Za gospodarje
Maribor dne 12. septembra 1934.
Za vinogradnike pomenljiva statistika.
' Če prelistamo naše uradne izkaze o yinskem izvozu za nekaj let nazaj, potem vidimo, da smo izvozili leta 1928 vina 590 vagonov v skupni vrednosti 31 milijonov Din. V letu 1931 je dosegel vinski izvoz iz naše države 1707 vagonov v vrednosti 52 milijonov Din, kar je bil višek. Leta 1932 je že padel izvoz vina na 932 vagonov. Leta 1933 smo izvozili iz naše države komaj 301 vagon. V prvem polletju letošnjega leta znaša naš izvoz na vinu 67 vagonov.
Ta . veliki padec v vinskem izvozu ama Svoj vzrok v lanski slabi vinski letini, ki je komaj pokrila potrebe na domačem trgu. Nadaljni vzrok je treba iskati tudi v dejstvu, da je vlada ustavila izplačilo premij na vinski izvoz.
Glavni odjemalci jugoslovanskih vin so: Avstrija, Čehoslovaška in Nemčija. Manjše količine naš'U vin so kupili še Holandci, Poljaki ter Švicarji.
Kriza izvoza vin posebno hudo zadene naše vinorodne kraje ob morski obali, ki dajejo eno tretjino celotnega vinskega pridelka. Še danes je po obmorskih kleteh 500 vagonov lanskega vina. v Dalmaciji ter v Banatu pričakujejo letos vinsko letino, ki bo presegala lansko za 50%. Pa tudi po teh dveh pokrajinah je še mnogo neprodanega vinskega pridelka, katerega ponujajo po 3—i Din.
Edino dravska banovina in to predvsem spodnje-štajerski vinorodni del ne hiore letos pričakovati po količini večjega vinskega pridelka, nego je bil lanski, ker je tod napravila velikansko škodo po vinogradih toča in deževje.
Avstrija kot naša soseda je povzdig-hila svojo vinsko produkcijo, ki je znašala leta 1928 pol milijona hektov, v letu 1932 na 1,077.750 hektov. Lansko leto j0 pridelala Avstrija 929.925 hektov in
se je na ta način po večini osvobodila) vinskega uvoza.
Avstrija je uvozi J a v letošnjem prvem četrtletju samo 14.497 hektov naprarp 26.782 hektom v istem času v lanskem letu.
Na sličen način kakor v Avstriji pad« uvoz vin tudi na Čehoslovaškem. Lac-i sko leto je uvozila Čehoslovaška samo 78.985 hektov napram 101.763 hektom v, letu 1932. Pri tem se je znižal v ome. njenem času jugoslovanski vinski i*voz na Češko od 25.197 hektov na 7477 hL Poprej je uvažala naša država eno tret-i jino na Češko glede vinske potrebe, a jel morala odstopiti to mesto Italiji, ki sku-» ša skupno z Grčijo in Španijo našo dM žavo povsem izpodriniti s čehoslovaškem ga vinskega trga.
*
Za naše denarne zavode«
(Po »Trgovskem listu«.)’
Naše hranilnice po deželi so omom gočile našim malim ljudem obstoj, kof so jim dajale za nizke obresti »denar, da) so se mogli osamosvojiti. Pri nas po za-t slugi, naših hranilnic ni bilo zelenašev, ki bi pobirali do 80% visoke obresti, kam kor se je to dogajalo v južnih krajih« In čeprav je mnogo naših hranilnic nam stalo tudi dz strankarskih razlogov, pa moremo vendar reči, da ni bila ustanov-. Ijena niti ena brez iskrene želje, da se z njo koristi narodu. Vse te hranilnice; so bile narodu v korist, vse so pomagale) narodu do boljše eksistence. Mnogo idem alizma je bilo v teh hranilnicah in na to ne smemo pozabiti. Danes pa je vseh teh 800 hranilnic na tleh in vendar se jim noče pomagati.
Toda kam pridemo, če propadejo to hranilnice! In vendar so vse dokaz na>; pretika, ki ga ne moremo pogrešati.
Če ne bo več teh malih denarnih za* vodov, potem bo nastalo tp, da bo v vsa*
— 118 —
kem kraju zrastel magnat, morda tudi dva, od katerih bo vsak imel svojo banko. Zopet se bodo začela odiranja ljudstva. So to brez dvoma nezdrave stvari, ki bi jih bilo treba preprečiti.
Včasih se nam dajo lepi nauki o važnosti štedenja. Moramo kar odkrito zavrniti te nauke. Kaj nas bodo drugi učili štedenja, ko pa je ves naš narod vzgojen k štedenju. Pri nas je bilo v navadi, da je dobil otrok kot krstno darilo hranilno knjižico. Tako je leta in leta ves naš narod štedil. A kako je danes? Nedavno tega je prišel k trgovcu trgovec, poštenjak od nog do glave, ki je prinesel hranilno knjižico, da plača z njo svoj dolg. Bila je to knjižica, ki jo je prejel njegov sin za krstno darilo. Debela solza se mu je vlila po licu, ko je ponudil to knjižico, da poravna svoj dolg. Vsak ve, kaj pomeni takšen korak očeta!
Čehoslovaška je trikrat zaporedoma pomagala svojim denarnim zavodom, da so premagal' naval vlagateljev. Čez noč je dala vlada stotine in stotine milijonov in denarni zavodi so mogli nemoteno delovati naprej. Mala Avstrija je dala za ozdravljenje Kredit-Anstalt na Dunaju nad 1 milijardo šilingov, pri nas pa je Narodna banka dne 1. avgusta čez noč odpovedala kredite denarnim zavodom. Zato se je začela kriza in okenca v bankah so zaprli. Kljub temu pa upamo, da bo vztrajnost naših ljudi
premagala tudi te težave.
. •
*
Še o sadju.
Že večkrat je »Slovenski gospodar« na to opozarjal, kakšnega pomena je, obi-tati sadje šele takrat, ko je drevesno trdo. Vendar pa še vedno prihajajo poročila in dopisi, da se v tem ali v opem kraju sadje obira — on to celo po naročilu kupcev —, ko še ni zrelo. Iz teh dopisov se vidi, da se večina kmetovalcev sama zaveda, da je nepravilno prezgodnje obiranje jabolk, ker tako prerano obiranje sadja škoduje natšemu zasebnemu in splošnemu narodnemu gospodarstvu. Zato je bila tudi izdana odredba, ki strogo določa, da se kaznuje z globo do Din 50.000, kdor poskuša izvažati nezrelo sadje. Ako se je obiranje Mršilo po naročilu kupca, je kažnjiv ta-
ko kmetovalec kakor tudi prekupec in izvoznik. Da se to določilo izvršuje, na to naj bi pazili predvsem občinski uradi.
Do sedaj — 10. september — sinejo biti obrane samo sledeče sorle jabolk: be-ličnik, beli astrahan, šarlamovski, gra-fenštajnac, prinčevo jabolko, pisani kardinal, Jakob Lebel, rumeni žlahtnik,rih-stonski peping in ananasova reneta.
Ne smejo pa biti obrane še sledeča sorte, ki naj se ne obirajo pred sledečimi termini:
Gdanski robač in lansberška reneta do 15. septembra;
btskobski kosmač, damasonski kos-mač, baumanova reneta in jabolko pre-okusno do 20. septembra;
dolenjska voščenka, kanada, bojkovo jabolko, zlata parmena, koksova oranžna reneta, zeleni in rudeči štetinec dP 25. septembra;
ontario, zukalmaljevka do 30. septembra;
rumeni belfler, londonski peping ter šampanjska reneta do 1. oktobra;
porenski krivopecelj in carjevič do 5. oktobra;
bobovec, Štajerski mošancelj, jonatan, karmelitarica, tafeljček do 15. oktobra;
velšbruner in rdeči Železnikar do 20. oktobra.
Prezgodnjega obiranja sadja ao mnogokrat krivi, tudi sadni trgovci, ki kupujejo nezrelo sadje, da izkoristijo morebitno dobro konjunkturo. Z ozirom na težavni gmotni položaj naših kmetovalcev je razumljivo, da se marsikdo da pregovoriti, kar pa je v njegovo škodo-Na zgornje termine hi morali paziti vsi sadjarji. Morale bi pa paziti pred vsem one oblasti, ki imajo tudi same sadne nasade, ker bi morale dati dober vzgled. Zato je popolnoma nepravilno, da dovoljujejo cestni odbori in tehnični oddelek bansko uprave prezgodnje obiranje sadja pri cestnih nasadih. Tako je n. pr-prišlo poročilo, da je bilo letos obrano še popolnoma nezrelo sadje v smeri na Slovensko Bistrico, pa tudi drugod pr: cestnih nasadih. Kaj si morajo misliti kmetovalci, ko vidijo, da se vse naredb® strogo izvajajo proti njim, ne izvajajo jih pa oblasti same.
119 ^
Letošnja sadna letina.
Letos je sadna letina skoraj v vseh deželah Evrope srednja do dobra. V Ameriki je sadna letina slaba. Zato tudi moremo sklepati, da jeseni ne bo prodaja gadja najbolj ugodna, ker ima vsa Evropa dosti, sadja, malo boljšo ceno moremo pričakovati za pozno sadje. Zato je tem večja škoda, da letos nismo mogli izkoristiti dobre konjunkture za rano sadje dn smo tako radi spora med trgovci sadja dn »Prizadem« izgubili velike svote. Tudi Nemčija, kamor naj bi šel letos naš glavni izvoz sadja, ima sama precej dobro letino, razen tega pa ima Nemčija zelo malo deviz za nakup v inozemstvu.
Pač pa moremo pričakovati zelo dobre cene v spomladi, oziroma v pozni zimi, ker ne bo konkurence Amerike. Toda kateri kmet ima take prostore, da bi mogel jabolka ohraniti do takrat in le malo je trgovcev, ki bi mogli prevzeti Jak rizi ko.
V	posameznih državah je letos letina sledeča (samo za jabolka):
V	Švici je v srednjem in zahodnem delu letina zelo dobra, v celoti pa dobra.
V	Nemčiji je letina v celi državi, srednje dobra, povsod pa boljša kakor lansko leto.
V	Avstriji je letos sadna letina precej dobra.
V	češkoslovaški republiki je letina srednja, toda boljša kakor pa lansko leto.
Na Poljskem bo letos pridelek sadja zelo dober.
Na Madžarskem bo letina srednja.
V	celi Italiji je sadna letina srednja, na južnem Tirolskem, kjer so približno take podnebne razmere za sadje, kakor v okolici Maribora, je sadna letina zelo dobra.
Na Francoskem je sadna letina dobra. Zato bo letos najbrž tudi cena za naše kanadke precej nizka, ker je večinoma te vrste jabolk izvažala. Franoi.ja.
V	Belgiji ni letina ravno dobra, toda je na vsak način vsaj taka kakor pa je bila lansko leto.
Na Holandskem je sadna letina precej dobra.
Na Švedskem in Norveškem je sicer sadna letina dobra, vendar pa v teh dveh! državah ne bo letos toliko jabolk kakor) lansko leto.
Danska ima precej dobro letino, četui di je bilo med cvetenjem sadja razmeroi ma slabo vreme. Toda v zadnjih treh 3oj štirih letih so nasadili v Danski okrog) 2 milijona jabolčnih dreves in bo imelaj zato Danska v bodoče mnogo več sadja^
Tudi na Angleškem je večji pridelek! jabolk kakor v letu 1933.
Samo v Ameriki je sadna letina manji ugodna. Med tem ko je bilo tam lani 58.8 sadja, torej več kot dobra letina, ja letos ta številka 18.7, torej pod prednjo mero.
Tudi v Kanadi bo mnogo manj jabolk kakor lansko leto, ko je bil pridelek ja* bolk naravnost rekorden.
Izvoz ranih jabolk iz mariborske oko« lice.
Do sedaj so izvozili iz mariborske okolice letos 417 ton jabolk in 4.6 ton hruški Od tega je šlo 180 ton v Češko, 160 ton v Nemčijo, 66 ton v Avstrijo in 11 ton na Švedsko. Ranili jabolk je bilo letos okrog 300 vagonov, izvozili smo jih torej komaj eno sedmino, je pa že sezona za izvoz ranih jabolk končana. Posebno malo smo izvozili grafenštajnca in kardinala.
Izvoz sadja v Avstriji.
Za izvoz sadja v Avstriji je Izdelala avstrijska vlada poseben pravilnik, kjer je tudi določeno, kako bo vlada financirala izvoz. Ta pravilnik daje izvoznikom čim večjo možnost izvoziti čim več sadja letošnjega pridelka v Inozemstvo, v Nemčijo, pa tudi na Češko, v Francijo in na Holandsko ter v nordijske države. Za omogočen,j e izvoza bodo dobili izvozniki cenene kredite od državnih denarnih zavodov v višini 2 do 3 milijonov šilingov (16 do 24 milijonov dinarjev). S 'tern je odstranjena glavna ovira pri izvozu, ker je tudi v Avstriji, kakor pri nas, pri izvoznikih veliko pomanjkanja gotovine, kar slabo vpliva na živahnost kupčije.
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
— 120
Razna obvestila.
Denarna vrednost in zlata podlaga. V
zasebnem denarnem prometu so plačevali zadnje dni angleški funt po 225 D, avstrijski šiling po 8 Din in grške drahme po 29 par. Uradni tečaji inozemskih valut so bili: angleški funt 168.80 Din, ameriški dolar 33.30 Din, holandski goldinar 23.01 Din, nemška marka 13.32 D, švicarski frank 11.11 Din, belgijski bel-ga 7.98 Din, italijanska lira 2.92 Din, francoski frank 2.24 Din, češka krona 1.41 Din. K tem cenam je treba računati še 28.5% ažija (pribitka). — Zanimiv je ipoložaj zlatega kritja v nekaterih državah. Francoska banka beleži dotok zlata v znesku 442 milijonov frankov in je g tem zlati zaklad narastel na 81 milijard 750 milijonov frankov. S tem znaša kritje francoskega franka 87%. — Iz Italije se nadaljuje odtok zlata. V letošnjih pirvih sedmih mesecih je zlati zaklad italijanske Narodne banke z devizami vred padel od 7.397 na 6.399 milijonov lir, torej za eno milijardo. V avgustu je zopet nazadoval za okroglo 50 milijonov lir. — Nemčija ne izkazuje več nikakega zlatega kritja za svojo marko in hoče napraviti utis, da je popolnoma izropana. V zadnji dobi so pa ugotovili, da zbira tajen zlati zaklad, ki naj služi za Islučaj vojne.
Kupčija s hmeljem. V hmeljski kupčiji vlada mlačnost. Zaradi večje ponudbe od strani producentov so cene nizke in se gibljejo med 35 in 40 Din za 1 kg, slabo blago pa se plačuje še izpod teh cen. — Iz Nürnberga v Nemčiji pa poročajo, da je tam postalo povpraševanje nekoliko prijaznejše in so se cene za malenkost dvignile. Za tettnanški hmelj so plačevali 310 do 315 mark za 50 kg (108 do 110 Din za 1 kg); za gorski hmelj po 230 do 240 mark (80 do 84 Din za kg).
Padec vinskih cen. V zadnjem času so zelo padle cene vina v Bosni in Hercegovini ter v Dalmaciji. To predvsem zato, ker ni več posebne banovinske trošarine v Hercegovini. Najboljše dalmatinsko vino se zato dobi že za 3 Din liter. Tudi je radi tega izvoz dalmatinskih vin znatno padel.
Nove pridobitve v rastlinstvu. Pred 50 leti je umrl pater Gregor Mendel, ki je osnoval moderno znanost o podedova-
nju, o prenašanju lastnosti od živali na žival in od rastline na rastlino. Za njim je odkril te pridobitve v Avstriji profesor na kmetijski visoki šoli na Dunaju Tschermak. S poskusi pri pšenici je dosegel ta profe~or, da je s križanjem raznih sort dobit končno pšenico, ki je zelo rodovitna, ki ne poleže, ki rano zori, ki dobro prezimi in daje dobro kakovost. Ravno tako je s križanjem raznih sort ječmena dobil sorto dvorednega ječmena, ki je dober zlasti' kot pivski ječmen in bo zlasti velikega pomena za Jugoslavijo, kjer še nimamo dobrega pivskega ječmena. Posebna novost pri ječmenu je tudi ta, da ima ječmen gladke rese, kar bo velikega pomena tako pri mlačvi kakor tudi pri krmljenju. Do sedaj sb bile že sicer tudi sorte ječmena, ki so imele gladke rese, vendar pa so bile to samo slabše vrste. Z raznim križanjem je dobit omenjeni učenjak tudi grah, ki rano zori in ima velika zrna. Nadalje fižol, kjer je stročje brez vlaken, pa vseeno mesnato, rano zori in ima stročje zeleno ali rurreno barvo. Važna je posebno nova pridobitev pni bučah, kjer imamo sedaj buče, k' imajo seme brez lupine. To bo zlasti važno za naše kraje, kjer se iz bučnic prideluje mnogo olja.
Cene in sejmska poročila,
Celj ki svinjski sejem. Na sejmu j<) bilo izredno veliko prašičev (77 voz) skupno 373 prašičev. Kupčija je bila pre cej živahna, kljub temu je bilo prodanih le komaj 82 -prašičev, ker ni bito tujih kupcev.
Dunajski prašičji sejem l. sept. 1934,
Pripeljanih je bilo 8887 pršutarjev tel 4319 Špeharjev, skupno 13.206 glav, od tega Iz Avstrije 6788, iz inozemstva pa 6418 glav. Cene s- bile v šilingih za ky teže: I. Špeharji 1.40—1.43, stari 1.25--, 1.30, kmečki 1.36—1.45, križani 1.40—1.50j pršutarji 1.20—1.58, srednjetežki Špeharji 1.32—1.38. Sejem je bil v začetku miren) proti koncu pa zelo slab. Domači pršui tanji so imeli v začetku cene preteklega tedna, kasneje pa so se v primeri s preteklim tednom pocenili za 5—7 grošev, poljski pršutarj' so v ceni narasli za 5—1 7 grošev, prvovrstni madžarski za 10, srednjetežki kmečki Špeharji 6—8 in angleški križani za 2—5 grošev pri kg.