Gospodarski sliod v Mariboru. Kadar govorijo naši državniki in politiki o kmetskem stanu, imenujejo ga s ponosom steber cele države. In nemara res verjamejo svojim besedam. Kajti kadarkoli je treba prevzeti v državi kako breme, hitro se spomnijo na ta steber ter zavalijo nanj vso težo. Toda vse ima svoje meje. Preve6 se je že obložil in obtežil kmetski steber, zato se je za6el šibiti in razpadati. Ako se mu hitro ne pomaga, ako se kraalu ne podpre, porušil se bo ta najmo6neji steber naše države in se spremenil v razvaline. Kmet sam 6uti, da mu gine zemlja pod nogami, in s strahom se ozira njegovo oko naokoli, da bi zagledalo pomo6nika, reSitelja. In kako se razveseli, kadar opazi može, ki se zbirajo z resnim namenom, da bi mu pomagali izboljšati slabo stanje. To veselo zaupanje se je pokazalo tudi zadnji 6etrtek dne 12. januvarija v Mariboru v prostorih hotela «znr Stadt Wien,» kamor so za kmetske blaginje gore6i možje sklicali zaupni shod, da se posvetujejo, kako bi se v sedanjih slabih 6asih kmetskemu stanu najlažje pomoglo zopet na noge. Zaupni možje in kmetje, povabljeni k shodu, so se v velikem številu odzvali vabilu ter prihiteli v Maribor. Videli smo zastopnike iz vseh krajev krasnega slovenskega Štajarja. Zaupnemu shodu je predsedoval šentlenartski dekan Jurči6, podpredsednikom pa je bil izvoljen odvetnik dr. Pipuš in zapisnikarjem odvetnik dr. Glaser. Ob pol 12 se je za6elo zborovanje. Prvi je govoril državni poslanec in voditelj krš6anskih socijalistov na Kranjskem, prof. dr. Krek. Njegov govor je bil strogo pou6nega zna6aja. Neznosnih gospodarskih razmer so kriva napačna liberalna na6ela, po koiih je prikrojena sedanja človeška družba. Naš kmet je bil vajen na tesno družinsko življenje. Trgovati med svetom mu ni bilo treba. Kar je potrebovala družina, oskrbelo se je doma, kar je zahtevala gosposka, pla6alo se je z domačimi pridelki, in ne z denarjem. Toda prišel je liberalizem s svojimi pogubnimi kapitalističnimi na6eli. Denar je zavladal in kmet bi moral za6eti z denarno trgovino. Njegovi pridelki so se vrgli na svetovni trg, in tudi njegove potrebe so se nahajale odslej le na tem trgu, odkoder bi si jih naj kupoval. A naš kmet ni mogel stopiti na svetovni trg. Zato ni bil vzgojen, temu je nasprotoval tudi zna6aj njegovega stanu. Navezan na o6etov dom in doma6o zemljo ni mogel biti danes tukaj, jutri tam. Vsled tega je prišel v roke Spe^nlantom, agentom, prekupcem. Toda ker se družabni red ne spremeni, treba se je kmetu prilagoditi sedanjemu redu. V izobrazbo in pomo6 naj so mu za ta korak zadruge, konsumna društva in posojilnice. S to organizacijo pa bo storjen ludi za6etek novemu družabnemu redu, v katerem bi se naj proizvajanje in kroženje blaga nahajalo v rokah gospodarskih organizmov. Govorniku so ve6krat živahno pritrjevali in ko je nehal, razlegalo se je po dvorani burno ploskanje. Na to je nastopil voditelj žalske zadruge, Ivan Ka6, ki je slovenskemu narodu znan kot »Žaljski« po svojihlepih povestih v knjigah družbe sv. Mohorja, našim 6itateljem pa še posebej kot razumen in prakti6en pisatelj 6lankov «Kmetske zadruge*. Razlagal nam je pou6ni namen zadrug, da se povzdigne strokovno znanje kmetskega stanu. Pripovedal nam je tudi, koliko vspehov je že dosegla žaljska zadruga, kajti povspeševala je umno obdelovanje kmetskih posestev, pridobivala po nizki ceni kme6ke potrebš6ine ter priskrbela kme6kim pridelkom (hmelju, ovsu itd.) drage kupce. Za njim je govoril J. Stanovnik, voditelj z gospodarsko zadrugo združenega konsumnega društva v Horjulu na Kranjskem. Njegova doma6a in šaljiva beseda, s katero je razkladal velik pomen zadruge in konsumnega društva v Horjulu za gospodarsko blagostanje ondotnega prebivalstva, je vsem poslušalcem mo6no ugajala. 0 vspehih horjulske zadruge je govoril naš list že lani v zadnjih dveh številkah natan6neje. Na shod je prihitel tudi tajnik «Zveze slovenskih posojilnic,* Fran JoSt, ter nas vnemal za ustanovitev Raiffeisenovih posojilnic. Nad tri ure je trajal pomenljivi shod. Vsakdo se je lahko prepri6al iz besed govornikov, da je v sedanjih časih za kmeta zadružna organizacija nujno potrebna in da ni brezuspešna. Udeleženci naj širijo to prepričanje po celem slovenskem Stajerju in potem naj sledi resno delo, v pomo6 in blagor kmetskemu stanu!