KMETIJSTVO IN KMETIJSKE ORGANIZACIJE
UPRAVLJANJE V KMETIJSKIH ZADRUGAH
V  zadnjih dveh letih  je  krnetijisko za-družništvo zaanamovalo niočan vzpon gle-de   mater.ialn-e   krepi.tve   zadr.uig,   a   prav tako tudi glede čedalje širšega povezova-nja zadrug z  iudividualnimi  khietijskinni proizvajalci. Tak razvoj terja, da sct za-drugi  zagotovijo taka notranja  razinerja. t katerih bodo in.teresi skupnosti d.n inte-resi   iiidividuailnih   proizTajale&y   skladrai. Eno  izmed  bistvenih  vprašanj  v   zvezi  s lem je upravljamje zadrag. ki rni do kon-ca rešeno.
Kakor je zoano, s-ta po veljaviii ured'bi o kmetijskih zadru.gah orga.na zadruge skupščina iin upravni odibor. Ker sesta"v-]jajo skupšči>DO vsi člani zadruge in ker se ' ta seslane večitnoma enlcrat na leto, je organ, ¦ ki dejahsko upravlja zadrugo, praktično upravni odbor. Ros omogoča urediba obstoj zadružinih svetov kot args-nov zadruge (še oelo več, določeno jc, da tam. kjer obstaja zadružni svet, ni niti nujmo da bi skniipščima obstajalaK 1a organ pa je bW mailo kje Yzpo.stavljew. Razen tega ni izirecno urejeno nd>ti Tnprašanje prisfojmosti zadružnih upraivniikoiv.
iSfeenak interes za krepitev zadrug
V  takem položaju družbetna proiz^voana sredstva nJso bila v mnogik zadrugak za-varovaoa   pred   >pritiskom   drobnolasteii-škega    egoizroa«.    To    je    mogoee    raz-ložiti tako, da so bili v organe  upravlja-nja  pretežno  izvoljeni  člarni   zadrug   (za-družnihi — imdjiTidualni posestniki). med-¦tem ko je bilo število delarcev jin usluž-bencer. ki so v slalnem delovnem razmer-ju, nesorazmemo majlino. Naj naTedemp priiner.
V  20 kmetijskih zadnigah t pančevskem okraju. ki so lani imele blizu 140 milijo-nov din dohodka. bruto prometa  pa  nad 2 miJijardi,  je skuipno 240 članov  nprav-nj]i  odborov.  Od  tega  števila   je   145  za-sebnih  kmetovalcev, 70 clanov  so delavci in   uslužbenci   izven   zadrug.   6  članov   so gospocrinje, medtera ko je bilo <xi skiipno l.%5 delavcev in uslužbe-nccv. ki so zapo-slemi v  zadrugah  in  njihovih obratih,  iz-voljenih v upravne odlw>re Ie 2\. Pa še e>n zanimiv   podaiek.     O(l   skuipnega   števila članov npravnih odiborov je  samo 30 g<>-spodarstev  sklenilo  kooppracijo  z  zadru-prami na skupni površini 120 oralov. in 1o: višjo obliko  kooperacfje   13.    nižjo 5  in ushižnostno   razmerje   )2  ffospodarsJev.
Taka sestava organov npravljanja t zadriiigah povori. da d«lavci vn uslužbenoi. ki so zaposleni v zadni-frah niso niogli popolnoina urpstiiei-t{ svoje proizvajalske pravice, to pa je nujno moralo no^atiTno v.pil.ivati tudi' na ^plošni nspeh vn poslovanje zadrng. To je posebno prišlo do izraža v tcm. da niso biii vsi rlani takih upraT-mih odborov ena.ko zainteresirani 7M kre-pitev zadragp in njon« vloge t kmetijskri proizvodnji. Praksa jp pokazala. io pa je popolnoinh Tiaravno. da so v /ndrnsrali za-posiloni dclaTOi in ushižbenci pokazali večji iin+eres za nspeh zadru^e \n krepitev
nje.nili skladov, medtem ko s<>-niinog'i za-družniki težil.i za tem, da bi bil reaiizira-ni dohorlek pretežno razdeljen m«d člane, niainjši dcl pa naj bi se <xlve<fel v sklade. l>ogajalo se je celo, da se ob razdclkvi dohodka n.i vprašate za tnnenje dedavc«^. in u»lu/l>eincey, ki s<> v stalnem delovnem razmerju, kcr jih nekatere zadruge ne treitirajo kot zadružne člaiiic
Ko je /e govora o tch pojav.ih, moramo omeniti, da je v Tečjem številu zadrug-pri reševainju probleniov in vodstva pra-viilne politike izostala tudi ponioč smdi-kalniili organ.izaeij. Skle^j), da siindikalnc or^nizaoije >niso nawle svojeiga mesta v rle-In zadTiiffs, tolmačijo bolj aJi manj s tcm, da iudi »njihovo vprašanje ni roSo-no<. Gre prav zato, da delavci in iksI-už-benci, ki so zaposlena v kmetijskih zadru-
gah, iniso čla.ni istih strokovmh sirrdika-tov: nekatere organizacije s<» včiaiijene t sindikatu trgov.ins.ki.li iti 'g<»siins.kih tlelaT-c-€v, druge pa t sindikatu km«tijskih de-lavcev. Značilen je primer v iiomborju, kjer je v 29 kimetijskih zadrugah 1.278 de-lavcev. in uslu/.bencev. V dVeh zadruigah sta podmžnici včlanjeni t sin<iikatu kme-tijskili de-lavcev, 12 podružnic t »iin«Iikat-u trgovinskili delavcev, medtem ko je 10 »iirKlikalnih organizacij ^sklenilo, da se bodo razd^lilf^. Ta razdvojenost ni semo ot^žrkočala dela, (emveč je pripeljala Mdi do lega. da števiLni <lelavci. zlasti v manj-ših zadrngah .in obratih, sploh niso sin<ld-kalno organizirani.
Posebej moramo poudarih', da je ne-HT€Jeno stanje v sindikalnih organizaci-jah v precejšnji mcri razlog. da niso de-lavd in uslužbenci, ki so zapo&Ieni v za-tlrusah iu njihovih obratili. nspešno i-z-|x>lrijevali" svojih p-roizvajaLskih prai-ic s sfHlelovanjem pri de4u organov uprav-1 jaii ia in rešcvanju problemor svoj.ega kolektiTa.
Organi upravljanja in njihove pristojnosti
Gledc na sprememl>c. do katcrMi jo pri-šlo v razvojn kmetijskih zadnig, zlasti glode njihovi'iga značaja i.n nalog, a v skladu 7, nadaljnjo krepitvijo in razvojem zadrug tor družbeno gos-podarskim razvo-jem sploh, se mod druginii postavlja kot nnjno Uidi vprašanjo ureditve notranjih orgaiiizacijskih razmerij vkmeftjskih za-drugah. S tem v zvezi je potrebno. da na-la.nčnrje opredeli.itio naioge organov npravljanja v zadrugah in razmejimo njiliove pristojnosti. posobno pa pristoj-nosti zadruž.nesa upravnika. Glavna za-dru/.na zveza je ixdelala predlog uredbe _o spremeraibah in vdopn-lnitvah u-retl.be o 'kmetijskMi zadrugali, kjer so kot zadniž-ni organi določcni: sknpščina, zadru.žni svet in zad.ni/inq upravnik. M<?dtem ko bi po te.m predlogu zacfružni svet in uprav-n.i odbor zadruige dobila fumkcije uprav-ljamja, bi bilo zadružinemu upravniku po-verjeno nflposre<lrio organiziranje in vod-stn> zadruž.nih zadcv tako. kakor je to s sploširimi predpisi o podjetjili d-oločcno in dano direklorju podjetja. Z določilvijo fun.koij in pris-tojinost-i or<ranov zadrug hkrati razmejujcmo tudi pristojnost orgauov upravljanja in vodstva zadruge (skupščin«. zadružni svet, uprainni odbor in upravnik) in delavskpga upravljanja v samo-s.toj.nih zadrnžnih obratih. Tako za.gotovljamo gospodarsko enotioost za-dru«re kot enotme gospodarske organi-zaeije. a pri iem uresničujemo pogoje tud.i za čitnbolj popolno izvajanje načel delavskega sanioupraTljanja v samos.toj-nih zadružtiiih obralih.
V predlogu urodbe o spremembali i-n dopolnitvah uredibe o krnetijskih zadm-gah je določcao, da se t zadiružni svet iz-voli razen zadrnžnikov tudi neko š(e,yilo delavcev zadmg in npihovih samos.tojraih <vbra(ov. Razen toga se predlaga. da bi bilo mogoče z zadružniTni pra^ili določiti. da so zastopamd v zadružnem sTetn po sTojih zastopnikih tnd-i podjetia in obra-fi. ki jih je zadruga nsfanovila. kolikor so s tem sporazumni delavski sTeti pod-jetij in obratov.
O sodelovanjii dela^vcev ia uslužben<:eT-zadrug m nj-ihovih ol>rdtov v orgauih upravJjauja .-it; raz.pravlja že daJj časa. ]3elavci iti uslužbenci prc(ria.gajo po svo-jih sindikaki.ih organizacijah, naf se šte-rilo njiliovih zastopivkov v teh organiih poveča. V zadrugah pantevskega okraja na pnimer predlagajo. da naj bi sestav-Ijali sk-upščino in polno veljavrio odlocaLi ier s.prejemali sktep« kakor tudi. da n«j bi imeli volilno pravico icr da bi bili lah-ko izvoljeroi vsi člani zadruge, ne glede na to, kje so zapos-leni. ptxf pogojem pa, da so v celoti -rplačaLi svoj delež. Po istem predlogu na.j bi v zadružni svet rolili W) odstotkov članov ir. vrst zaclružnikov kme-tovaloev rn 40 odstotkov iz vrst članov^ delovnefra kolektiva zadmgc, medtcm ko naj bi bi-lo raznjerje med člani upraTnoga odbora lzenačeno.
Skratka stališče zad,ruž:n'i.h kolektiTOT se omejuje na to, da bi morali pri volitvah organov upravljanja bolj smelo težiti za izvolitvijo več Ijudi. ki so v delovniem razmerju. Ker mnogi zadru/.ni kolektivi nimajo sindikalnc organizaciie in ker so 1e organizarijp v nekaterih zadrngah >raz-dvojpnp«. bi bilo zlasti potrebno. da bi pri rfoločan j'u štpvila delavcev za zadniž-ne organe in sploh pri izvajanju Tolitpv nudili zmaino pomoč zadmižne zveze, ob-čm>skri Ijudsk« odibori ('.n orgatifzacije So-oialisfione zvpzp. Zveze kotnunistov i>n siTi-rtikalne organizacije t občinah in okrajih. Poudarek pri lem jp. da n-e jrre «amo za tehniona vpra^anja. temv-pč bolj za vpra-šan ja. ki so nenavad-no pom^inbna za na-daiinje delo in ra^roj zadnig^. a ki niso izkljiK"no zadera zadrnsr samih. Pri tem ngotaTljajo. da družibena srpdstva v za-rlmgah zmatno presegajo dpiežp zadružni-kov in je že zato mijtio. da se z orsrani upravl jaTi ja zagctOTi praTilno raztnerje iri gospodarj^tije s temi »red-stvi. Hkraii bi sp tako 7Tnanjša! tudi nrtisk nenosrpd-riili kmpfijwkih proizrajalcpTr na dplo za-drujp. ki je v mno?i-h primprih negatiTno vplival nn po«lovanTP 7adru?p in nfeno krppitp-7 kot soci-alistiične gosipodar=Ve or-ganizacije na vasi.                          B. Š.