y sli ali "rie ko- h V) O D ■> u V) u O Lepa ženska je kot mesto: lahko gaje zavzeti, a težko obdržati. Francoski pregovor rm Številka 29 Letnik 54 Cena 1,15 evra • 180,-SIT 26. Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Z Poštni urad 9020 Celovec petek, julija 2002 CITAT TEDNA Koroški Slovenci so preveč pridni. Biti priden v politiki, je nekaj drugega kakor biti priden v šoli. univ. prof. Anton Pelinka Apovnik: Zadnjo besedo bodo imeli naši gremiji Stran 2 ^adicionalna poletna noč št -r-w.^Hmua jjvicuia nuv moškega zbora „Vaščana pojo” pri Košarju Na Gori je bila tudi letos veliko doživetje za nj V|lne obiskovalce. Poleg prirediteljskega zbora „Vaščane pojo” (predstavili so se tudi v manjši, a nič manj mikavni instrumental-Zasedbi) so nastopili še Moški Nonet „Vasovalci” in Kvartet KUD „Dr. France Prešeren” iz Žirovnice. Več na strani 11 hit tedna 29. 7. do 3.8. Akumulatorski vrtalni stroj -izvijač 14,4 V D/L-tek hitrovpenj alna glava 1 kovček 6 HSS svedrov in 7 Bit vložkov Pohištveni trezor kompaktna izvedba z dvojnobradno varnostno ključavnico. Za fascikle ■ Ključavnic6 ■ z avtomatsko Ih zaporo I Mere zunaj:330x450x380 Mere znotraj:235x380x290 Teža:21 kg do formata A4 . 9150 bleiburg/pliberk • tel. 04235/2194 • www.blazej-center.at • office@blazej-center.at 2 Politika Politika Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Gre za celodnevni radio i »prejšnji številiki NAŠEGA \/ TEDNIKA smo objavili po-V govor z generalnim direktorjem koroške Raiffeisen Landesbank Klausom Pekarekom. Pekarek ni samo prvi mož koroške Raiffeisnove organizacije, njegov vpliv sega daleč čez njegovo službeno področje. Pravijo, da ima zelo dobre zveze z deželnim glavarjem Haiderjem, mnogi politični opazovalci pa domnevajo, da je tudi resen kandidat za visoke politične funkcije bodisi v državi bodisi v deželi. Eno nadvse vplivno in pomembno politično nalogo je vsekakor že prevzel: lani so ga s pomočjo vladnih strank ÖVP/FPÖ izvolili za predsednika ustanovnega sveta ORF (Stiftungsrat). Z razliko do sveta publike ORF, ki ima samo svetovalno funkcijo in v katerem imajo svojega predstavnika tudi avtohtone narodne skupnosti v Avstriji (trenutno jih zastopa 1. podpredsednik NSKS Reginald Vospernik), je ustanovni svet organ, katerega sklepi so obvezujoči. Za narodne skupnosti še posebej pomembna je pristojnost ustanovnega sveta glede vprašanja, kako naj se izpolni programski nalog ORF za narodne skupnosti. Konkretno to pomeni, da mora ustanovni svet odgovoriti tudi na vprašanje, kakšen naj bi bil obseg radijskega sporeda. V novem zakonu o ORF namreč piše, da o tem odloča ustanovni svet na predlog generalnega direktorja oz. generalne direktorice. Z drugimi besedami: ustanovni svet dokončno odloča, ali pride do uresničitve celodnevnega radijskega sporeda bodisi izključno v okviru ORF bodisi v okviru kooperacije ORF s privatnimi manjšinskimi radijskimi postajami, kot jo predstavlja pilotni projekt Radio dva. Predsednik ustanovnega sveta Pekarek je bil v pogovoru za NAŠ TEDNIK zelo odkrit. Po njegovem prepričanju je iluzorno razmišljati o celodnevnih slovenskih radijskih oddajah izključno v okviru ORF. Nič manj odkrit je bil glede vprašanja, ali bo ORF nadaljeval pilotni projekt Radio dva tudi po 31. decembru 2002. ORF sam ga vsekakor ne bo, razen da bi ga financirala „tretja stran" oz. zvezna vlada. Predvsem pa je Pekarek tudi odkrito priznal, kako pojmuje izpolnjevanje programskega naloga: po njegovem prepričanju ga ORF izpolnjuje, odkar obstajajo slovenske radijske oddaje v okviru koroškega deželnega studia. Po vseh teh izjavah in po izjavah deželnega glavarja Haiderja in generalne direktorice Monike Lindner ne prideš mimo ugotovitve, da kaže Radiu dva vse drugo kakor dobro. To pa predvsem pomeni: pod udarom je celodnevni slovenski radio - torej to, za kar smo se desetletja borili, lani pa se veselili, da je končno prišlo do uresničitve te naše dolgoletne zahteve. Še bolj skurilna je zadeva glede tega, da delujejo privatne celodnevne radijske postaje v primerjavi z izključno ORF-ovskimi dokaj ceneje in učinkoviteje, vrhu tega pa politične stranke nimajo možnosti, da neposredno posegajo v uredniško politiko. Z ozirom na to, da je „iluzorno" (Pekarek) pričakovati celodnevni radijski spored v okviru ORF, pa tudi v smislu preverjenega in priznanega načela: čim bolj je narodna skupnost samostojna; tem manjša je njena odvisnost od večinske politike, je preživetje Radia dva in radia Agora več ko nujno potrebno. Sicer se bo zgodilo prav to, česar nihče noče - namreč ukinitev celodnevnega slovenskega radijskega sporeda. Skratka, gre za načelno vprašanje: celodnevni slovenski radio, čigar poglavitni smisel je krepitev slovenščine, da ali ne? Zato potrebujeta Radio dva in radio Agora vso našo solidarnost. Predvsem vodilni predstavniki FPÖ, ki mislijo izigravati celodnevni radio proti dvojezičnim napisom, pa naj vedo, da manjšinske pravice niso za bazar, manjšina pa ni tista, ki jo bazaristi lahko izsiljujejo in nategujejo. NSKS in ZSO sta kot predstavnika na; rodne skupnosti v delovni skupini, ki naj b' po sklepu Schiisslove konference konsenza izdelala predlog o dvojezični topografiji» imenovala dr. Pavleta Apovnika. ^ oleg vas bodo v delovni LJ skupini sodelovali tudi I predstavnik urada zveznega kanclerja (še ni znan), dr. Glantschnig za koroško deželno vlado in predsednik KAB Schretter kot predstavnik domovinskih organizacij. Predlog o seznamu krajev z dvojezičnimi napisi naj bi se izdelal na osnovi kriterijev, ki zaznamujejo prisotnost narodne skupnosti na kulturnem, političnem, šolskem in cerkvenem področju. Kakšno pozicijo boste zastopati v delovni skupini? DR. APOVNIK: Izhodišča so sklepi razširjenega Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) in dogovori, ki so bili sprejeti v 2. rundi Schiisslove konference. O teh dogovorih je razpravljal pretekli ponedeljek, 22. julija, tudi ožji KOKS. V okviru teh sklepov lahko agiram v delovni skupini. Kakšni so bili sklepi ožjega KOKS? DR. APOVNIK: Prvič, da sodelujemo v delovni skupini; drugič, da sta glede na to, da lahko sodeluje v delovni skupini samo en predstavnik narodne skupnosti, obe osrednji organizaciji imenovali mene kot njunega zastopnika. Kako ocenjujete svoj mane-verski prostor za pogajanja v delovni skupini? DR. APOVNIK: Izhajam iz tega, da bo v delovni skupini dana pripravljenost za resen poizkus izdelati seznam dvojezičnih napisov. Če pride v delovni skupini do konsenzualnega predloga, bodo zvezna in deželna vlada ter naši gremiji in gremiji domovinskih organizacij še sklepali, ali ta predlog potrdijo ali ne. Zadnja odločitev je pri navedenih strukturah. To pomeni, da delovna skupina sama ne odloča, temveč izdela samo predlog. Pri čemer je tako, da bo predlog komisije imel večjo težo, če bo soglasen. Ste optimistični, da bo prišlo do soglasnega konsenza? DR. APOVNIK: Menim, da obstaja možnost, da najdemo konsenzualno rešitev. V veliki meri bo odvisno od večinskih 2'čnih otroških vrtcev in cerkvene struk-,ure. ki so pristojne za dvojezične župni-Je- Od teh navedenih organizacij in struk-,Ur bi radi imeli podatke, tako da se lahko ^licujem na preverjene in avtentične podatke - npr. o izidih občinskih in kmeč-kozborskih volitev, pregledu sedežev kul-,Urnih društev in otroških vrtcih ter o splošni cerkveni ureditvi na dvojezičnem Remiju ter po možnosti tudi o tem, kako a v praksi funkcionira. So delovna skupina razpravljala tudi o drugih vprašanjih ali samo o dvojezičnih napisih? ^-APOVNIK: Kolikor sem jaz informi-ran’ bomo razpravljali samo o dvojezični t0Pografiji. Kar zadeva ostala vprašanja, a° t° tema za pogovore med zvezno vlado in osrednjima organizacijama, če pride do konsenza v vprašanju topografije. Janko Kulmesch Dr. Pavel Apovnik strank, kako bodo gledale na zultat komisije, čeprav niso njej direktno zastopane. Te si<^ neposredno niso zastopane delovni skupini, bodo pa na nj no delovanje indirektno vplival®'. Vidite možnost, da lahko P dete na zeleno vejo tudi zjj movinskimi organizacijami' DR. APOVNIK: Ne izključuješ ■ priori, da ne bi sodelovale P poizkusu konstruktivne rešitve-Kje je po vašem mnenju mej ki ne dopušča kompromisa. DR. APOVNIK: Na spl°^. rečeno: razsodba ustavnega5 dišča mora biti upoštevana. Kaj pomeni to konkretno ? DR. APOVNIK: V številkah ^ daj tega ni mogoče izraziti-smo že povedali, ko smo pr® stavili predlog razširjenj. KOKS, ki predvideva 394 nat sov. Ne bi pa rad šel v delo'' skupino s konkretnimi števil* mi, ker bi to pomenilo, da biv jetno težje našli rešitev. Kon rezultat verjetno ne bo vsebo 394-ih napisov, kar pa sta j signalizirala predsednika NS in ZSO. j; Kako se pripravljate na ^ delo v komisiji? j DR. APOVNIK: Na ponedel]*“ seji KOKS sem predlagal, pomagajo pri zbiranju gra [= naše organizacije, kot so , NSKS, ZSO, EL, SJK, K* SPZ, Glasbena šola, Delo» skupnost privatnih dvo- in vecl khd/kab Sprva uvesti ločene šole KHD in KAB (Kärntner Abwehrkämpferbund) sta pod vodstvom Predsednikov Feldnerja in Schret-terja imela klavzuro, na kateri sta analizarala sklepe 2. runde Schüs-slove konference konsenza in do-l°eila smernice za pogajanja v delovni komisiji. Predsednik KHD ^eldner je v pogovoru za NAŠ TEDNIK izrazil prepričanje, da do Pričakovanega konsenza ne bo Prišlo. „To je miselna želja (Wunschdenken) politike. Bilo bi |udi popolnoma napačno, če bi hoteli zadevo prenagliti." Po mnenju Predsednika KHD je sprva treba Ustvariti pogoje za dvojezične napi-Se- sicer ne bodo deležni akcep-tence s strani prebivalcev. In kakšni naj bi bili ti pogoji? Feldner: „Treba je ustvariti zaupan-l®- Konkretno to pomeni: treba je nehati z nego partizanske tradicije, obžalovati se morajo zločini, ki so 9a utrpeli odvedenci, prav tako pa I6 treba nehati z očitki, da so bili ti teisti. Nadalje je treba nehati s stalnim posmehovanjem domovini 2vestega prebivalstva. Za nas je teera polna!" Hkrati zahtevata nHD/KAB ločene šole enake fi-nančne podpore za nemška društ-va kakor jih dobivajo slovenska. Feldner: „Šele ko bodo ti pogoji Ustvarjeni, lahko govorimo o dvoje-2'čnih napisih. Haider se moti, če teisli, da je mogoče to rešiti s skup-n° Izjavo. To je dolgoročen proces." Janko Kulmesch Predsednik društva Kočevarjev Gril (levo) je prisrčno pozdravi!predsednika Kučana. Foto: F. Wakounig Kučan obiskal Kočevarje Za predstavnike kočevske narodne skupnosti v Sloveniji pomeni Kučanov obisk prelomnico in prvi korak v smer priznanja nemške narodne skupnosti na isti ravni, kakor sta v Sloveniji priznani italijanska in madžarska manjšina. «■■■predsednik Društva ko-I—^čevarskih staroselcev I August Gril je nadvse navdušeno komentiral obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučna pri Kočevarjih v Opčicah na Dolenjskem preteklo nedeljo, 21. julija. V pogovoru za NAŠ TEDNIK je Kučanov obisk ocenil kot prelomnico v odnosu med manjšino in večino. Nič manj je vesel zaradi velikega medijskega odziva: domala vsi mediji so obširno poročali o tem dogodku. Nadvse zadovoljen pa je tudi vodilni predstavnik Kočevarjev na Koroškem beljaški odvetnik Viktor Michitsch. V stališču za NAŠ TEDNIK poudarja: „Obisk je bil zelo pozitiven, ker je prvič obiskal narodno skupnost Kočevarjev slovenski državni predsednik in s tem priznal njen obstoj. Hkrati je ta obisk pomenil prvi korak v smer priznanja nemške narodne skupnosti na isti ravni, kakor sta v Sloveniji priznani italijanska in madžarska manjšina." Povod Kučanovega obiska je bil dan odprtih vrat kočevskega Kulturnega centra v Opčicah. Udeležba je bila dokaj dobra (okoli 500 ljudi), zastopani so bili poleg domačega župana tudi vsi župani sosednjih občin, nadalje veleposlanica Zvezne republike Nemčije Heinke Ženke, pred- stavniki združenja bivših partizanov in večja koroška delegacija s Karlom Anderwaldom na čelu. Prav tako pa sta bila navzoča predsednik dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti Marjan Pipp in predsednik ZSO Marjan Sturm, ki je bil tudi med slavnostnimi govorniki. Čestital je Kočevarjem h Kulturnemu centru, opozoril, da je Evropa večkulturna, poleg tega pa je izrazil upanje, da bodo dobrososedski odnosi med Avstrijo in Slovenijo vplivali na to, da se bo Avstrija glede dvojezičnih napisov uveljavila kot pravna država. Predsednik Kučan, ki se je po Grilovih besedah zadržal med Kočevarji več ko pet ur, je v svojem govoru poudaril, da Slovenija spoštuje in varuje različnosti in da državljanske'pravice niso vezane ne na nacionalno pripadnost državljanov ne na njihovo število. Nadalje je predsednik slovenske države menil: „V drugi svetovni vojni so bili kočevski staroselci uporabljeni in izigrani. Velika večina se jih je odpovedala svojim domovom, optirala je za nacistični raj h in pričakovala boljše življenje v domovih izgnanih Slovencev. Vojni pohod nacistične Nemčije in fašistične Italije je takrat opravil svo- je, vendar se je na koncu zlomil v spopadu za ohranitev vrednot, ki so se oblikovale v evropskem kulturnem- in civilizacijskem izročilu. Zlomil se je tudi zaradi odpora tiste skupine staroselcev, ki ni odšla in je skupaj s slovenskimi sosedi sodelovala v narodno osvobodilnem boju (NOB) in zmagi svetovne demokracije. To je zgodovina tudi teh kočevskih Nemcev. Je zgodovina o ljudeh v teh krajih. Je pričevanje o tem, kaj stori sprevržena velikona-cionalna ideologija." Prihodnjo jesen bodo Kulturni center kočevskih staroselcev slovesno odprli. Gril NAŠEMU TEDNIKU: „Slovesnega odprtja se bosta udeležila tako predsednik Kučan kakor avstrijski zvezni predsednik Klestil. Povabili pa bomo tudi koroškega deželnega glavarja Haiderja." Pa še to: na dnevu odprtih vrat so se po besedah Michit-scha predstavniki Kočevarjev, predsednik ZSO Sturm in predstavnik Nemcev v Kanalski dolini Moschitz dogovorili, da se bodo „odslej redno srečavali predstavniki Kočevarjev in Nemcev v Sloveniji skupno s predstavniki koroških Slovencev in nemške manjšine v Kanalski dolini ter razpravljali o aktualnih problemih." Janko Kulmesch 4 Iz naših občin Koroški Slovenci so preveč pridni Znani politolog Anton Pelinka v Tinjskem domu: „Če bodo koroški našali, bodo težko našli podporo s strani večine.” Akcija KDZ za dvojezično Koroško je bila deležna očitnega odobravanja tudi s strani politologa Pelinke. slika: Pandel |—x vorana v Tinjskem domu je j bila preteklo sredo, 24. juli-L-Z ja, nabito polna, razprava precej živahna, gost večera pa je blestel z duhovitimi in preciznimi besedami. V okviru serije prireditev „Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa?" je predaval znani politolog univ. prof. Anton Pelinka na temo: Koroška -evropska posebnost? Njegov odgovor je bil nedvoumen: Koroška se razlikuje od ostale Evrope ne zaradi tega, ker bi bili problemi in izzivi v drugih deželah drugačni, ampak se razlikuje od njih v svojem pristopu do teh problemov. Koroška je dežela, kjer preteklost ločuje in se piše meja z velikimi črkami. Koroška je dežela, kjer se po večdesetletni veljavnosti 7. člena vodijo ustavne bitke. Koroška je dežela, kjer večjezičnosti ne podpirajo, temveč se je bojijo. Koroška je dežela, kjer se demokracija istoveti z vladavino večine in kjer manjšina nima pravice, ker je manjšina. Koroška je dežela, v kateri je treba vprašati večino, ali naj se dopustijo manjšini pravice. Koroška je dežela, kjer se govori predpredvčerajšnji jezik, jezik 19. stoletja. Na Koroškem se integrira, česar evropsko ni integrativno. Na drugi strani se ne integrira, kar je evropsko integrativno. Temu primeren je tudi pristop Koroške (in dunajske zvezne vlade) do razsodbe ustavnega sodišča, ki je za Pelinko naravnost neverjeten. Enako velja za odnos Koroške do preteklosti in partizanstva. Koroška partizanskega boja ne pojmuje kot prispe- vek k samoosvoboditvi izpod nacizma, zgovoren pa je njen odnos do nacistične vojske. Na Ulrichsberg u se srečavajo vojaki nemške vojske in pripadniki Waffen-SS, ki so svojčas zbrisali Avstrijo z zemljevida. Ne glede na to izkazuje avstrijska vojska srečanjem na Ulrichsbergu svojo čast. Tudi to je koroška posebnost. „Partizani so se borili proti Slovenci preveč pre' nacizmu, nacisti pa se niso bori niti za Avstrijo niti proti nacizmu- Pelinka je bil tudi zelo odkrit j jasen do narodne skupnost1-„Koroški Slovenci so preveč prid^ Biti priden v politiki je nekaj drug®' ga kakor biti priden v šoli. Morali . poskrbeti za to, da postanejo drug na vas pozorni. Morali bi ustvatp več pritiska in iskati podporo zunaj dežele, tudi na evropski ravnj-Sploh pa je Pelinka prepričan: „c bodo koroški Slovenci Preve, prenašali, bodo težko našli p°° poro s strani večine." Sodelovanje domovinskih o# nizacij pri Schüsslovi konteren dialoga označuje Pelinka v s|a lišču za NAŠ TEDNIK kot prob'® matično. „Za koga govori KHD Za nemško govorečo večino g° tovo ne. Vrhu tega njegovo 50 delovanje dejansko pomeni, d ima pravico veta." Prav tako sva h, da bi se narodna skupnost stila izsiljevati v svojih pravica' „Ko te začnejo uspešno izsiljeva ti, te bodo vedno izsiljevali." Sicer pa Pelinka kot optimist n izključuje, da je tudi Koroška sr sobna se izučiti. Hkrati poudati. „Odločilno vprašanje za korosjh Slovence je: Ali so dovolj moc biti Slovenci? Če to niso, bod njihove pravice le še kos papirr če pa bodo dovolj močni, bofl spremenili Koroško." Janko Kulmesc Petek, 2fyuiija 2002 5 Iz naših občin Bistrica nad Pliberkom Oman bo dal mrtvašnici umetniško podobo Predstojništvo občine Bistrica nad Pliberkom poziva deželno vlado in deželni 2kor, da je treba znižati procentno klavzulo za deželnozborski mandat od 10 % na 5 %. f"^retekli ponedeljek, 22. julija, bila občinska seja občine * Šmihel nad Pliberkom, kjer Se je vnela daljša razprava o mrtvašnici v Šmihelu in projektu EU: podovinska pot. Mrtvašnica in z ni° povezane dodatne investicije °koli cerkve (parkirišče, sanitarne jjaprave, cesta itd.) bodo stale '0.000,- evrov. Od tega bo Mezela prispevala 290.000,-. 1 radbena dela naj bi bila zgotov-'Jenavdveh letih. Na predlog predsednika odbora a kulturo občinskega predstojnika ndreja Wakouniga so umetniška i e a °ddali znanemu umetniku Va-oatinu Omanu. Wakounig: „Mrtvaš-lca naj ne bi bila samo kraj smrti, erTveč s posebnim umetniškim Poudarkom tudi kraj miru, zatišja in 6 auhovnega obeležja." 1 v okviru projekta Zgodovinska n j® bilo prav tako na predlog j bora za kulturo sklenjeno, da i, aj se takoj začne s sanacijo !' bledoe (Kalkbrennofen) na Bili r'c'’ ki se je daleč naokoli kot ji adnja ohranila. Na tem prostoru ti 6 bo po načrtih arhitekta Karla Vouka uredil tudi manjši park z možnostjo namakanja nog. Občina pa je odkupila tudi zemljišče na vrhu Katarine okoli cerkve. Ta prostor se bo primerno uredil, med drugim za večje shode. Delno se bodo izsekala tudi drevesa. Tako bo mogoče občudovati cerkev sv. Katarine, ki jo je blagoslovil blaženi škof Anton Martin Slomšek, od blizu in daleč. Nadaljnja sklepa občinskega sveta: • V Zvezi za odplake Velikovec - Podjuna bodo bistriško občino zastopali Janko Pajank (kot član predstojništva), Fritz Flödl in Andrej Wakounig (zbor članov). Pe-pej Pototschnig je bil imenovan za pregledovalca računov. Občinski predstojnik Wakounig (EL): „Imenovanje je bilo potrebno, ker sta pred kratkim SPÖ in LFA s tesno večino sklenila pristop k Zvezi za odplake. Predstavništvo v zvezi ima svoj smisel v tem, da bodo interesi občine primerno zastopani." • Občina bo podprla pregled hiš in stanovanj v višini 40 evrov. Enotna lista je na seji vložila dva predloga, ki so ju dodelili pristojnim odborom: • Pri cestnem_ ovinku blizu otroškega vrtca v Šmihelu naj se zaradi nevarnosti trčenja vozil in nepreglednosti razdeli cesta na dva med seboj mehanično ločena pasova (Errichtung eines Fahrbahnteilers). • ASKÖ Šmihel naj bi bil, potem ko se je povzpel v podligo, promotor bistriške občine tako, da se mu podarijo dresi in trenerke z grbom in dvojezično oznako „Občina športa Bistrica nad Pliberkom ", Omembe vredna pa je tudi resolucija, ki so jo soglasno sprejeli člani občinskega predstojništva in jo posredovali članom deželne vlade, predsedniku deželnega zbora in klubskim predsednikom deželnozborskih strank. V njej zahtevajo, da deželni zbor, podobno kakor v drugih zveznih deželah, zniža procentno klavzulo za deželnozborski mandat od trenutnih 10 % na 5 %. DVOR___________________ Ponovitev nove maše V nedeljo, 21. julija, je v okviru dvorškega žegnanja ponovil svojo novo mašo mag. Miha Golavčnik iz Podjune. Na Dvor ga namreč veže tesno sorodstvo, kajti njegova mati se je rodila pri Komatarju. Komatarjeva družina pa je pred več kot 35-imi leti sama dala novomašnika - Stanka Trapa, danes župnika na Bistrici na Zilji. Dvorjani so se na ta dogodek zelo dobro pripravili, no-vomašniku pripravili slaven sprejem in ga pozdravili z mlajem. Po procesiji po vasi sta mu deklamirali Magdalena Kap in Franziska Kučej, vaška otroška skupina je zapela, nato pa so spregovorili pozdravne besede podpredsednica šmihelskega farnega sveta dr. Hela Domej, v imenu Dvorjan k in Dvorjanov občinski predstojnik Andrej Wakounig, v imenu občine pa župan Janko Pajank. Številen obisk je tudi letos pokazal, da je dvorško žeg-nanje cenjeno pri vseh tistih, ki ljubijo pristnost, domačnost in prijaznost. Pri bogato obloženi mizi se je vsak lahko telesno okrepčal, pa tudi vreme je bilo tokrat kot naročeno. PLIBERK________________ Gasilci dosegli lepe uspehe Na deželnem prvenstvu v Pradu ob vrhu Stilfsersjocha na Južnem Tirolskem je mladinski oddelek prostovoljnih gasilcev Pliberk tekmovanje zaključil s srebrno in bronasto kolajno. Tudi na mladinskem zmo-gljivostnem tekmovanju deželnih gasilskih društev v Wagni (Štajerska) sta bili izkupiček srebrna in bronasta medalja. Kot edino koroško moštvo so pliberški mladinski gasilci nastopili v kraljevi panogi „Tekmovanje v srebru". Izobrazba ne obsega samo ene pozicije, ampak se mora gasilec znajti na vseh. e Na tekmovanjih so sodelovali: Alexander Kralj, Stefan Hangl, Manuel Schachinger, Patrick Rebernig, Christopher Kolesnik, Markus Kole-snik, Sebastian Dobnig, Daniel Hrastnik, Bernhard Enzi, Benjamin Rader, Stefan Klatzer, Lukas Ko-schutnik in Michael Wastl. J^ljali SO Ha glinasto golobo. V soboto, 20. julija je Klub prijateljev lova na strelišču v Pli-dol k Pr'rec^ streljanje za člane in pijatelje. Udeležba je bila zadovoljiva. Udeleženci so streljali na glinaste 1. ter z malokalibrsko puško na tarčo. Odgovorni za streljanje, predsednik Fric Kumer, tajnik Jurij andl in strelni referent Tomi Partl mlajši so prireditev pripravili in izvedli strokovno in v splošno zadovolj- stvo vs_eh. Izkazalo se je, da je pri Klubu kar nekaj dobrih strelcev, ki bi lahko tvorili samostojno strelsko Foto: F. Wakounig 1. iz.r\cu.ciiu d c je, ua je pi i r\iuuu r\cu i ier\ zlasti trdnega zdravja in osebnega miru. V torek, 30. julija, bo v Mali vasi pri Globasnici praznoval roJstni dan Janez Hudi. Bi-VS6rr|u globaškemu podžupa-nu Prisrčno čestitamo in želi-jrio vse najboljše, predvsem rdnega zdravja^ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se Pridružuje EL. . Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Ani Sturm iz ^okrij. Vsi ostali člani slav-Jonki iskreno čestitajo in kliče-j°.na mnoga zdrava, vesela in m'iosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje Uredništvo NT. nKu ^vatnah pri Šentjakobu je hajaJ rojstni dan Tomaž Mi-au- čestitamo in kličemo na noga zdravja polna leta. Čestitkam se pridružujejo dobri Znanci iz Roža. pred kratkim je slavji 40. Pomlad Kurti llavnik iz Želez-6 Kaple. Vsi domači in drugi orodniki mu ob tej priložnosti n rken° čestitajo in želijo vse albo|jše, šev posebej uspeha Pri študiju. Čestitkam se pri-ruzuje uredništvo NT. Osebni praznik je obhajala Treti Uschnig iz Borovelj, udi njej veljajo naše prisrčne estitke in najboljše želje. D|.^1 ■ Pomlad je v Železni Ka-P" Praznovala Ani Jug. Iskre-Sr° pestitamo in želimo mnogo pr®Ce^ veselja in uspeha tudi v r ,^a Djekšah bo prihodnji to-d ’ 30- julija, obhajal rojstni p n Hanzi Karner. Poslovodji Psojilnice Bank Podjuna pri-Cno čestitamo in želimo mno-d Poklicnega uspeha ter n| Zlvnske sreče tudi v prihod-' čestitkam se pridružuje EL. Okroglo obletnico je v Vo-i?9!1 obhajal Tomi Jug. Pri-cnim čestitkam in najboljšim pJam domačih se pridružuje Uredništvo NT. gnY sredo, 24. julija, je slavila - - Ptnico življenja Ani Ogris Rožu. ^Podnje Bistrice v , lavljen l6hjski ^v|ienki za ta posebni živ- taJsk' praznik iskreno česti-tamc ■ 9 in kličemo na mnoga le-7:. Čestitkam se pridružujejo Pnjatelji in SPD Kočna. ŠENTLIPŠ Poletni koncert s prijatelji Na tradicionalnem poletnem koncertu SRD „Trta” so poleg društvenih skupin kot gostje nastopale „Vidrinke” in „Bleiberger Viergesang”. MoPZ „Trta” pod vodstvom Pavleta Sterna (desno) se je tokrat predstavil z nekaterimi novimi člani. Plajberški „ Viergesang” je poda! knapovske in nemške koroške ljudske pesmi. lovensko prosvetno društvo „Trta” v Žitari vasi redno va-^■/bi v mesecu juliju na tradicionalni in zelo priljubljeni poletni koncert. Medtem ko je društvo ta pevski večer v preteklosti prirejalo v Žitari vasi, so ga z namenom utrjevanja med društvom samim in Šentlipšani lani prvič izvedli v sosednji vasi - v Šentlipšu. Odmev je bil tako močan, da odgovornim društva ni preostalo drugega, kot da koncert kratkomalo prestavijo v Šentlipš. Tako je SPD „Trta” torej že_drugič vabilo v ljudsko šolo v Šentlipš ter poslušalcem pripravilo pester in raznolik pevski večer. Poleg društvenega Moškega pevskega zbora „Trta” pod taktirko Pavleta Sterna ter prav tako društvene folklorne skupine pod vodstvom Rozvite Stern in Radeta Marketza je kot gost tokrat popestrila spored Pevska skupina „Vidrinke” iz Vidre vasi (vodi Traudi Rudolf) ter „Bleiberger Viergesang”. Z zborom iz Bad Bleiberga, ki ga vodi Helmut Göt-zinger, veže MoPZ „Trta” - predvsem pa vodjo Pavleta Sterna -že večletna prijateljska vez, ki jo vedno spet obnavljajo ob raznih skupnih nastopih. Prvič v Žitari vasi je plajberški „Viergesang” nastopil leta 1987, povabilu SPD „Trte” pa se je moški kvartet tokrat odzval že drugič. Vsekakor so Šentlipšani tudi letos bili deležni glasbenega večera na zelo visoki pevski rav- ni, kajti nastopi posameznih skupin niso le navdušili in razgreli srca poslušalcev, temveč so prav presenetili tudi z zelo uspelim in kakovostnim izvajanem raznih pesmi oz. plesov. Koncert sta odlično dopolnjevali še povezovalki Ani Micheuz in Aleksandra Lipuš in s tem prav tako prispevali k zelo uspelem pevskem večeru, ki so se ga mdr. udeležili mandatarji žitrajske EL ter občinski kulturni referent Sla-nitz. Pogrešali pa so prireditelji tokrat župana Jakoba Straußa. Franc Sadjak Klasika na Humu pri Rožeku “»e dolgo pred f „odkritjem klasi-ke” v naših krogih, leta 1985, je Kulturno društvo „Peter Markovič” prvič vabilo na klasični koncert prvo soboto meseca julija v podružniško cerkev na Humu pri Rožeku. Letos, na 17. koncertu, je nastopal kvintet „Akkor-deonissimo” „konkurenčnim" prireditvam prav na isti večer) publiki zelo pester spored, od skladbe za orgle, ki so jo priredili za pet akor-deonov, tja do glasbe iz filma „Miss Marple”. Navdušeno občestvo je „izsililo” z bučnim ploskanjem še tri NaS‘°Palle ^ smfSpokSmS* nega konservatorija v Celovcu. že tradicionalni do- Koroškega deželnega konserva- vu Martine Kanzian in Ferdinan- mači jedači in pijači pri izjemno torija v Celovcu pod vodstvom da Hafnerja so na akordeonih idilični cerkvici na Humu pri Romana Pechmanna. Po pozdra- predstavili številni (kljub mnogim Rožeku. PF Tradicionalni čebelarski izlet k čebeljim maticam izpod Kamniških Alp čebelark in čebe-£',n I J larjev ter pristašev iz Podjune in Roža je šlo z Domom prosvete v Tinjah minulo nedeljo na čebelarski izlet v Slovenijo. Ogledali smo si mdr. plemenilno postajo Pavloviča za čebelje matice. Nedaleč od Velike Planine so nas tamkajšnji čebelarji pogostili s pristnim medovim žganjem, medovim vinom in domačimi jedili. Če-belar-strokovnjak nas je po-bliže seznanil z vzrejališčem matic. Nato je bil na sporedu ogled novega čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici. Tajnik čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec nas je seznanil s tamkajšnjim uredništvom revije Slovenski čebelar ter napovedal, da se bodo v naslednjih letih v tem centru odvijali seminarji in konference. Ljudje se bodo tam poslovno srečavali, je pa tudi primeren kraj za posvete ali različna praznovanja. V tem poslopju bo številnim slovenskim čebelarkam in čebelarjem na voljo tudi čebelarska literatura. Prav tako je Tomec razkril priprave na mednarodni čebelarski kongres APIMON-DIA, ki bo potekal od 24. do 29. avgusta leta 2003 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Do zdaj pa da je javljenih že nad pet tisoč čebelark in čebelarjev z vseh celin sveta. Čebelarji so si seveda ogledali čebelnjake, ki delujejo na različne načine in tudi hišico črmljev, ki jih redijo za opraševanje cvetlic v raznih cvetličarnah sveta. Skupno imajo v Sloveniji še 75' različnih vrst čmrljev. Da pa kot čebelar oz. če-belarka živiš zdravo „medeno" življenje pa so dokazali naši „najmlajši" sopotniki, mdr. 78-letna Ana Reichman iz Želuč, 82-letna Lonki Schellander iz Moščenice ali pa 89-letni g. Oitzl iz Psinje vasi ter 88-letni Hanza Bric-man iz Strpne vasi. Razveseljivo tudi, da so bili tokrat prav tako s seboj mladi čebelarji. m. p. „Rock me, Bališ” Bunka, bunka, bunka... Domačinka pd. Kozamurnca je pravilno opisala glasbo koroških slovenskih klasičnih rockerjev v skupini „Bališ”. ■■■pretekli petek je Bališ na I—^ predstavitvi prve CD pri Kovaču na Obirskem (soprire-ditelj mdr. tudi NAŠ TEDNIK) resda pošteno bunkal pod Obirjem in to v ritmih dobrega starega rocka na obirski način. Ljubitelji že vedo, da Izidor Stern in prijatelji ne bunkajo v angleških zlogih, ampak v obirskih. Več sto oboževalcev dve leti stare skupine je v ritmu mencalo in poskakovalo v obirsko glasno noč in bilo do kraja navdušeno nad dogodkom. Rock na 800 metrov višine, samotna dolina, jasno nebo in predstava, da v tej noči v miru lahko razbiješ svinjo - vse to je igralo vlogo za neobičajni, vendar uspeli poskus, ki kriči za nadaljnjimi. Za vmesno poživitev in razvedritev je skupina pripravila posnetke na velikem platnu, v katerih so starejši Obirčani pripovedovali o minulih in večnih temah, ki jih opevajo pesmi - mdr. seveda bališ (nekoč odpravnina za dekle in hlapce) in ljubezen. Sicer napovedanega in pričakovanega slavnostnega gosta v osebi avstrijske glasbene in so-cialno-dobrodelne zvezde Kurta Ostbahna ni bilo, zato pa je za hip priskočil na pomoč Jožko Vla-sič, glavni pevec pobratenih „Bru-jev”, ki že leta pojejo prvi ton v gradiščanski, če ne avstrijski rock-sceni. Majhni pevski vložek je bil vreden izvedbe. Enourni nastop bališarjev je kot „Bališ” je pod Obirjem navduši! staro in mlado. v trenu minil, kar je seveda zahtevalo še nameček. Potem pa je žal že bilo konec, čeprav bi marsikateri navijač zlahka prenesel še par dodatkov. Tako se je moral spoprijazniti s polurnim premorom do nastopa tržaških „Sni-fers family", ki začuda niso igrali kot predskupina, da poskrbijo za pravo vzdušje. Kljub temu so pokazali, da so zelo dobra in uigrana skupina, ki bi si zaslužila na Koroškem samostojni koncert. S koncertom so bališarji dokazali, da kakovosten rock vžge tudi na koroško-slovenski način, saj pristne simpatizerje rocka nagovarjajo v prvi vrsti vroči ritmi in predirljivi zvoki, te pa je skupina okoli pevca Roberta Lipuša servirala na vročem pladnju. Do naslednjič: Rock me, Bališ! ADKE ŽAMANJE____________. Kulturni užitek Miha Stern je velik ljubitelj dunajske tamburaške skupi" ne Tambečari, ki jih vodi koroški Slovenec Aleksander Černut. Povabil jih je preteklo soboto, 20. julija, v gostišče družine Adija Picej3> njihovim melodijam pa je prisluhnilo okoli 400 navdušenih poslušalcev, med drugim tudi iz Roža, Černutove ožje domovine. Tako nastopajočim kakor organizatorju gre odkrito priznanje za ta veliki kulturni užitek. ___________________x r r r e c I ( 1 k s n n n Mohorjeva 9 rt Se,ek> - £§duliia2002 CELOVEC Koroška črtala Klasiki pri Mohorjevi podporo s- Ne glede na to bo tudi letošnja Klasika pri Mohorjevi velik kulturni užitek. v prvi dve prireditvi Klasika f pri Mohorjevi v letih 2000 in ^^2001 sta bili nadvse odmev-ni: vsakič je prisluhnilo odličnim • 9'asbenikom okoli 500 obiskoval-c®v- Umetniški vodja je bil znani s|ovenski dirigent Uroš Lajovic, ki Poučuje tudi na dunajski glasbeni Vlsoki šoli, med pobudniki pa je Prav tako bil bivši veleposlanik ^opublike Slovenije na Dunaju lv° Vajgl. . 2a letošnjo Klasiko pri Mohor-levi so prireditelji spet povabili opečne glasbenike iz Slovenije in . strije. Osnovna zamisel ostane lsta kakor na začetku: prireditev naJ bi bila v znamenju kulturne iz-^onjave med obema državama ?a Področju klasične glasbe in Ojmbolj plodnega sosedskega zb-l2evanja. Prav tako naj bi bila "Protiutež trenutno prevladajoči ®vent-kulturi" (direktor Mohorjeve ružbe Anton Koren). ^Razlikuje pa se letošnja as'ka pri Mohorjevi v dvojnem oziru. Prvič - z razliko do prvih dveh prireditev, ko so bili vsi trije koncertni večeri na dvorišču Mohorjeve v Celovcu, bosta letos v Celovcu „samo" dva koncerta, tretji pa v Celju, kjer bo nastopil komorni orkester dunajskih simfonikov „Dunajsko koncertno društvo/VViener Concert-Verein" s solistko Mojco Zlobko-Vajgl (v petek, 23. avgusta; Narodni dom). Drugič - medtem ko je prvi prireditvi podprla tudi koroška deželna vlada (lani v višini 100.000,- šil.), je letos podporo odklonila. Vzrok naj bi bila manjkajoča finančna sredstva, direktor Mohorjeve dr. Koren pa ne pusti veljati te utemeljitve: „Glede na dejstvo, da so doslej zaradi razprave o dvojezičnih napisih črtali vse podpore, ki imajo kakršnokoli zvezo z narodno skupnostjo, je treba domnevati, da je to neposredni razlog tudi za odpoved podpore Klasiki pri Mohorjevi." Hkrati direktor Mohorjeve poudarja: „Na drugi strani je po poročan- ju medijev samo Klasika ob Vrbskem jezeru dobila podporo v višini 1,5 mio. šilingov." Prireditelji in soprireditelji (KKZ, SPZ, mesti Celovec in Ljubljana) Klasike pri Mohorjevi zaradi tega niso šli v kolena. Uspelo jim je povabiti ne samo odlične umetnike, marveč so zagotovili tudi financiranje prireditev (izdatki za obe celovški znašajo 35.000 evrov oz. 482.000,- šil.), predvsem tudi s pomočjo sponzorjev in Republike Slovenije, ki Klasike pri Mohorjevi „ne podpira samo finančno, temveč tudi moralno" (generalni konzul Jure Žmauc). Veleposlanik Ivo Vajgl pa je, medtem v novem službenem mestu Berlinu, prepričan: „V prihodnjih letih se bo Klasika pri Mohorjevi širila in zajela ves kulturni prostor med sosedi, kjer obstaja želja po medsebojnem spoznavanju in prijateljevanju v umetnosti." Janko Kulmesch NOV NAJEMNIK Hoferju sledi KIK TEXTIL -Diskont Lani sredi novembra se je podjetje Hofer po 27-ih letih izselilo iz Mohorjeve stavbe, medtem pa je poslovodstvu Mohorjeve uspelo najti novega najemnika, s katerim je sklenilo dolgoročnejšo pogodbo. Gre za trgovsko podjetje KIK TEXTIL - Diskont, ki spada znanemu nemškemu koncernu Tengelmann. Poslovati bo začelo letos septembra, ponudba pa obsega poleg raznovrstnih tek-stilov tudi otroške, igrače. Ciljna publika so predvsem kupci z nižjimi dohodki. V Celovcu ima KIK TEXTIL - Diskont že štiri lokacije, vendar vse na periferiji mesta, lokacija v Mohorjevem poslopju pa je edina v ožjem centru. V celi Avstriji ima KIK TEXTIL 150 lokacij, mrežo pa hočejo razširati na 200. Direktor Mohorjeve Anton Koren: „Poslovanje novega najemnika gotovo pomeni precejšnjo poživitev v tem predelu Celovca. Z večjo frekvenco kupcev bodo profilirala tudi vsa sosednja podjetja, od Zveže-Bank pa do Mohorjeve knjigarne." -Kuj- KLASIKA PRI MOHORJEVI - KDO IN KDAJ? ČETRTEK, 1. AVGUST, OB 20.30 SOBOTA, 3. AVGUST, OB 20.30 Ensemble Wien - Ljubljana Z leve: Wolfgang Sengstschmid (violina), Erwin Kropfitsch (klavir), Miloš Mlejnik (violončelo), Matej Zupan (prečna flavta), ; Romeo Drucker (viola) j:V|ntet „Ensemble Wien - Ljubljana”, ki ga sestavljajo av- 'niski in slovenski umetniki, skrbi za uradno kulturno povezanost Avstrijo in Slovenijo. Odgovoren za oblikovanje zamisli in ures-la'tev projekta je bil celovški pianist Erwin Kropfitsch, hkrati umet-lski vodja ansambla „Wien - Ljubljana". Oto Vrhovnik & Austria Saxophon Quartett Z leve: Peter Rohrsdorfer, Daniela Kettl, Martin Steinkogler, Christian Maurer, Oto Vrhovnik Člani Avstrijskega saksofonskega kvarteta - Austria Saxophonquartett so študirali pri prof. Otu Vrhovniku na dunajski Glasbeni univerzi. Vsestranskost posameznih glasbenikov potrjuje tudi živahna koncertna dejavnost pri znanih avstrijskih orkestrih, med drugim pri Dunajskih filharmonikih. io______________Razno ____________26. luina 200^ „Boriti se za slovenski jezik” Pretekli teden so se na Koroškem mudili mladi Slovenci iz Argentine in Kanade. Slovenke iz Kanade pri obisku na Koroškem. Foto: Gotthardt » #torek, 16. julija, so v Celo-\ / vcu na zaključni prireditvi V mladi iz Kanade in Argentine predstavili svoje znanje in kulturo. Srednješolci 31. letnika RAST iz Buenosa Airesa ter dijaki iz kanadskega Toronta so se v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma pokazali s pesmijo in recitali. Kot je že navada, pridejo mladi v sklopu svojega potovanja v matično Slovenijo, ki ga podpirajo ministrstva, za nekaj dni na Koroško. Tako so po letošnji uspešni udeležbi Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani v nedeljo, 14. julija, po sprejemu na Rebrci uživali ob lutkovni predstavi v Železni Kapli. Ponedeljek so mladi preživeli na potovanju po zgodovinskih krajih, popoldne jih je sprejel rektor Tinj-skega doma Jože Kopeinig, potem pa so se zabavali ob Klo- pinjskem jezeru. V pogovoru je argentinski Slovenec in učitelj slovenskega jezika Lojze Rezelj poudaril, da se na obisku mudi tretja generacija v Argentini, ki svoje ljubezni do slovenskega jezika in kulture ne bo potajila. Dejal je, da so „tudi zelo povezani s Koroško in da je Koroška naša ljubezen“. Kot učitelj slovenščine Rezelj skrbi za slovensko besedo, ki mu je zelo pri srcu. V sobotni šoli - dopoldne poteka pouk za mlajše otroke, popoldne so na vrsti srednješolci - se še posebej posvečajo pravilnim izrekom, poeziji, predvsem pa skrbijo za to, da se nekoliko otresejo španske melodije. Od 1. do 5. letnika se uči slovensko 164 učencev, skupno jih je okoli 500. V zadnjih letih Rezelj opazuje nazadovanje slovenščine, saj „naše materinščine vv družinah ne govorijo več v tolikšni meri“. Omenil pa je tudi, da bi morala matična Slovenija mlad in1 Slovencem v Argentini omogočiti vrnitev v domovino. Ravnateljica slovenske šole v Torontu Sonja Kolenko je povedala, da zelo pozdravlja pobudo, da lahko mladi obiščejo svojo domovino in se udeležijo tečajev. Z 80 učenci je torontska šola na; jvečja slovenska šola v Severni Ameriki. V Torontu živi torej večje število Slovencev, ki imajo dokaj ugodne okoliščine; pred kratkim so celo odprli slovenski dom za ostarele. Gospa Kolenko je povedala, da zelo ceni Koroško in Slovence, k' trpijo zaradi svojega jezika, pose' bej, da se morajo za svoj jez'k boriti. NOVO NA KNJIŽNI POLICI NOVI VODIC: WOLFRAM GUHL, TRIGLAVSKI NARODNI PARK O gorskem raju v Sloveniji FULVIOTOMIZZA a x'o vzameš knjižico v ro-ke, se najprej začudiš I \imenu avtorja Wolfram Gubi in dejstvu, da je prijetna knjižica, ki jo imaš v rokah, prevod iz nemščine, ki ga je tudi izdala ista založba. Na zavitku knjižice zveš, da je avtor, ki sicer živi v okolici Münchna, član slo-vensko-bavarskega društva in velik ljubitelj ter poznavalec Slovenije, posebno še naših Julijcev. To je takoj razvidno tudi iz branja priročnika, v katerem je opisanih dvanajst tur po Triglavskem narodnem parku z dodatnim skokom čez mejo k Belopeškim jezerom in na slovensko obalo. Opisani izleti so različnega tipa in zahtevnosti od obiska Vintgarja pri Bledu in Bohinjskega jezera do vzpona na Jalovec in Triglav. Zaljubljenca v slovenske gore že izda nekaj prvih stavkov pred pravim opisom vsakega izleta. Vsaka tura je opremljena s pregledno skico-zemljevidom in v njej zarisano turo. Na koncu pa nekaj shematičnih podatkov o značilnosti in težavnosti izleta, najprikladnejšega letnega časa, višinske razlike in potrebnih ur za izlet, izhodišča za izlet in kako jih dosežeš z javnimi Trii.tli.ysJ'.i hurJJn: p!,rk Goukl ra| v Sloveniji prometnimi sredstvi ali pa kje si lahko sposodiš kolo za izlet. Na prvih straneh je nekaj zanimivih kratkih poglavij: Naravne danosti Triglavskega narodnega parka, Varstveni cilji in njihovo uresničevanje v Triglavskem narodnem parku, Hoja, ljudska glasba in jezikovne pregrade (seveda za nemškega bralca). Na pot dobro opremljeni, Dostop z vlakom in avtobusom (to seveda omogoča prečkanje posameznega področja, ne da bi se moral vrniti na začetek ture po avto). Med opise izletov je posejano tudi nekaj Branja ob počitku, ki ti še dodatno približa to čudovito naravno okolje. Iz vseh opisov izletov, ki so opremljeni z lepimi barvnimi fotografijami, je vsekakor razvidno, da je avtor sam prehodil opisane poti in ne „preplon-kal” iz drugih sorodnih vodičev, kot se žal pogosto dogaja. Skratka: če te prvi trenutek obide misel, kaj pa je bilo treba še enega vodiča po Triglavskem narodnem parku, si med branjem popolnoma premisliš, kajti to je veliko več kot navaden vodič za izlete - to je pravcato vabilo občudovalca naših gora, ki hoče svoje vabilo na obisk posredovati tudi drugim. Mislim, da bo ta novi vodič po lepem koščku slovenske domovine vsak z veseljem vzel v roke, tudi če ima doma že kaj podobnega, in ga vtaknil tudi v žep nahrbtnika, kamor je po konceptu in formatu tudi namenjen. Rafko Dolhar 176 strani, brošura Mohorjeva založba 2002 Frančiška Roman l #prvih urah I. 1900 se \ / revnemu mizarju na V Krasu rodi hčerka. Kakor vsak otrok, ki se rodi na ta dan, postane tudi ona krstni otrok cesarja Franca Jožefa in prejme v dar tisoč kron. A mati ji umre zaradi nasilnega zaviranja poroda. Pri mladi baronici Frančiška uživa boljšo vzgojo, vendar toliko bolj zagrenjena doživlja socialna ponižanja, ki se dogaja-jo njej, revnemu delavskemu otroku, ker.slabo govori italijansko. S Frančiško je F. Tomizza globoko zarezal v še danes odprto rano Trsta in njegovih ljudi tet se obenem povrnil k zanj tako značilnim obmejnim temam in problemom, tistih, zaradi katerih je postal eden najbolj razpoznavnih in cenjenih sodobnih italijanskih književnikov. Le da v tej knjigi z opazno razliko: če je za konflikti, nestrpnostmi, ločitvami in razkoli iz prejšnjih „istrsko-multikulturnih” romanov slutiti določnejše politične ali moralne vzroke in odgovornosti, je za dokončno odtujitev Frančiške in Nina krivo predvsem neizprosno življenje s svojimi protislovji, nedorečnostmi, intimnimi bojaznimi in zapravljenimi priložnostmi. 181 strani, trda vezava z zaščitnim ovitkom Mohorjeva založba 2002 Kultura 11 nagori Vaščana so spet vabili in prišli so v velikem številu Poletna noč moškega zbora „Vaščane pojo" pri Košarju na Gori (preteklo soboto, 20. julija) je bila tudi letos veliko doživetje za številne obiskovalce. Simpatična povezovalca Gerti in Aleks Schuster. ^prireditelji so pripravili vse in p1^še več, da bi bil ta večer za obiskovalce čim bolj prijet-®n (npr. so poskrbeli skupno z 9asilci za vzgledni parkirni red že Podaj ob cesti, postavili klopi in der ter „kunštno” naslonili vaso-talca na steno pri Košarju, poleg , 9a Pa pripravili vse za lačne že-°dce). pa tudi sv. Peter se jih je Srnilil in poslal prelep sončni za-°n in mirno večerno ozračje, v 2adju pa si blagodejno čutil obri-6 cerkve pri sv. Luciji. Gerti in Aleks Schuster sta v 9 avnem dvojezično pa tudi rima-0 vodila skozi ves večer, pred-avila skupine pa tudi pobarala, , (se da s prepevanjem kaj zas-2'ti. Odgovor so dali že rajni je-'cni dohtar iz Vrbe na Kranjskem p dve skupini, ki prihajata iz Osernove ožje domovine in sta astopiii tudi preteklo soboto pri J^arju: Kvartet KUD „Dr. France rešeren" iz Žirovnice blizu Vrbe Nonet (ta večer pravzaprav ok-I ) ..Vasovalci", ki prav tako delu-p y okviru KUD „Dr. France . rcšeren". Sicer pa se Žirovnica 2upnija Brezje lahko ponašata z enkratno „statistiko": poleg največjega slovenskega pesnika izhajajo iz tega predela Slovenije še Fran Šaleški Finžgar, Matija Čop in Janez Jalen. Š strani domačinov pa smo seveda slišali Vaščane, te pa tudi v manjši, ali nič manj mikavni instrumentalni zasedbi. Pod vodstvom Jožka Kovačiča so zapeli prav tako srčno in prijateljskemu srečanju primerno. Šlišali smo mnogo ponarodelih melodij, predstavljenih na prijazen način, in ostale so nam še kar nekaj časa v ušesih. Andrej Feinig Vaščane imajo tudi odlično instrumentalno skupino. Vasovalci so prišli iz Žirovnice in se izkazali kot zelo privlačni pevci. T PETEK, 26. julija 18.10-19.00 Utrip kulture A SOBOTA, 27. julija 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 28. julija 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00 -18.30 Glasbena E PONED., 29. julija N 18.10 - 19.00 Kratki stik TOREK, 30. julija 18.10 - 19.00 V Otroški spored SREDA, 31. julija 18.10- 19.00 Glasbena mavrica O 21.30 -22.30 Večerni spored R ČETRTEK, 1. avgusta F 18.10 - 19.00 Rož - Podjuna - Žila NEDELJA, 28. julija 2002 mo PONEDELJEK, 29. julija 2002 ORF 2, 4.05_____________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Kreativne počitnice: mladi umetniki na Rebrci ustvarjajo letos na temo „Musical" • Novi kombajn - ponos mladega kmeta na Božičevi domačiji v Dobu. Marko Trampusch žanje za Strojni krožek Podjuna • Posvečena je cerkev v Kortah sv. Križu - žegnanje pa Korčani obhajajo na dan sv. Marjete • Žlahtno ljudsko glasbilo: 12. Srečanje harmonikašev na Obirskem • Nogomet: SAK v pokalnem tekmovanju proti ASK Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva od 6. do 18, ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00- 9.00 9.00- 12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva (17.30 -18.00) ponedeljek, 29.7.: Iz bogate pevske skrinjice; torek, 30.7.: Slovenske podoknice; sreda, 31. 7.: Pesmi ob žetvi; četrtek, 1. 8.: Iz naših vasic: p'r Žili rožce rastejo ...; petek, 2. 8.: Sosed pri sosedu • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 27. iuliia: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 - 14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farani nedelja. 28. iuliia: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 - 12.00 Iz zlate dvorane; 12,00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. @D ©n Zajtrk s profilom v nedeljo, 28. julija 2002; • gost v studiu: Vili Moschitz. predsednik Slovenske gospodarske zveze Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure !E? © Petek, 26. julija ŽELEZNA KAPLA Romarski dan pri Devici Mariji v Trnju Sv. maše: ob 7.30, 8.30 in 10. uri (bogoslužje ob 10. uri bo daroval novomašnik mag. Miha Golavčnik, nato novomašni blagoslov in pete litanije Kraj: v cerkvi pri Devici Mariji v Trnju Vabi: Župnijski urad Železna Kapla CELOVEC Predavanje Svetovno dogajanje kot osebni izziv Predava: Marko Pogačnik (kipar, geomat in književnik) Kraj: v Musilovi hiši (Bahnhofstraße 50, 1. nadstropje) Čas: ob 20. uri Vabi: Galerija Falke KORTE Odprtje etnološke razstave o lanu in ovci iz Narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze „Ko bo cvetel lan/ Wenn der Lein blüht” Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Franci Spregovorila bosta: Irena Destovnik (avtorica razstave) in dr. Janko Malle Glasbeni spored: Dana Smrtnik, citre Vabijo: Slovensko prosvetno društvo .Zarja”, Slovensko prosvetno društvo „Valentin Polanšek”, Slovenska prosvetna zveza Sobota, 27. julija REBRCA Zaključna prireditev Tedna mladih umetnikov 2002 Čas: ob 10. uri Kraj: v Mladinskem centru na Rebrci Vabita: Krščanska kulturna zveza in Mladinski center Rebrca Nedelja, 28. julija VEŠKI STAN Žegnanje na Peci pri Veškem stanu Čas: ob 10.30 sv. maša, nato družabnost (za jed in pijačo bo poskrbljeno) Kraj: pri Veškem stanu Vabi: Planinska skupnost Večna vas - Podgora CELOVEC Klasika pri Mohorjevi Ensamble Wien-Ljubljana (Wolfgang Sengstschmid -violina, Erwin Kropfitsch -klavir, Miloš Mlejnik - violončelo, Matej Zupan - prečna flavta, Romeo Drucker -viola) Čas: ob 20.30 Kraj: na dvorišču Mohorjeve Vabi: Mohorjeva družba v Celovcu Soprireditelji: K KZ, SPZ, mesti Celovec in Ljubljana Petek, 2. avgusta ZGORNJE ZAMAN J E Koncert z geslom: „Zadoni naj pesem domača” Nastopata: „Oktet Suha" in Moški pevski zbor „Vinko Poljanec” Zabavna glasba: „Podjunski trio” Čas: ob 20. uri Kraj: pri gostilni „Gasthof am See” Vabita: Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec” in družina Adi Picej Sobota, 3. avgusta CELOVEC Klasika pri Mohorjevi Austria Saxophon-Quartett (Peter Rohrsdor-fer, Daniela Kettl, Martin Steinkogler, Christian Maurer; vodja: univ. prof. Oto Vrhovnik) Čas: ob 20.30 Kraj: na dvorišču Mohorjeve Vabi: Mohorjeva družbg v Celovcu Soprireditelji: Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, mesti Celovec in Ljubljana REBRCA Zaključna prireditev Tedna mladih umetnikov 2002 Čas: ob 10. uri Kraj: v Mladinskem centru na Rebrci Vabita: Krščanska kulturna zveza in Mladinski center Rebrca Nedelja, 4. avgusta OBIR V spomin na Valentina Polanska in Hermana Velika Pohod na Obir Zbirališče: ob 11. uri Kraj: na vrhu Obirja • Nazajgrede piknik na Marofu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Valentin Polanšek Ponedeljek, 5. avgusta LOČE Večer ob zvokih tamburice Nastopa: Tamburaški ansambel.Loče Čas: ob 20. uri Kraj: pri Pušniku v Ločah (gostilna Wrolich) , Vabi: Tamburaški ansamb6 Loče PODEN Kmečki praznik pod Vrtačo Čas: ob 10.30 sv, mašav farni cerkvi v Slovenjem Plajberku, ob 12. uri kosilo ^ in zabava s Triom Pavlic,0 13.30 kulturni spored, ob 14.30 nadaljevanje praznik (otroški program, možnost ogleda znamenitosti kraja, Mlaka, Jezerce) Kraj: pri Podnarju Vabi: Skupnost južno-koroških kmetov VETRINJ Koncert samospevov Antona Nageleta in Franceta Cigana Nastopajo: Bernarda Fink-lnzko (mezzosopran)1 [J Marko Fink (bariton), ze Špela Filipič (klavir) lo’ Kraj: v Dvorani fresk v samostanu ne Čas: ob 19.30 Sl Vabi: Krščanska kulturna us zveza ii!i IEDEN mladih umetnikov Otroci vabijo na ogled ustvarjenega \ /ponedeljek, 22. julija \i 2002, se je v Mladin-* skem centru na Rebrci 2acel prvi Teden mladih umet-nik°v, ki ga Krščanska kultur-na zveza in Mladinski center na Rebrci prirejata vsako leto . Počitnicah za otroke med 6. 'n 12. letom starosti. Z otroki elajo umetniki kot Barbara Moseneder, Edi Oraže, Neži-a Novak, Tine in Breda Varl, “arbara Plečko-Oberčkal, Kri-sj'Jan Sadnikar, Herrn! Pavlič, ^Ja Kozjek, Izidor Stern I. dr. Prostem času jih vodijo uči-6J' in izkušeni voditelji skupin. Ker število udeležencev raste iz leta v leto, se že nekaj let prirejata dva tedna. Drugi teden se bo začel v ponedeljek, 29. julija 2002. Ob koncu vsakega tedna je zaključna prireditev, pri kateri otroci pokažejo staršem in gostom, kaj so med tednom ustvarili. Zaključni prireditvi Tedna mladih umetnikov 2002 ■ v soboto, 27. julija 2002, ob 10. uri in ■ v soboto, 3. avgusta 2002, ob 10. uri v Mladinskem centru na Rebrci A S K Ö ŠMIHEL vabi na športni praznik §fiored: * v soboto, 3. avgusta: ob 18. uri prva prvenstvena tekma v podligi proti Bilčovsu, nato (ob 20. uri) bo 'Oral „Hollidaysextett & Tanja" v nedeljo, 4. avgusta: ob 11. uri počastitev najus-Psšnejših športnic in športnikov občine, za zabavo bo poskrbela „Jauntaler Trachtenkapelle - Loibach v ponedeljek, 5. avgusta: nogometni turnir starih; bdojek na ražnju; Alpe Adria Band A S K Ö BILČOVS vabi na nogometni turnir „Carnica-cup 2002” Športni klub ASKÖ Bilčovs je letošnji prireditelj nogometnega turnirja „Carnica-cup 2002”, na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe jz Roža: ASKÖ Šentilj, DSG Sele, ASKÖ Brnca, SV Šmarjeta, DSG Borovlje, ATUS Borovlje in domačini ASKÖ Bilčovs. Turnir se bo pričel v petek, 26. julija ter nadaljeval in končal v soboto, 27. julija. Seminar Koroška med Dravo in Krko od 27. do 28. julija (ob 9. uri) v Galeriji Falke v Libučah Seminar bo vodil Marko Pogačnik Obstajajo redke pokrajine, ki delujejo kot hologram °veškega telesa. Osrednji del Koroške je obdarjen s to Posebnostjo. Pri seminarju se bo hkrati obravnavala celo-'tost človekovega bitja in pokrajina med Dravo in Krko. , P°2nal se bo nov sistem energijskih centrov pri človeku, akršen se razodeva v povezavi s procesom Zemljine pre-n^2!36 in doživljala se bo odgovarjajoča razsežnost pri Pokrajini. Storilo se bo tudi dobrega za pokrajino v smislu davljenja prostora. Hispevek: 153 evrov Opozorilo. Naša društva prosimo, da nam termine za prireditve sporočijo vsak teden najkasneje do torka - do 13. ure uredništvo faks: 0463/51 2528*22 e-mail: sadjak@nastednik.at Prodajamo: Stanovanje v Celovcu Krassnigstr. 36 površina: 125 m2 + terasa + 2 garaži; 5 sob + kopalnica + WC obrnite se na: ZVEZO BANK, Dl Johann Čertov, tel. 0463 51 23 65 - 66, e-mail: johann.certov@pzb.at www.zvezabank.at @ d^EDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: zaston= ”Narodni svel koroških Slovencev“, ki ga lovec VT>lredsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-PrejgL ' acherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik naro(jnfh Pf^Pore iz sredstev za pospeševanje ne, ^Poosti. Narodni svet zastopa politič-Sloven(Podarske in kulturne pravice in interese ustaVr|p v .na Koroškem na osnovi avstrijskega Prav, ,?? ln pravnega reda, zlasti društvenega nih skimpUrin dru9ih norm' za zaščito narod-^ržavnih051'ler na osnovi mednarodnih in med-n Pogodb, konvencij, načel in priporočil o I M P R E S U M varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. -S6 04239/26 42 Faks: 04239/26 42 76 e-mail: offiee@sodalitas.at od ponedeljka, 29. julija, od 10. ure, do sobote, 3. avgusta Slikanje pokrajin na južnem Koroškem Voditelj: Christian A. Hecher od sobote, 3. avgusta, od 9. ure, do sobote, 10. avgusta, do 13. ure Slikanje ikon za začetnike in napredujoče Voditeljica: mag. Silva Boži-nova-Deskoska v ponedeljek, 12. avgusta, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice v Kazazah kot sklep vednega češčenja z novomašnikom v petek, 16. avgusta, ob 18. uri Odprtje razstave Barbare Sebath iz Gradca v petek, 16. avgusta, ob 20. uri Odprtje razstave: „Od križa do zemlje” Razstavlja: Heimo Luxbacher od ponedeljka, 19. avgusta, do petka, 6. septembra - vedno med 9. in 12. uro Priprava na popravni izpit -angleščina ROMANJA IN POTOVANJA od petka, 23. avgusta, do sobote, 31. avgusta 2002 Romanje v Torino, La Salette, Lurd, Nevers in Einsiedeln Spremljevalec: žpk. Valentin Gotthardt od sobote, 31. avgusta, do sobote, 7. septembra 2002 Potovanje v Santiago de Compostela Spremljevalca: diakon dr. Siegfried Muhrer in rektor Jože Kopeinig V' Sport 76-kratni koroški prvak Robert Kropiunik S sistematičnim delom so uspehi povsod možni Robert Kropiunik je kot aktivni športnik osvojil 10 avstrijskih in 76 koroških naslovov. Kot trener pa je z novimi metodami pokazal nove poti do uspeha. Robert Kropiunik ima velike načrte. V Celovcu hoče uresničit' večnamenski športni center, ki pa ga trenutno koroška vlada blokih- ■ Uspehov je Robert Kropiunik vajen že iz mladih let, ko je v lahki atletiki štel med najboljše na Koroškem in v Avstriji. V različnih panogah (400 m, 400 m čez ovire, skok v daljino, peteroboj) je osvojil 10 avstrijskih in 76 koroških naslovov. Najuspešnejši je bil leta 1967, ko je dosegel kar 9 koroških rekordov. Dodatno je igral tudi še nogomet v koroški ligi, tekmovalno smučal ter se ukvarjal še z drugimi panogami. Tako si je nabral veliko izkušenj. Po aktivni karieri je že kot 24-letni svoje izkušnje združil v trenersko delo, kjer je bil uspešen v različnih športnih panogah. Največje uspehe je imel s svojimi varovanci v lahki atletiki, kjer je kot doslej edini trener pripeljal atlete v štirih različnih panogah do avstrijskih rekordov (Gruber -skok v višino, Frank - met diska, Münzer - tek na 800 m, Granig -400 m čez ovire). Pri celovškem KLC je Kropiunik v 70-ih letih uvedel novo dobo uspehov s tem, da je začel nov način treninga, ki je bil popolnoma sistema- tičen, nič ni bilo več prepuščeno slučaju ali samo talentu športnikov. Kropiunik: „S tem smo pri KLC tudi veliko več športnikov pripeljali do vrhunskih uspehov, kot še v letih poprej.“ Š sistematičnim treningom je imel uspeh tudi v drugih panogah. Kot državni trener v smučarskem bobu je z avstrijsko reprezentanco osvojil 24 svetovnih in 32 evropskih naslovov. V nogometu je skupno s pokojnim trenerjem celovške Austrie Gerdijem Sprin-gerjem pričel nov način treninga vzdržljivosti in hitrosti (Kropiunik je na novo definiral obremenitve in odmore) in to z velikim uspe- Robert Kropiunik - (slika izleta 1970) lahki atlet, trener, smučar, učitelj, umetnik. je po dveh mesecih tekla 100 metrov pod 12 sekund, v dvobojih so bili tedajšnji Austrianci vrhunski. Kropiunik: „Gerdi Springer sprva ni hotel verjeti v uspeh sistematičnega kondicijskega in hitrostnega treninga (ki je danes že standard -op. uredn.), a je bil potem zelo navdušen in seveda tudi zelo uspešen v državni ligi. Za Kropiunika so uspehi v lahki atletiki, smučanju in v nogometu dokaz, da je s sistematičnim delom možno doseči veliko več, kot sicer. Tudi manj talentirani športniki lahko dosežejo vrhunske rezultate. S Sinergije. Po mnenju Kropi^ ka je možno, da ena panoga od druge mnogo profitira. Njegova Vi' zija je večnamenski športni cente1'; E kjer bi pod skupno streho trenira različne športne panoge. Nje90' projekt, na katerem je delal 10 l® medtem podpira 20 strešnih org® nizacij, le deželna politika in mesi0 Celovec zaenkrat še ne vidita P01 rebe. Kropiunik, ki je očitno tudi W krat spet času malo naprej, P( kljub temu še ni vrgel puške koruzo, saj upa, da se bodo P1 ioli' tične strukture v deželi kmalu sp®1 spremenile in da bodo novi vlada P joči 1 mio. evrov dragi projekt ur® JUUI I UMU. UVIUV Utdyi piujor^ - . sničili. Vsekakor bi bil to edinstv®' projekt v Evropi. , h0 ri Preden pa bo tako daleč, ^ u gotovo še mnogo atletov teklo P ^ starem celovškem stadionu. nr učite1!1 tr piunik, ki je bil po poklicu hom. Cela ekipa celovške Austrie deloma svojim delom v 70-ih in 80-ih letih je Kropiunik vsem na Koroškem pokazal pot. Kar je on pridigal že pred 30-imi leti, je danes večinoma standard pri večini športnih panog. pa si čakanje na uvidevnost kr^ 9 ša z umetnostjo. Pred kratkih1 [ imel v Celovcu vernisažo svojj ® novejših akvarelov. Samo d deželi ° njegove kreativnost bi škOvivv—-- , Silvo Kun16 politikom gotovo ne škodovala^ ^ v Sport PREDKROG državnega nogometnega pokala ASK/FCK - SAK ali tekma Izkušenosti proti mladosti V soboto (ob 17.30) se za SAK prične jesenska tekmovalna sezona s po-kalno tekmo na tujem proti celovškemu ASK/FC Kärnten. M: imo je čas brez nogometa! Ta konec tedna se - - namreč prične jesenska ' ®KrT|ovalna sezona s predtekma-a' 1 državni pokal („Memphis-jpi- )- ki teden pred štartom prod ”enstva veljajo kot zadnje merilo vi- PriPravljenosti oz. kot prolog za tet 7enstv°. Nasprotnik SAK je fili-irali Kärntna - regionalni ligaš p ^k/FCK. Medtem ko SAK velja let f Zel° izkušeno in zrelo moštvo, ' Vlada pri ASK/FCK v prvi vrsti 9sto vr ad°st": Moštvo namreč sesta-,nt. 7° večinoma mladi, a zelo per-’ J ™vni igralci, katerih posebna 3 0c ie odlična telesna pripravlje-, < vsSt- Doda,no j'11 odlikujeta pred-!«,ern hitrost ter svež način igre. l0, s7azadnje zaradi tega trener P Jagodič močno pogreša d skodovanega libera Simona >