Mesto na reki: Ljubljansko selišče doseže Savo Author(s): Vladimir MUŠIČ Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 21-28 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180535 Accessed: 10-09-2018 10:38 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANT IZ7JV SSj3^So Vladimir MUŠIČ Mesto na reki Ljubljansko selišče doseže Savo Rckc so povzročalc in pospcšcvale nastanek in razvoj mcst, vclikc rcke vclikih mcst in z njimi /godovinskih civilizacij. V takih razsežnostih je Ljubljana skromno mesto, a tudi při njej je najstarejša, argonavtska, na kraj ve7ana legenda, povezana z re- rcko. Vendar ljubljansko selišče ni nastajalo na vcčji, tu prisotni reki, temveč na njenem plovncm pritoku, v varném zavetju izpostavljenega griča. Ob nastanku Ijubljanskega se- lišča je bila Sava nemiren hudour- niški vodotok, ki se je razlival po scverncm robu širokega naplavin- skega polja, dolbel vedno nove stru- uge in ogrožal nascljcnce, brodnike in brodeče, ki so se naselili na ro- bovih plodnih tal na ježah nad řeko ali se podajali čez njo v pomembni smeri proti severu. Tako se je zgodilo, da mesto Ljub- ljana v svojem urbanističnem razvoju ni izoblikovalo velikopoteznih rcč- nih nabrežij - motiva, ki ga občudu- jemo v štcvilnih mestih v bližnji in daljni okolici, da ne omenim na- brežij Donave v Budimpcšti, Sene v Parizu ali Arna v Firencah. Še bolj lahko obžalujemo zamujeno pri- ložnost preobrazbe Ljubljanice, ki se prične z izgradnjo Gruberjevega překopá ob konců 18. stolctja in se nadaljujc v 19. stolctju in posebno dramatično v začetku tega stolctja, ko rcko vklenejo v visoko in pusto železobetonsko korito, ki ga komaj- da in le ponckod prcoblikujc in ornili arhitekt Plcčnik, ta ncdoscgljivi poct urbanističnega oblikovanja in arhi- tekture mesta. Po drugi svetovni vojni, osvoboditvi in revolucionarnih družbenih spre- membah se tudi v Ljubljani sproži intenzívni proces urbanizacije; mes- tna rast, ncmalokrat stihijsko spre- mljajoča glavne mestne vpadnice, se prične razlivati na Ljubljansko polje. V 60. letih mesto dokončno doseže Savo in se z njo sooči z marginami svoje suburbane substance. Rcki obrača hřbet, njene bregove pre- pušča brezdušni hidrotehnični re- gulaciji, nabrežja črnograditeljem, mostové pragmatično razpoloženim inžcnirjcm ... Prvi generalni urbanistični náčrt mesta Ljubljane, sprejet leta 1966, je Savo ovrednotil kot "nosilca" ob- mestnega zclcncga rekreacijskcga prostora, pa tudi v letih, ki so sledila, v popravkih in dopolnitvah tega na- črta Sava ni postala mestotvorna prvina. Tudi danes, po približno osmih letih od prvega natečaja za severni del Ljubljane, ko smo prvič obravnavali območje Stožic, Male vasi in Vrbov- ca, lahko z obžalovanjem ugotovimo, da hudo zamujamo s kompleksnim náčrt ovanjem prostora, v katerem se mesto pravzaprav prvič izraziteje sooči z reko Savo in značilnim ob- savskim svetom. Ponovimo lahko takrat prvič izrečeno, še vedno ve- ljavno ugotovitev, da sta "stihijska predmestna zazidava in v polprctekli urbanistični politiķi napačno ovred- noten pomen tega prostora že pov- zročila obsežno razvrednotenje pro- stora in v veliki meri onemogočila ustvarjanjc locusu primerne urbane forme". S to "urbano formo" smo mislili takrat in mislimo še danes sin- tczo namenske rabe tal, prometne rešitve in ustreznega oblikovanja v ožjem smislu. Naše takratno priza- devanje je imelo za enega glavnih ciljcv prispevek k reviziji generalne- ga urbanističnega načrta, a so žal prav te sugestije (ki so scveda po- mcnile odstopanje od takrat vcljav- ne zasnove) povzročile ncustrezno ovrcdnotenje projekta in vztrajanje pri rešitvah, ki so kaj kmalu znova pripcljale urbanizem tega dela mes- ta v ślepo ulico. V novo urbanistično zasnovo mesta, pripravljeno v prvi polovici 80. let. je bila spet vnesena nepotřebná preobrazba kvalitetnih kmetijskih zemljišč in ruralnega am- bienta Stožic in Male vasi, hkrati 21 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 12, 13/1990 22 pa sc je zapletlo při zasnovi cestne mre/c. Da bi bila nerodnost še večja, so bile plánské cone, opredeljene v obravnavancm območju, začrtane tako, da je bilo ogroženo komplek- sno obravnavanjc prostora, ki po svojih gcomorfoloških, historičnih in urbanist ično-lokacijskih značilnos- tih predstavlja těžko deljivo ceļoto, hkrati pa velik potencial glede na reko. Značilnosti prostora Obravnavano območje leži na sav- skem aluviju Ljubljanskega polja, na treh naplavinskih terasah z mehko valovitimi ježami, ki se raztezajo od Roj oziroma Ježice do Tomačevega. Na zgorncjših ravnch naplavine, var- nih pred poplavami hudourniške Save, so že zgodaj nastala značilna vrstna in gr účast a vaška nasclja, var- čno locirana na robovih med njivami in nižje ležečimi travniki ali vrbov- jem o/iroma prodišči. Še v prvih de- sctletjih tega stoletja so rokavi ali "panoge" reke Save segale prav pod Malo vas in Stožice in šele regulacije v dcsctletjih pred drugo svetovno vojno in po njej so uredile nemírni tok oziroma razlivanje reke, ki po znatnem tacenskem in straškem pra- gu odteka proti jugovzhodu Ljub- ljanskega polja. V pridobljeni pros- tor za nasipom so pričeli voziti od- padni material in so postopno (v glavnem) izravnali teren vzhodno od Male vasi ter severno in severo- vzhodno od Stožic. Najizrazitejša ježa se pne približno od stoženske cerkvice sv. Jurija do Ježice in je zaradi svoje velike višine (pribl. 9 metrov) prisilila traso Titove ceste v odklon proti zahodu oziroma v domala natančno směr sever-jug vse do točke, na kateri se le-ta prične spuščati v vijugast potek proti Črnuškem mostu. Druga ježa, ki je zlasti izrazita v soseščini Male vasi, je visoka kake 4 metre, tretja, najnižja, pa se dviga nad nasutím ob- savskim prostorom le za kak meter. Iz smeri mesta se je v starih časih odeepila od carda poljska pot, k¡ je preko Prešnika (v območju današnje soseske BS-3) tekla proti severo- vzhodu skozi Stožice in Malo vas(?) na rečne plitvine, imenovane "ma- lovali brod". Morfološko se je ta smer ohranila v sklopu starejše za- zidave na Hudem polju nasproti zgornjega dela Brinja in v arcalu vasi Stožice. Njena naravna smer je bila presekana s severno obvoznico in z zazidavo v soseščini poslovne palačc Smelt. Ves obrečni prostor od Tomačevega proti Rojam (na severu) nosi topo- nim Vrbovec in se spogleduje preko reke z nizko poraščenim in slabo iz- ravnanim naplavinskim svetom juž- no od Črnuč, ki so ga v zadnjih nekaj letih bolj ali manj stihijsko zasedli zasebni vrtičkarji. V daljnejših vizurah je prostor na severu jasno zamejen s Straškim hribom in zlasti s pomolom, ki se dviga nad Črnuškim mostom ter nosi zgovorno ime Tabor. V pogledih proti jugu zapirajo vizuro stolp sto- žiške ccrkvc in značilnc stolpnice so- seske BS-3; proti vzhodu teče pogled vzdolž reke in se ustavi na obsav- skem hribovju, na severu slutimo z nekaterih razgledišč Kamniške pla- nine, sicer pa Črnuško gmajno in gri- čevje na levem bregu Save. Mikroambientalno so nadvse po- membni lineami sestoji drevja ob srednji in spodnji ježi ter značilna kmečka krajina s kozolci in pripa- dajočo sekvcnco razločnega kmeč- kega doma. Poljska razdelitev se kaže v značilnih "Dolgih njivah". Za vas Stožice in njen ager, delno pa tudi za južni del Male vasi lahko re- čemo, da je ohranjen kmečki karak- ter krajinské podobě in da začeta preobrazba vasi z razsevki pred- mestnih hiš še ni v ccloti pokvarila te posebnosti, danes vklenjene v izra- zito urbaniziran prostor. Ohranje- nost in vztrajnost ruralne struktuře ter svojevrstva soseščina mestnih ambientov in meril nas je že leta 1981/82 prepričala v potřebo in mož- nost "so-biti". V tako naravnanost smo danes ob spremembah načrto- valskih in razvojnih paradigem le še bolj prepričani. Obstoječi omejitveni faktorji naka- zujejo v celotnem (in delno širšem) obravnavanem območju le nekaj This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ŒiZlÊÔ prost orov, ki dopuščajo nov razvoj oziroma zazidavo. Cilcdc na lego, funkcionálně in druge povezave sote prostorske celóte med sehoj ločcne in zelo različne. V ožjem pogledu imamo zazidljiv scvcrovzhodni kva- drant križišča Tit ove ceste in severne obvoznicc, daljc obrobjc Titove ces- te v smeri proti severu in skrajni se- verovzhodni del območja, omejen z novimi hitami oh Mali vasi na za- hodu, rekreacijskim centrom Stern na severu, Savo na vzhodu in kon- jeniškim klubom na jugu. V teh ob- močjih ni konfliktov s kmetijsko dc- javnostjo, vendar obstajajo določene težave z odrcjanjem profila mestne magistrale, z obstoječo zazidavo (čeprav skromno) in (vtretjem delu) s slabo nosilnostjo (nasutih) tal. Ob konců tega poglavja želimo po- novno podčrtati, da gre za prostor, v katerem se mesto Ljubljana v svoji organski rasti proti severu prvič sreča z řeko Savo kot potencialno imenitnim "mestotvornim" naravnim elementom, in to v predelu, ki do- dopušča in terja urbani tip zazidave in mimo stanovanjskih še druge mes- tne funkcijc. Predvidena hidroener- getska izraba reke Save po našem mnenju ne bo negativno vplivala na možnosti nadaljnjega razvoja obsav- skega prostora, še več, omogočila bo različne vodné Sporte in ustalitev hidrotehničnega režima. V funkcionalnem pogledu imamo tu opravili z določeno koncentracijo specifičnih športnih dejavnosti in naprav in za soseščino zelo po- membnega cestno prometnega voz- lišča, tj. križišča Titove ceste kot mestne magistrale s sever no obvoz- nico oziroma avtocestnim sistemom. To točko izredne prometne dostop- nosti je že valoriziral poslovni center Smelt, ki pravkar predlaga nadaljnji razvoj tega območja v smeri formi- ranja Svetovnega trgovinskega sre- dišča ("World Trade Center"). Z vsem opisanim in zlasti z najno- vejšimi pobudami (opisanim WTC s spremljajočimi dejavnostmi) je potr- jena naša teza o potrebi pravilnega in dolgoročno naravnanega vredno- tenja urbanističnega pomena celot- nega mestnega predela ob reki Savi. Ne pozabimo, da se je Ljubljana za- vedela problema šele takrat, ko je "uradni urbanizem" v tem območju ponovno pr dlagal lokacijo otroške- ga vrtea, gasilskega doma, zgradbe krajevne skupnosti in introvertno zasnovane stanovanjske zazidave sredi najlepših n iv okoli Stožic. Prvine predlagane zasnove Pri snovanju bodočega razvoja v ok- viru pridobivanja variantnih urbani- stičnih rešitev(marec - maj 1990)* smo upoštevali tudi zasnove, ki smo jih pripravili že ob natečaiu vzgod- njih 80. letih. Prvine zasnove lahko strnemo takole: (1) Med doslej nakazanimi varian- tami rekonstrukcije Titove ceste se ne zavzemamo več za premo po- daljšanje od Ruskega carja proti se- veru, temveč se ognemo vzhodnemu delu značilne vaške zazidave Ježice in se v velikem loku usmerimo na mostišče pri Gameljnah. (To pa naj ne bi pome ni lo, da ne dopuščamo nadaljnjih razprav in določene smo- trnosti prvotné toge preme, ki smo jo bili prcdlagali ob natečaju 1981/82!) Podaljšek Titove ceste v smeri proti Gameljnam, Skaručni in letališču (priključek na gorenjsko avtocesto!) je siej ko prej utemeljen z novo mestno vpadnico v smeri Črnuče- Žale-Šmartinska cesta, z rastočim pomenom severne razvojne smeri proti letališču in zaradi nastale kon- centracije bivališč in dejavnosti na levem bregu Save med Šmarno goro in rašiško-straškim gričevjem. Ponovno velja poudariti, da bo ta povezava primerno odprla levi, "sončni" breg Save pod Gameljnami, potekajoč po robovih kmetijskoob- delovalnih površin, in je bila kot taka ovrednotena tudi v pravkar zaklju- čeni prvi fazi študije vplivov hidro- energetskih zajezitev na reki Savi. Ta povezava bi končno osmislila novi severni, obsavski mestni park. (2) Zadnji čas je, da vsaj del obrežja reke Save spremenimo v pravo mes- tno obrežje (quai, river-bank) v obli- ki enostransko obzidane promena- 23 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 12, 13/1990 dc, ki naj Ljuhljano ovrednoti tudi kot središče/izhodišče stacionarne- ga turizma, če že ne kot mesto na dveh rekah. (Pri tem ima Sava tudi simholni pomen, ker je najdaljša jugoslovanska reka, veže národe in je Se vedno lepa reka - pa čeprav ukročena.) (3) Titovi cesti je třeba siej ko prej negovat i značaj glavne mestne ma- gistrale, mestnega prostora, kije ar- hitekturno difcrcnciran in artiku- liran: ritem menjave zazidalnih in prostih površin, mesta in narave, sporočil in pogledov, dobre in pre- glcdnc prometne dostopnosti dejav- nosti ob njej. (4) Severni prostor mesta je treba povezati z novo prečno cesto. Ponu- ja se povezava Savclj z južnim delom Črnuč in s tem nova premostitev, ki bi po izgradnji omogočila rekon- strukcjo starega savskega mostu na tradicionalnem locusu mostišča pod Stražo- Taborom (toponim!). (5) Ruralno jedro Stožic in pripa- dajoči ager trajno zaščitimo in na- kazujemo nekatere možnosti njego- ve preobrazbc oziroma obogatitve z gostinskim, vrtnarskim itd. progra- mom. Intaktnost vasi omogoča tudi nova izpeljava ceste, ki nadaljuje Hošiminhovo in predstavlja del pri- marnega cestnega ogrodja severnc- ga kraka mesta. (6) V prvotném natečaju predlagane preobrazbc zazidalnih otokov sever- no od vasi Ježice oziroma južno od železniške proge Ljubljana-Kamnik se tokrat nismo lotevali, razen preiz- kusno v fazi koncipiranja urbanis- tične rešitve. Nov potek Titove ceste spreminja stanje in možnosti, vendar ne negira opredelitev obstoječe ur- banistične zasnove mesta. (7) Upoštevamo preobrazbo želez- nice in možnosti, ki jo prinaša pri- mestno-mestna kamniška proga s pogostejšimi postajališči in s pove- zanostjo s sistemom tramvajskih prog in drugih prvin javnega pot- niškcga prometa. (8) U ponevamo in vključujemo šte- vilne že znane predloge in modi- fikacije novejših načrtov, zlasti v območju Titove ceste. Zdravstveni dom in šolo iz 3. samoprispevka selimo v območje soseske "Ruski car", (povečava šole n. h. Kumarjeve in lokacija zdravstvenega doma tik za Ruskim carjem). Sem sodi tudi razširjeni predlog za park ob Sto- ženski cerkvi in predlogi Smelta-a v zvezi z WTC. (9) V celotni novi zazidavi izhajamo iz tipično urbanih morfoloških ele- mentov in predlagamo načelno tipo- logijo objektov. Gabariti so zadrža- ni, saj so arhitekturne dominante že prisotne (BS-3, BS-7). Taka odloči- tcv je utemeljena tudi zaradi obstoja dominantnih naravnih prvin Save in Straškega hriba, s katerima se sre- čamo v tem prostoru. (10) S stanovanjskim programom nakazujemo potřebo po uvcljavlja- nju novih elementov tipologije, raz- členjcnega mestnega bloka in "vile- bloka", kombinacije stanovanjskega in poslovnega programa z vzdolžno členitvijo lamel ipd. združujoč po- zitivno dediščino funkcionalizma in novih tendcnc. Stanovanjski tloris v bloku nakazuje několiko višji stan- dard glede na pomen lokacije. Pri tem zlasti skrbno obravnavamo čle- nitev javnega, poljavnega in zaseb- nega urbanega prostora in nakazu- jemo svojevrstne prvine krajinské ureditve. (11) Koncentrācijā obstoječih in predvidenih športnih objektov v območju severneega Bcžigrada in bližina nekaterih drugih športnih naprav (stadion ob Titovi in bivši stadion Žclczničarja v Šiški) nas na- vajata k predlogu, da nakažemo možnost organizacije velikih šport- nih prireditev olimpijskih razsež- nosti v Ljubljani. Zaradi tega smo si prizadevali pokazati možnost in potřebo prostorske povezave "olim- pijskih prizorišč" med Potjo spomi- nov in tovar išt va ob Hošiminhovi (Vojkovi) cesti in Šternom. V smislu tega predloga smo proučili tudi (rc)lokacijo konjeniške dvoraně (maneže) s pripadajočimi prostori. Utemeljitve zasnove Prepričani smo, da so že z opisom značilnosti danega prostora in opi- som prvin predlagane zasnove, 24 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANISTKA REŠÍTHV SirSega OBMOCJA SEVERNE6A BEŻIGRADA gt. 12, 13/1990 • ; , -, m. 1 : 2500 ■območje obdelave Natečajni prcdlog, 1983 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Prcdlog urcditvc, 1(>90 £] m This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ŠM2J3^SS navedené glavne utemcljitve nove urbanistične rešitve. Znova želimo poudariti, da je bistvo pristopa v is- kanju sobiti - sožitja naravnega oko- lja in njegovega nasprotja - antropo- genega, grajenega okolja, torej sožit- ja urbanega in ruralncga, novega in starega, tako v sociálnem kakor tudi vfizičnem smislu. Fri takém prist opu je nadvse pomembno, da eno ne razvrednoti drugega, čeprav zaradi komunalne racionalnosti moramo poseči, vsaj delno, v sedanje bivalne kvalitete stihijsko nastalega pred- nostnega naselja severno od Male vasi. Proučili srno pogoje osončenja in odmikov, ki so składni s splošnimi urbanističnimi standardi zasnove stanovanjskih območij. Obseg nove zazidave, ki v segmentu poslovnega centra severno od Smel- ta nudi pribl. 152.000 m2 bruto etažnih površin, v severnem delu Vrbovca pa pribl. 4000 stanovanj, po našem mnenju upravičuje sorazmer- no visok standard prostih in zelenih površin in nekatere večje priprav- Ijalne posege, npr. prestavitev oziro- ma kabliranje oběh daljnovodov, utrditev nasutega tcrcna na Vrbovcu ipd. Pri tem ne bi smeli pozabiti turistično-bio-kmetijskega pre- strukturiranja vasi Stožicc, ki bi mo- rālā dobiti nekaj atraktivnih zaseb- nih gostišč in predlaganega aktivi- ranja prostora v smislu "olimpijskih" športnih prireditev. Temcljni ele- ment zasnove, tj. monumentalno urejeno nabrežjc naše atraktivně re- ke, pa bi gotovo privlačeval spre- hajalcc iz širšega mesta, vsekakor pa iz neposrednega zaledja v severnem delu mesta. Značaj zazidave in parternih ure- ditev omogoča smotrno fazno iz- gradnjo. Stanovanjski del na Vrbovcu vzdolž savskega nabrežja je zasnovan kot niz postopno intimiziranih prosto- rov, konfiguracije objektov, ki spo- minjajo na urbane bloke in so obo- gateni z javnim programom v prit- ličjih izpostavljenih traktov oziroma v bližnjih prostostoječih objektih. Stanovanja bi v smislu prvotnega predloga morala imeti višji standard, pač zaradi izjemne lokacije, nakaza- ni pa so tudi vsi elementi ustrezne prometne ureditve in družbenega standarda. Poslovni del na jugu sledi nakazanim zasnovam širitve WTC in je izobli- kovan kot enkratni in svojevrstni ar- hitekturni ansambel okrog poglob- Ijenega at rija, ploščadi in zastckle- nih poljavnih prostorov v spodnjih eta/ah objektov. Severno od parka před stoženskim pokopališčem smo locirali hotel Olympia in vpodaljSku poslovno-trgovskc lokale, ki valori- zirajo izjemno lokacijo nad veliko ježo. Savsko nabrežje in parkovno ure- jena pešpot, ki spremlja podaljšek Vojkove in Hošiminhove ulice proti severu do rekreacijskega centra Štern ter veže Pot spominov in to- varištva in območje novega stadiona (v gramoznici SCT), vas Stožice, hipodrom in zazidalni kompleks Vrbovec, naj predstavlja mestno za- snovo najvišjega ranga. Parterna ob- dělává te poti, hortikultura in opre- ma naj bi bila nadvse vidná, poudar- jena ter hkrati enotna in raznolika. V abstrakeiji urbanistično - tehnične risbe tega ni mogoče v ceļoti před- stavili, vendar smo nakazali temeljna načela ureditve, ki bi jo oblikovala diferenciācijā pešpoti, iskanjc sklad- nosti med naravnim in umetnim krajinskim okoljem in polifunkci- onalnost. Tako predvidevamo vzpo- reden potek različnih pešpoti, jahal- ne in kolesarske sleze in različne možnosti poscdanja in dejavnosti na prostem. Sedanja in bodoča razporeditev za- zidanih ali zgolj parterno urejenih in prostih mestnih površin ob Savi ne grozi z vklenjanjem te reke v zna- čilno urbani razvoj. Varstvena ob- močja podtalnice, predvidene hi- droenergetske naprave, rekreacija in kmetijske dejavnosti oz. površine, pa tudi naravovarstveni vidiki dovolj trdno opredeljujejo domala ves ob- savski prostor v urbanističnem po- meriju Ljubljane. Zdi se, da je v široki raznolikosti oblik, ki obstajajo ali nastajajo vzdolž Save, mogoče pričakovati urbano arhitekturo na- brežja le v območju Vrbovca med Malo vasjo in Stožicami. Bilo bi koristno, če bi se o tem sporazumeli 27 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 12, 13/1990 mcščani Lj ubij a ne in vaščani bližnje soseščine. mag. Vladimir Mu&ič. dipl. inž. arh. * Mesto na reki - urbanistica zasnova območja Stožic, Male vasi in Vrbovca (va riant na rešitevza območje urejanja BS 4/4 -Sto/ice), avtorji: Vladimir MuSič, Miran GajSck, Peter Gulič, Ivan Stanič, Urbanistici inśtitut RS, maj 1990. Študijskc skice 28 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 10 Sep 2018 10:38:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms