolezni Thomas Mlekush, star 82 let. Preminul je v bolnišnici St Francis v Litchfieldu. Isti časopis poroča, da je bil pokojni TomaŽ MlekuŠ "rojen v Avstriji" in da je prišel v Ameriko 1. 1892. Oženil se jc z gdč. Antonijo Supan in v Staunton u sta si zgradila svoj dom. Mali. u El>. Johrt Teran in Jacob Kiinstelj. Hibbing: Frank Pipan MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA. Rutte: Anton Zugel. Ea«t Helena: Jooeph KihelirK fted Lodge: K. £rznoftnik. rftRSEY, Elisabetht Amalia Oblak. NF.W MF.XICO Gallup: M«ry In Jennie Marinšek, NEVV YORK. Gowanda. James i)ekleva. OHIO. Akron - Kenmore • Barberton: Mike Kopath in Malt Močnik. t Bridgeport in okolica: Joaeph Snoy in John Vitaz. Cleveland: John Krebel, Anton Jankovich in Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Koain in Andrew Kr-vina. • Li»bon-Power Point: Jacob Bergant Pinejr Fork: Frank Završnik. Powi»atan Point, O.: John Guzel. Warren: Joaeph Jež. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canon»burg-Strabane: John Terčelj in Marko Tekavc. Eaport: Joa. Britz. Forett CKft Anthony Drasler Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperialt Frank Auguitin. Jobn»town in okolica) Andre* Vi-drlch, IUja Bubalo in Frank Cvetan. Lat robe: John tn Mary FradeL Hoaston: Louis Britz. Llt»rary: Nfck Triller. Meadowlands: Martin Baje. Park Hill - Conemaug-h: Frank Pod Koy. Rew: Anton Stopar. Skaron: Joaeph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Prole^rca, Ameriftki družinski koledar in Majski Olas za zapadno Penno Anton Zornik, Hominie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, John»town. WASHINCTO*. Seattla, Lucas Debeljak. WEST VIRGIN1 A. Elm Greva i Frank Kosem. Star Citjri Lawrenc* Selak. Thema«« Lenhart VVcrdiaek. WISCONSIN. Miltraukee in Weat Allia: Louis Barborich. Skrbnjrgan: Frank Slih. Willard: Mike Krultz ^ Matt Mal-nar. WYOMING Kemtnerer in oknlicat AfltoI« Tratnik in Jokn H. Kmisnik. Ročk Springs: Frank Rcmitz. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnska ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postu ja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchon I NAROČITE SI DNEVNIK J[ > as PRISTOPAJTE K NARODNI JEDNOTI SLOVENSKI PODPORNI t» Stane ma colo leto S6.00, pol lota S3.00 Uatanarljajte nova društva. De*et Članov(ic) je treba sa novo dru&tvo. Naslov ta list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. i »MM 11 »♦»♦♦♦+»»«! I M »»I # Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet ToL Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. 'Ezcept Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) R*a. 22IS So. Rldgoway Avo. Tel. Crawford S440 If no »iwrr -p- C nI Au.lin K7SO ♦ Ml M MU ♦»♦«»♦♦♦»»»♦♦» BARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD • Tel. 20-M1 424 Broad Street JOHNSTOWN, -PA. A Yugoslav Weekly Dcvotcd to thc Interest of the Workers • OFFICIAL OHO AN OF J. S. K. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPER ATI VE COMMONWEALTH NO. 1924. P»klUk«d W««kly «1 2301 s«. L«w»d«U Av*. CHICAGO 23, ILL. July 2«. 1944. VOL. XXXIX. The "Forgotten Man // THE MARCH OF LABOR IN THE W1ND |Russja proves d p0jnt ___ | Krom THE NATION W B W ? W Frji.i novv on until the polhi close in November, spokesmen for aH Ittilie* vvill be running up and down the land proclaiming their love i for the working man. We shouldnt permit these gentlemen to kid us. | Instead, vve should call their attention to the rccord the two old parties j have made up to date: • • • At t!iis hour every class. except the workers, is assured a gencrous i.icasure of proteetion after the vvar. Business has not only been permitted to pocket fabulous profits ! during the war, but vvill surely make billions more in tax refunds and | the adjustment of contracts after the vvar. President Roosevelt assured us this conflict vvould not be permitted 1 to spawn a new crop of multi-milliQnaires. That promise has been for-KOtten. Big Business has vvritten its ovvn ticket during the war and its normal profits are guarantecd for at least two years after the war. The men and women of the armed srvics are to be treated with j unexampled gcnerosity: We say "Amen" to that. The farmers, for tvvo years after the vvar, are to have their proces inexampled generosity. We say "Amen" to that. Hovv about the vvorkers? XII they vvill have vvill be the inadequate rta te compensation funds and the comparatively small sums they have been able to rescue from the greedy fingers of the profiteers That won't last them very long. If something isn't done, millions of vvorkers vvill be in the bread- j lines before vve have eelebrated the first anniversary of the defat of Hitler and Hirohito. • # • Neither the Dcmocrats nor the Republicans can dodge responsibility for this state of affairs. Up to date the leaders of neither party have > made anything like a determind effort to safeguard the vvorkers in the : post-vvar vvorld. Organized labor is asking for the passage of the Kilgore bili. That mescu re elearly recognizes that the vvorkers are entitled to the same i consideration already given Big Business, our fighting men and the j farmers. ,-----------— Organized labor position is eminently fair, but neither President Roosevelt and his supporters nor Mr. Dewey and his supporters have indicated any interest in the matter. It is time the organized labor movement said something like this: "Stop stalling, gentlemen. Just hovv much do you love the American vvorker? If your affection is really genuine, then do something to give the vvorkers reasonable aid during the trying years vvhich vve knovv vvill follovv this great vvar. In other vvords, get behind the Kilgore bili!" —Labor. • StJ IHt CAMi CHAIC -Sf AT i*cv$r*r vJAAi *AUS o* A Piioi -BAS iS fo* *a*»*k)*K m/**£ MT AT A* HOUR 0Y THE hl.RA -AHO THC OftClAftiD 1MATA«r- TH|N6 O** 64 Pf« HOUt VVOULD HARMTHI iHCVJTgt. Finance o Bt an in»t»al \is,ooo CDNTRtftOTOrJ BY1UC <*TMA1ATIA*IAL ladtfs 6a&m6ht *joz*fks ofiitc*, tm sia^čni ciot k/as orenev/*j flCCA0li.L.y ClRjZUS, losivou. fnomically Latin America is cxpcricncing a vvar boom but not enjoying healthy prospcrity. Demand for its products makes money plentiful. but the difficulty of ex-changing the proceeds of its exports for imports has made manufactured goods scarce and sent prices soaring, causing much »uffering. These conditions, in themselves, ereate political unrest and provide grist for l»oth democratic and fascist propaganda mills. vDictators abound in Latin America, but vvith the exception of tha Argentine fascist Junta thcy have adhcred to the United Nations and opened their countries to Allied propagandists vvho, tactful as they may bc, can hardly avoid providing some food for dangerous thoughts. The atmosphcre is less l«ealthy for dietatorships. Thus in the past fevv months vve have seen the voluntary abdication of President Batista of Cuba, vvho by permitting a free eleetion restored dcmocracy to his country, and the sudden col-lupsc of dietatorships in Ecuador, E1 Salvador, and Guatemala. In thc last tvvo apparently vvell-intrenehed regimes vvere svvept into oblivion by spon ta neon s civilian uprising. This is a hopeful sign, and so is thc igno-minious failure of the military plot against President Lopez in Colom-bia, head of one of the most democratic governments ln Latin America —The Nation. Dioelctuui." a speoch delivered by Clayton Rand before the Rotary Club of Gulfport, Mississippi. During the recent hearing on the nevv rice Control Act, Printer's Ink reports, Representative Taber vvas going through the OP A pay roll. i tem by item. He shovved consider-able distress vvhen he diseovered that a $75-a-week newspapor report er vvas listed as receiving $0,000 a ycar. Turning to James F. Brovvnlec, sen ior deputy administrator. Mr Tabcr said. "I see that I you are geting $8,000 a year. Do you mind telling us hovv much you • got before you came here?" Mr. I Brovvnlee, a former executive of . General Foods and Famkfort Dis* tillers, m >destly admited that he had been forced to worry along on $125.000 a year. Whereupon Mr Tabcr lost ali intereat in the pay ; roll. Slight-exaggeration department Tcchnocracy, Inc., tells us that for the first time in history techno-, logv has made it possible to be ut-terly ruthless." The Flying Wing, su per bombe r designed and propos-ed by Technocracy, Inc., could drop 275,000 tons of bombs in one single raid of 5,500 planeš! It has a vving spread of 330 feet and can carry fifty tons of bombs tor 6,000 miles and return vvithout refueling. (The largest bomb load of Allied planeš is reported to be eight tons, and the longcst tactical range 2,000 to 2,-500 miles. Thc colosal B-29 has a vving spread of 1*1 leet.)). Festung Furopa: Vacations have been prohibited in ali Nazi-controlled vvar industries in Norway, and Nazi-controlled nevvspapcrs have been forbidden to publish anything I that might lead vvorkers to vvant a ! vacation. VVorkers vvho take a vaca tion face a court martial. LITTLE BUSINESS HELPED Little manufacturers hsvc not fared badly during the emergenejr, if the War Department is telling the story straight. It laid before Congress figures shovving that nearljr 50 cents of every dollar spent by the army goes to plants emp1oying fevvcr than 500 persons. AFL and CIO Return of thc International Typographical Union to the fold of thc American Federation of Labor focuses attention on the hope that the AFL and the CIO vvill try to get together, novv that the chief Ftumbling block to both. John L. Levvis, has been definitely sidetracked There is much merit to the eraft union idea as expounded by the AFL. There is probably equally as much merit to vertical unions (.dvocatcd by the CIO. Somevvhere in betvveen the tvvo there must be some central point of agreement. The black eye vvhich labor has received during this vvar by the disunited United Mine VVorkers various strikes under the leadership of dietator John L. Levvis can bc combatted by a united unionism after thia vvar. Tvvclve million men and vvomen, joined together in one great national labor organization, can dominate the political economic stage of this nation to obtain their just rights and privileges, and benefit the nation as vvell, Let us hope that VVillaim A. Green and Philip Murrsy, tvvo astutc and far-sceing union leaders, can get together, name committees from their rcspectivc organizations, and vvork out the details for an amal-pamation vvhich vvill serve labor and the nation as a solidified and cohosive labor group. • Let post-vvar planning on this issue begin at once. There is every reason to believe that novv is the ideal time for starting negotiations Every day's delay is a day lost —Thc Progressive Miner. in TRUSTIFICATION CONTINUES, LEVER BUYING PEPSODENT CHICAGO. — Another step the trufjtification of the world's business vvas taken here vvhen the Lever Brothers Co. of Mass., a sub-sidlary of the international cartel (Lever Brothers and Unilever), bought the Pepsodent Co. for about $10 million. Under the nevv management the toothpaste company, vvhich grosaed $3 million in '43, retains its man ager-stockholder Charles Luckman Other products of the Lever cartel'« U. S. subsidtary: Vimrns (a vitamin product), Lifebuoy Shaving Cream, Lux, Svvan, Fairy and Lifebouy soap«; Rinao, Gold Dust and Sil ver Dust; Spr#and Coro shortenings So blinded are vve by our passion« that we suffer more to be damned | than to be saved.—Colton, ls Tobin Losing Trust h Help From Roosevelt ? Teamsters* Leader Says "Congress Laughs At Us.M Urges AFL-CIO Unity Pre« Daniel J. Tobin, of the International Brothcrhood of Teamsters, largest AFL unit, may be losing his tru«t in the Roosevelt administration, according to a vvarning published by him In "The International Teamster," official union organ, under the headline: "Merger vvith CIO vital to Labor —Politicians Laugh at Divided Le-bor Movement." Declarlng that politiclan« do not fear labor because labor i« divided," President Tobin appeal« for AFL-CIO reunion and continu^s: —— Labor "In Bag" s "Wc scem to get novvhcre in VVashington before the present con-gre«s. Even the head« of department« just courteously listen to the representatives of the AFL and CIO and then after the labor men leave the office, they turn around and vvhisper: "Well, that'« the same old «tory. We've got them in the bag anyway.' And the representative« of labor appcar before the congressional committee«, and after the hearings the committees 1 go on and make their reports. i ignoring labor." | Even on issue« sueh a« «ub«ldie« , to keep dovvn the cont of living, vvhere AFL and CIO are agreed, the politician« pay no attention to them, Tobin pointed out. "Not only that, but the labor movement i« being so thoroughly crucified by adverse lcgislation vvithln several state« and by the national lavv-maker« that the situation I« becom-ing exceedingly dangerous." he vvarned. Great Britain Improves Ties with Russia WASHINGTON. — The press department of the British Embassy st Moscovv has been raised to tha status of a Department of Information and Cultural Relations, and more British publication« are to be made available ln the Ru««ian lan-guage, the BBC said in a broadcast on May 23rd, a« reported by U. S. Government monitor«. The broadcast added: These changes vvere announced in Moscovv by an official of the British Mini«try of Information. vvho said that his talk« vvith leading Ru.<«ian official« had convinced him that they shared our de-sire that th« two people« «hould get to knovv about each other." RECOGNIZED , ^^ The honcymooners were drivlng along a country road vvhen they met a farmer leading a mule. Just ss they vvere about to paas, the ani-mal turned tovvard the motor aar and brajred voclferou«ly. Brldogroom (toasing)—Ralattas of your«? BMde («weatly)—Ye«, desr, by marrlage HEALTH CONDITIONS BAD IN L0W INCOME STATES WASHINGTON, D. C. — Health conditions in thc United States are appalling." Inadequatc wagcs and ack of proper mcdical carc have nroduccd a bitter harvest of stun led minds anrl bodies. That shocking pieture was paint-ea' before a subcommittec of thc Senate Committee on Education and Labor by a group of milltary ioctors vvho urgcd a Federal health plan to corrcct vvidcsprcad physical and mental defeets. Testlmony shovved over 4,100.-000 draft registrants 18 to 37 ycarer **nt in the first four months of thi« year over the same period a year ago Travol figures are not yet available for Msy^ FOITND AND LOST Stranger—Are you stili looking for your roller skates? Tommy—No, my brother found them. Stranger—Well, novv vvhat are you looking for? Tommy—My brother!