Misli ob novih namestitvah Za pravilen kulturni razvoj slovenskega naroda, je vprašanje rednega prirastka učiteljskega naraščaja zelo važno; po svoji pomembnosti za vzgojo in pouk našega narodnega naraščaja pa predstavlja problem, ki mu je treba posvečati največjo pozornost. V našem glasilu smo neštetokrat kazali na veliko število brezposelnega učiteljskega naraščaja, a istočasno smo tudi opozarjali na nepopravljivo škodo, ki jo narodnemu organizmu povzroča pomanjkanje učnih moči na raznih šolah. V stotine ise je dvigalo število zaprtih razredov in pred zadnjimi namestitvami je manjkalo v Sloveniji nad 200 učnih moči. Namestitve novih učiteljev in učiteljic so dosedanjo zadevno sliko znatno izpremenile. Izgleda pa kljub temu, da bomo morali v kratkem beležiti pomanjkanje učiteljskega naraščaja. Kako to? 2e dve leti ni dalo učiteljišče nobenega prirastka. Dva zaporedna letnika vseh učiteljišč v Jugoslaviji sta bila zaprta in zato se je število brezposelnih učiteljskih abiturientov, ki je bilo že zelo veliko, v tem času vidno nižalo. Vsaka nova namestitev je redčila njihove vrste, kar jcseveda le razveseljiv pojav. Toda novincev ni! In če pomislimo, da je z zadnjimi namestitvami v Sloveniji skoraj rešeno vprašanje brezposelnih učiteljskih abiturientov, se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali bo sedanje omejeno število dijakov in dijakinj učiteljišča moglo zadostiti zahtevam pravilnega kulturnega razvoja naroda po novih učnih močeh? Ali bo v prihodnjih štirih letih diplomrranih toliko učiteljev in učiteljic, kolikor bo praznih in izpraznjenih učiteljskih mest? Oglejmo si številke! Od 208 brezposelnih učiteljskih abiturientov, koiikor jih je izkazovala naša statistika, jih je sedaj nameščenih v Sloveniji 158, a v drugih banovinah jih je dobilo mesta 20. Poleg teh jih bo 12 sprejetih v dnevničarsko službo. Skupno jih sedaj vstbpa v poklic 190 in ako si od onih 208 do sedaj čakajočih ni nihce izbral drugega poklica, ali sicer resigniral na učiteljsko službo. tedaj jih ostane še 18. Upati je, da bodo tekom letošnjega šolskega leta tudi ti poslednji osrečeni z namestitvenimi dekreti. Vso bodočo potrebo po novih učiteljih in učiteljicah bo moral kriti prirastek iz učiteljišč, ki pa nikakor ne more zadostovati. Po dveletnem prestanku so bili 1. 1935. ponovno otvorjeni prvi letniki učiteljišč, toda z maksimiranim številom 20 dijakov in 10 dijakinj. To maksimirano število je veljalo do letos. Če računamo s tem, da je skoraj izključeno, da bi vsi. ki so ise vpisali v prvi letnik, vseh pet letnikov zdelali in tudi srečno prestali diplomski izpit, tedaj smemo predvidevati, da bo prihodnjo jesen v Sloveniji skupno z abiturientkami iz privatnih učiteljišč. v najboljšem primeru le 70 do 80 učiteljskih abiturientov (-inj), ki se bodo potegovali za učiteljsko službo. Približno tako število abiturientov bodo dajala učiteljišča vsa nadaljnja štiri leta. Praksa je pokazala, da se v Sloveniji, zaradi upokojitev, smrtnih primerov, otvoritev novih oddelkov, odhoda na višjo pedagoško šolo, ostavk in iz drugih vzrokov, izprazni letno približno 150 učiteljskih mest. Primerjava števila abiturientov s številom praznih mest nam pokaže povsem jasno, da se bo v prihodnjih štirih letih pokazalo znatno in občutno pomanjkanje učiteljstva. Ali ne bodo odločujoči činitelji takrat klicali nazaj onih, ki so, prepričani, da v svoji ožji domovini ne pridejo tako kmalu do službe. zaprosili za namestitev v drugih banovinah? In dalje, ali ne bodo klicani tudi oni, ki so proti svoji volji odšli drugam? Prav gotovo so z navedenimi dejstvi računali tudi na odločujočih mestih, kajti letos je bilo na državnih učiteljiščih v Sloveniji otvorjenih 6 prvih letnikov. Tako se je glasil odlok. toda prijav za ženske razrede je bilo preveč, za moške premalo. Za dva prva moška razreda (80 predvidenih mest) v Ljubljani je bilo 82 prijavljencev, a od teh le 57 sprejetih, ker ostali niso izpolnili vseh pogojev; za en ženski razred (40 predvidenih mest) je pa bilo 195 prijavljenk in le 40 sprejetih. Povsem drugačno sliko nam nudi Maribor. Tu se je za dva moška razreda (80) prijavilo komaj 35 reflektantov, ki so bili menda tudi vsi sprejeti, a za en ženski razred (40) je bilo od 75 prijavljenk sprejetih 40. Navedene številke ne kažejo ravno rožnate perspektive za bodoči razvoj našega šolstva, dajo pa obenem mnogo misliti. Brez dvoma bo nujno potrebno ugotbviti in odstraniti vzroke.