4/2020 letnik CXXII 109 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vsak premik čebel znotraj države mora spremljati vete- rinarsko potrdilo za promet s čebelami, ki ga izda VF NVI. S podpisano izjavo čebelar zagotovi, da njegove čebele ne kažejo znakov hude gnilobe čebelje zalege. Veterinar potr- di, da za območje, v katerem je čebelnjak, ne velja prepoved prometa zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege niti ni postavljen sum bolezni. Namen izdaje potrdila za promet s čebelami je prepreče- vanje širjenja hude gnilobe čebelje zalege, zato to področje ureja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obve- ščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Ura- dni list RS, št. 10/20). Nadzor nad premiki čebel znotraj države opravlja UVHVVR. Pred premikom čebel mora čebelar upoštevati 27. člen Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05, 21/07 in 19/09). Ta določa, da je premik čebeljih družin zaradi prodaje ali paše z okuženega območja, žarišč okužbe in pri- padajočega varovalnega pasu iz drugega odstavka 4. člena Prodaja in promet čebeljih družin Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Premik čebeljih družin je vsak premik med če- belnjaki, premik v začasni čebelnjak ali premik na registrirano stojišče. Za premik čebeljih dru- žin se šteje vsak premik zaradi paše, prodaje, podaritve, selitve rezervnih družin in drugo. tega pravilnika na ogrožena območja v bližino sadovnjakov prepovedan vse dotlej, dokler traja nevarnost hruševega ožiga. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 27. člena lahko čebelar premesti čebelje družine, če pred nji- hovim premikom izvede enega od karantenskih ukrepov. Čebelar je dolžan na prevozno enoto namestiti obvestilo oz. izjavo, katerega od karantenskih ukrepov je izvedel, in ob- vestiti pristojnega inšpektorja o nameri premeščanja. Vse podrobne informacije o okužbah s hruševim ožigom dobite na Fitosanitarni upravi RS na njihovi spletni strani www. uvhvvr.gov.si in na tel. 01/300 13 00. Obvezno je: • da pridobimo potrdilo za promet s čebelami pred vsa- kim premikom čebel (tudi za odhod s paše, prodajo ali podaritev); • da namestimo izdano potrdilo za promet s čebelami na vidno mesto pri svojih čebelah takoj po prihodu če- bel na lokacijo začasnega čebelnjaka ali stojišča; • da upoštevamo, da smo čebelarji za podatke, ki jih na- vedemo na vlogi za izdajo prometa s čebelami, sami odgovorni; • da moramo, če čebel ne premaknemo na predvideno lokacijo, potrdilo preklicati pri izdajatelju potrdila – najkasneje sedem dni od izdaje potrdila; • da upoštevamo navodila veterinarja VF NVI oziroma uradnega veterinarja UVHVVR v primeru preklica po- trdila (izbruh bolezni in drugo); • da zaradi pojava hruševega ožiga upoštevamo omejitve premika čebel v času med 15. marcem in 30. junijem. dr. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Zagotavljanje pristnosti medu Med že od nekdaj velja za zelo cenjeno živilo, kljub temu da je v glavnem koncentrirana raztopina slad- korjev. Je eno izmed človekovih najstarejših hranil, ima veliko hranilno vrednost in pomaga ohranjati in izboljševati zdravstveno stanje ljudi, zato se je njegova poraba v zadnjih letih močno povečala. Njegova pride- lava je relativno draga, zato je pogosto tarča potvorb. Potvorbe medu vključujejo dodatek sladkorja različne- ga izvora v med, lahko so neposredne in posredne. Pri ne- posredni potvorbi je bil sladkor dodan neposredno v med, za posredno potvorbo pa gre takrat, ko čebele krmimo s sladkorjem, da bi pridelali večje količine medu (Guler in sod., 2007), ali ko pride sladkor v med zaradi napake če- belarja (Zábrodská in Vorlová, 2014). Čebelarji moramo poskrbeti za ustrezno prehranje- nost svojih družin, saj sicer družine ne preživijo zime ali brezpašnega obdobja, hkrati obstaja tudi tveganje, da se ob neustrezni tehnologiji krma za čebele znajde v medu. Tudi čebele lahko krmo prenašajo po panju, jo zanesejo v medišča, ob točenju pa preide v med (Kast in Roetschi, 4/2020 letnik CXXII 110 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 2017; European Commission, 2018), česar čebelar ne more nadzirati, saj med procesom zorenja medu čebele vsebino celic po satju prestavljajo med različnimi celicami (Eyer in sod., 2016). Največja tveganja v tehnologiji čebelarjenja Najpogostejše napake, katerih posledica je lahko pojav sladkorja v medu, so: preobilno krmljenje spomladi ali v brezpašni dobi, za čebelarjenje v Sloveniji že desetletja ustaljeno prestavljanje satov z zalego in lahko tudi z ven- cem krme iz plodišča v medišče in kasneje točenje teh sa- tov, točenje satov, ki vsebujejo krme za čebele iz plodišča, neizpraznjenje medišč pred začetkom paše. Družine morajo ves čas imeti na voljo dovolj hrane, to- liko, kot je potrebujejo za svoj razvoj! Če čebele v spomla- danskem času nimajo zadosti hrane, jim jo dodamo v več obrokih v manjši količini, tako da jo porabijo ali skladišči- jo v plodišče. Krma za čebele ne sme biti prisotna v satih, ki jih točimo. Sate z zalego z vencem hrane za čebele, ki jih iz plodišča prestavimo v medišče in pri katerih obstaja možnost, da vsebujejo krmo za čebele, označimo in poskr- bimo, da iz njih pri točenju medu ne točimo. Pred začet- kom paše v spomladanskem času iz medišča odstranimo sate, v katerih bi lahko bila predelana krma za čebele, ki je posledica bodisi krmljenja za zimsko krmo bodisi preobil- nega spomladanskega krmljenja. Foto: Goran Jurjević Metode za ugotavlja- nje potvorb medu so različno občutljive V medu sladkor, ki je dodan kot krma, ne sme biti prisoten, takoj ko se zazna, se med označi kot nepristen. Posebna skrb je potrebna, če družine krmimo s trsnim ali koruznim sladkor- jem, saj ga z analizami odkrije- jo že ob prisotnosti 1 % v medu, pogačami, ki vsebujejo encim beta-fruktofuranozidazo, ali po krmljenju sirupa, ki vsebuje ve- like količine fruktoze. Potvorbe na osnovi sladkorja iz pese, riža in pšenice je veliko težje odkriti, saj so po načinu fotosinteze te rastline podobne medonosnim rastlinam. Pojav nepristnega medu v družinah je odvisen tudi od sezone in pa tudi od notranjih dejavnikov v čebe- lji družini. V letih, ko je slabši donos medu, preveč dodane krme bolj vpliva na pristnost medu. Takoj ko je sicer krma za čebele prisotna v medu, je med nepristen, ni pa nujno, da bodo analizne metode vsako potvorbo zaznale, ko pa se sladkor v medu z analizo zazna, pa se takšen med označi kot potvorjen, ne glede na vzrok pojava sladkorja v medu. Pri interpretaciji rezultatov pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da čebelar čebele mora krmiti, sicer je ogroženo nji- hovo preživetje, in da čebele skladiščeno hrano prenašajo po panju in jo lahko prenesejo tudi v medišče, zato ni vsak po- tvorjeni vzorec posledica napake čebelarja, ali celo goljufije. Več o tematiki lahko preberete v doktorski disertaciji z naslovom Zagotavljanje pristnosti medu s tehnologijo prestavlja- nja satja in krmljenja čebel, objavljeni na spletni strani Univer- ze v Ljubljani. Viri: European Commission (2018): Technical round table on honey authenti- cation. Meeting report, JRC-Geel Belgium, 25 January 2018. Brussels, European Commission: 18 str . https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/ares181569074-1_technical_ round_table_on_honey_adulteration_report.pdf Eyer , M., Neumann, P ., Dietemann, V . (2016): A look into the cell: Honey storage in honey bees, Apis mellifera. PLoS One, 11, 8: e0161059, doi: 10.1371/journal.pone.0161059: 20 str . Guler , A., Bakan, A., Nisbet, C., Yavuz, O. (2007): Determination of im- portant biochemical properties of honey to discriminate pure and adulterated honey with sucrose (Saccharum officinarum L.) syrup. Food Chemistry, 105: 1119–1125. Kast, C., Roetschi, A. (2017): Evaluation of baker’s yeast in honey using a real-time PCR assay. Food Microbiology, 62: 282–288. Zábrodská, B., Vorlová, L. (2014): Adulteration of honey and available methods for detection- a review. Acta Veterinaria Brno, 83: 85-102.