- 164 — Za mater. Hc^JIp rav tik Save stoji majhna, napol razpala koča. Rj\?7*^ Pusto in tiho je vse okrog nje. Gosto "3w^y grmovje raste kroginkrog, da se stcne TfrijŠit komaj vidijo iz goščave. Pred pragom je K$$ff zrastlo košato drevo, kar priča, da že dolgo rjHSL n' st0P''a sem človeška noga. 3MlCT* Bilo je pred leti. Mrzel jesenski veter jjOTJBin; !e zavel zdajinzdaj od snežnih gora. TSi^B? Pred kočo ob Savi sta sedela dva otroka, osemletna Francka in petnajstletni lvan, otroka uboge kočarice, ki je ležala že več dni bolna v hiši. Ves dan sta čula otroka pri dobri mamici, ko je vzdihala v temni, nezakurjeni sobici na trdi postelji. Kadar je vzdihnila bolnica, vzdihnila sta tudi ona-dva. Tako zelo ju je bolelo, ker ni bila mamica več zdrava. Včasih sta začela oba jokati, da ju je morala bolnica sama (olažiti, rekoC: nLe nikar ne jokajfa, otročička moja! Saj mi bo dal Ijubi Bog spet drago-ceno zdravje, in zopet bomo vsi veseli. Molimo k njemu za srečo in blagoslov, saj on ne zapusti nikogar v bedi in siromaštvu, ki se priporoča njegovemu var-stvu. Če bomo radi molili, nas bo gotovo uslišal in rešil nadlog. Če že ne v (ej dolini solz, pa gotovo na onem svetu, kjer iiam bo pripravil tem večje ve-selje, čim več smo pretrpeli tu v njegovo slavo." Tako \e govorila pogosto onemogla Marjeta svo-jima ljubljencema. In včasih so sklenili vsi trije roke, Ivan pa je molil naprej sv. rožni vencc. Minevali so dnevi, (edni — pa bolnici ni hotelo . biti boljše. Pozna jesen je že bila. Po polju je bilo vse prazno. Ljudje so spravili zadnje pridelke pod streho. Nekega dne pa je začelo nenadoma dežiti, kot navadno ob takem času. To je trajalo skoro ves teden. Sava je (ak-o narastla, da je doseglo grmovje, ki je bilo pred hišo, v kateri je stanovala Marjeta z otro- - 165 — koma. Začela se je že bati, da bi voda ne dosegla hiše, kar se je zgodilo že prej večkrat. A k sreči ]e ponehal dež, in Sava je začela vedno bolj upadati. Pritisnil pa je mraz, in sneg je zapadel tudi višje holmce. Ljudje so kurili kot po zimi, le Marjetina koča ]e bila dannadan mrzla, ker so morali varčevati s kurjavo. Dolgo časa je že skrbelo Marjeto, kako se bodo preživili po zimi, če ji ne bo odleglo. Sedaj pa je občutila hkrati dvojno bridkost . . . Mraz in lakot! Zadnji krajec hleba je prinesel lvan v hišo na mizo. Denarja ni bilo več — vse je šlo za zdravnika in druge potrebe. V kleti je bilo še kupček krompirja in repe, ki jo je Ivan včasih skuhal ali spekel zase in za sestrico. Materi pa je zavrel kozjega mleka, saj drugega itak ni mogla uživati. Semtertje je priSla iz vasi stara ženica, da je malo pokramljala z ubogo Marjeto; pa to je bilo redkokedaj, ker je bila vas oddaljena nad pol ure; z nasprotnega brega pa še po leti niso zahajali na to stran, kaj še v največjem mrazu! Nekega jutra je postalo nenavadno gorko, kar se zgodi večkrat, predno izgube solnčni žarki popol-noma svojo moč. Tako toplo in ]epo je bilo zunaj! V koči stare Marjete pa je gospodinjila tema, žalost in beda. Niti najpotrebnejSe hrane že niso več imeli . . . Ni jim torej preostajalo drugega, kot prositi pri dobrih Ijudeh — — — Popoldne istega dne je odvezal Ivan čolniček, v katerem se je vozil včasih po Savi. S sestrico sta skle-nila, da gresta k dobrim Ijudem prosit miloščine za mater. Prepeljala sta se s čolnom na drugo stran, ga dobro privezala za deblo starega drevesa in se od-pravila na težko pot . . . Kamor sta prišla, povsodi so jima radi dajali, ker so poznali dobra otroka poštene, vendar uboge vdove. Proti večeru se je začelo oblačiti. Otroka sta se odpravila hitro domov, da bi ju ne prehitela nevihta. 4 — 166 — Večerilo se je že, ko sta se peljala po reki proti dotnu. Ivana se je polastila težka slutnja, ko je odrinil z drogom čoln od brega. Prekriža] se je na skrivnem, očito ga je bilo skoro sram pred sestrico, da ne bi rekla: strahopetec . . . Pridela do sredine reke. Ivan krepko odrine z drogom. Pri tem pa začuli, da je zadel ž njim ob skalo in hipoma ga pretre. Hoče potegniti k sebi drog, ki je imel na koncu kavelj, — pa skoraj da omahne sam v vodo. Čoln se zaziblje, da pljuskne voda vanj — lvan še enkrat potegne drog, v tistem hipu pa, ko ga dobi v roke, se prevrne čoln in valovi ga zagrnejo. Obupen klic sestrice se je še čul iz čohm, potem pa je zavladala za hip smrtna tišina po reki. A kmalu so začeli spet enakomerno pljuskati valovi, vmes pa je obupno donel otroški glas: »Jezus, Marija! Poma-gajte . . .!" II. Črez noč so se megle razkropile, in zazorilo je spet krasno jutro. Ravno je začela vstajati gosta megla, ko jc stopala množica Ijudi ob Savi proti Marjetini koči. Štirje krepki možje so nesli nesrečna otroka k maieri . . . Pridejo do koče. Dve ženski gresta v kočo, da bi jo pripravili na nenadno nesrečo. Žunaj pa so tisti čas obujali nesrečna otroka. Deklica je le še dihala, a lvan je bil nirzel, — ni se več vzdramii. Prenesli so ju v hišo, kjer je vzdihovala uboga mati: ,,O moja otroka, moja otroka!" Ivan se ni več vzbudil. Položili so ga na mrt-vaški oder. Ko je bila Francka toliko pri zavesti, da je mogla govoriti, je pravila, da jo je rešil brat iz mrzlih valov. Plaval je ž njo proti bregu, kjer se nista več zave-dela . . . Mati ni prebolela lvanove smrti. Nenadni udarec jo je strašno potrl in pospešil njeno smrt. Več dni se ni zavedela, potem pa je mirno umrla in šla za njim, za svojim dobrim otrokom. — 167 - Francko so vzeli dobri Ijudje. Pozneje se je pre-selila v mesto in postala kuharica. Zdaj je že stara, onemogla ženica. Delali ne more več. Vcerkev hodi, moli ler se spominja svoje mladosti, milega bratca in dobre matere, ki jo že gotovo težko čakata gori, kjer ni več bridkosti ne revščine. Rada pripoveduje otrokom o dobrem bratcu, ki mt ji je rešil življenje. ,^M Na koncu pa navadno pristavi: „0 blagor vam, ^H otročiči, da imate ie dobre matere! Mati je olroku vse, za Bogom največja dobrota. Zanjo mora otrok žrtvovati vse, tudi življenje, če je treba. Saj nas čaka potem drugo boljše življenje, ki se ne da primerjati s tem; tam bo otrokom večno poplačana ljubezen do matere!" ^| Slavko Slavič. ¦ ^i^- m