1 
Strokovne raz ra 
GDK: 304 : ( 497 .12) : "2000" 
Nezgode v državnih gozdovih Slovenije leta 2000 
Marjan LIPOGLAVŠEK* 
Izvleček: 
Lipoglavšek, M.: Nezgode v državnih gozdovih Slovenije leta 2000. Gozdarski vestnik, št. 10/2001. V slovenščini , cit. lit. 6. 
Članek analizira 225 nezgod, ki so se v letu 2000 zgodile v vseh večj ih gozdarskih družbah v Sloveniji in jih primerja s tistimi iz 
leta 1999 in s celotnim LO-letnim obdobjem 1991-2000. 
Pogostnost nezgod se je povečala na 13,6 %, kar hkrati pomeni 2,8 nezgode na 10.000 m3 poseka nega lesa. Resnost nezgod se je 
zmanjšala na 22 izgubljenih delovnih dni na nezgodo. Največ nezgod se je zgodilo okrog Il. ure, ob ponedeljkih in petkih v marcu 
in oktobru. Največ poškodovanih delavcev je bilo starih od 46 do 50 let in je imelo 16-20 let delovnega staža. Največ nezgod (55 %) 
seje zgodi lo pri sečnji in mehaničnem spravi lu, pa tudi gojitvena dela niso brez nevarnosti (12% nezgod). Spet so bi li najpogostejši 
viri nezgod drevesni deli (45 %) in tla in drugi predmeti pri padcih delavcev (30 %). Najpogostejše poškodbe so bile zmečkanine. 
Največkrat so bili poškodovani glava, oči, prsti rok in golen. 
Ključne besede: nezgoda pri delu, varstvo pri delu, državni gozd, čas, žarišča. 
1 UVOD IN METODE RAZISKAVE 
Podobno kot v prejšnjih letih smo tudi za leto 2000 
s pomočjo služb za varstvo pri delu zbrali podatke o 
nezgodah pri delu, ki so se pripetile v vseh (14) večjih 
gozdarskih družbah v Sloveniji. To smo storili s pomo-
čjo mednarodnih šifrantov, ki jih uporabljamo že od 
leta 1980 in smo jih leta 1998 prilagodili za računal­
niško obdelavo. Tokrat smo večino podatkov že zbrali 
na disketah. Značilnosti 225 nezgod, katerih posledica 
je bila odsotnost z dela zaradi poškodbe delavca, smo 
preučili v katedri za gozdno tehniko in ekonomiko 
na Biotehniški fakulteti. S pomočjo vrtilnih tabel v 
programu MS - Excel smo analizirali (teh. sod. Jure 
Pokorn) predvsem splošne podatke o nezgodah in nji-
hove medsebojne odvisnosti, in sicer podatke o času 
nezgod, značilnosti poškodovanih delavcev, dejavnosti 
med nezgodami, vire nezgod oziroma žarišča nevar-
nosti, pa tudi vrste poškodb in njihovo razporeditev po 
delih telesa. Zbrane t. i. gozdarske značnice še vedno, 
tako kot v preteklil1 letih, čakajo na obdelavo. Na pod-
lagi podatkov iz obrazca 5, ki jih zbira republiški inšpe-
ktorat dela, smo preučili pogostnost in resnost nezgod. 
Iz podatkov o številu zaposlenih, številu proizvodnih 
delavcev in obsegu proizvodnje, ki so jih prav tako 
posredovale službe za varstvo pri delu večjih gozdar-
skih družb, smo ugotovili še druge relativne kazalnike 
o varnosti pri delu. 
Tokrat primerjamo podatke za leto 2000 (225 
nezgod) s predhodnim letom (213 nezgod) in s celot-
nim !O-letnim obdobjem 199 1-2000 (2.647 nezgod). 
Da bi odkrili nekatere trende v tem obdobju, smo v 
* prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz-
darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, 
SLO 
GozdV 59 (2001) 10 
primerjavo vključili še začetek obdobja, od 1991-J 993 
(999 nezgod). Tako smo na vseh grafikon ih prikazali po 
štiri črte za 1991-2000, 1991-1993, 1999 in 2000. Pri 
analizi posameznih značilnosti nezgod število analizi-
ranih nezgod ni vedno enako navedenemu. Za obdobje 
1994-1996 smo namreč vse podatke zbrali le za 26 % 
nezgod, za druga obdobja pa od 87 do 1 OO %. Poleg 
tega v vseh letih na posameznih šifrantih manjkajo 
nekateri odgovori ali pa so razvrščen i pod »drugo«. 
Zato osnova za izračun prikazanih odstotkov tudi za 
posamezno leto ni vedno enako število nezgod. Vendar 
je le tako dobljene relativne kazalnike mogoče pri -
merjati med seboj. Na izračunane odstotne deleže šte-
vi la nezgod vplivajo zakonitosti pojavljanja nezgod 
in hkrati tudi obseg dela oziroma število zaposlenih v 
posamezni skupini preučevanega dejavnika (npr. staro-
sti poškodovanega delavca). Zato so zaključki opoja-
v lj anju nezgod lahko nejasni, čeprav vedno povedo, 
kdaj, kje, komu in kako so se nezgode pripetile in lahko 
usmerijo našo dejavnost - varnostne ukrepe za njihovo 
preprečevanje v prihodnje. 
2 REZULTATI RAZISKAVE 
2.1 Število, pogostnost in resnost nezgod 
V letu 2000 se je v 14 večjih gozdarskih družbah, 
ki delajo predvsem v državnih gozdovih, zgodilo 225 
nezgod, kar je več kot leto prej. Po številu nezgod pred-
njačijo gozdnogospodarska območja Kočevje, Novo 
mesto in Maribor, tem pa tesno sledita Slovenj Gradec 
in Postojna (preglednica 2). Na teh petih območj ih se 
je zgodilo 68 % vseh spremljanih nezgod. 
Ker je število vseh zaposlenih leta 2000 spet upadlo 
(preglednica 1 ), kot že vsa pretekla leta, je pogostnost 
429 
Lipoglavšek. M.: Nezgode v dr.lavnih gozdovih Slo1 en ije leta 2000 
pogostnost (%) 
20 
18 
16 
N. mest 
14 
1'\ 
\ ~ 
~ - ~ ;:::::" """= -......:: 7 ["".:: ~f-12 10 
8 
6 
C lje 
4 
2 
o 
Grafikon , . Pogostnost nezgod v državnih gozdovih Slovenije 
nezgod znova narasla na 13,6 %, kar je največ v zadnjih 
25 letih (grafi kori l ). 
Družbe se po pogostnosti nezgod spet močno raz-
likujejo (preglednica 2). Zelo neugodno prednjačita 
GGO Maribor in Kočevje, kjer je bila pogostnost 23-
in večodstotna. Najugodneje je bilo na ljubljanskem 
GOZD-u (4,9 %), ki je prevzel dolgoletno prvenstvo 
GG Celju oziroma vodilno mesto GG Kranj v letu 
1999. Če pa računamo pogostnost nezgod samo glede 
na število neposrednih proizvodnih delavcev, je ta zna-
šala 19,6% in je po območjih nihala od 5,4% (GGO 
Ljubljana) do 32,6% (GGO Maribor). Če upoštevamo, 
da so zbrani podatki o obsegu proizvodnje z lastnimi 
delavci natančni, je mogoče izračunati še en relativni 
kazalnik varnosti, in sicer število nezgod na enoto pro-
izvodnje. To je znašalo v letu 2000 povprečno 2,78 
nezgode na 1 0.000 m3 proizvodnje. Ta kazalnik je nihal 
po območjih od 0,90 na GGO Ljubljana do visokih 
4,86 na GGO Maribor (preglednica 2). Skrajnosti so 
manjše kot v letu 1999 (0,80-7 ,27), morda zaradi večje 
zanesljivosti podatkov. To je edini kazalnik, ki v celo-
Sku paj 
1 > ~ ~ 
(/ / 
L.:? Tred 
~ ~ 7 ~ / 
-..;: 
leto 
tnem desetletju od leta 1990 upada (preglednica 1 ). 
Resnost nezgod ali število izgubljenih delovnih dni na 
nezgodo pa je v letu 2000 upadlo na 21 ,8 izgubljenih 
dni, kar je manj kot v desetletnem preteklem obdobju in 
bistveno manj kot leto poprej (preglednica 2). Resnost 
nezgod je v državnih gozdovih manjša kot znaša pov-
prečje v slovenskem gospodarstvu (36 dni/nezgodo), 
tudi na posameznih GGO ga ne presega. Zdi se, da 
je bila resnost nezgod tudi v letu 2000 večja na tistih 
območjih, kjer se je pripetilo manj nezgod (Brežice, 
Bled, Kranj). Na GGO Ljubljana pa je bila kljub manj-
šemu številu nezgod tudi resnost najnižja. 
Ugotovimo lahko torej, da je bila v letu 2000 pogo-
stnost nezgod v državnih gozdovih ali bolje v velikih 
gospodarskih družbah zelo neugodno velika, medtem 
ko sta bila število nezgod po enoti proizvodnje in res-
nost nezgod manjša kljub večjemu številu nezgod, ki 
so se zgodile. Tako zelo povečana pogostnost kaže na 
zaskrbljujoče stanje varnosti pri delu, zlasti v največjih 
gospodarskih družbah gozdarstva Slovenije. 
Preglednica 1: Nezgode pri delu in proizvodnja v državnih gozdovih Slovenije 
Leto 1990 1992 1994 1996 1997 1999 2000 
Sečnja v 1.000 m1 1089 861 77 1 804 847 738 809 
Vsi zaposleni (n) 5529 3547 2376 1922 1820 1731 1658 
Delavci v proizvodnji (n) 2087 1905 945 873 880 1258 1146 
Proizvodnja (m1/delavca) 522 452 816 921 965 586 706 
Pogostnost nezgod (%vseh zaposlenih 86 9,4 10,6 14,1 13,7 12,3 13,6 
Stevilo nezgod-skupaj (n) 477 333 252 271 249 213 225 
- na 1.000 delavcev v proizvodnji 228 175 267 310 283 169 196 
- na 1 0.000 m1 oroizvodnie 44 3,9 33 3 4 2,9 2,9 2,8 
430 GozdV 59 (2001) 1 O 
Lipoglavšek, M.: Nezgode v dr.lavnih gozdovih Slovenije leta 2000 
Preglednica 2: Število, pogostnost in resnost nezgod po gozdnogospodarskih območjih Slovenije 
Območje Stevilo nezgod Pogostnost Resnost Stevilo nezgod 
n % zaposlenih dni/nezgodo na 10.000m3 
Obdobje 1991-99 1999 2000 1991-99 1999 
Slovenija 2.422 213 225 10,2 12.3 
Tolmin 183 13 15 12,4 11.0 
Bled 218 17 18 12,0 10,6 
Kranj 68 2 4 5,5 2,7 
Ljubljana 86 5 3 67 7.2 
Postojna 257 25 23 10,0 13,2 
Kočevje 304 29 38 12,7 16,4 
Novo mesto 347 33 34 12,1 140 
Brežice 96 14 6 9,3 20.3 
Celic 55 4 7 4,3 5,2 
Nazarje 114 9 7 96 11,4 
Sl. Gradec 395 33 25 12,2 13 6 
Maribor 244 22 29 9,8 16 7 
Murska sob. 39 2 5 9,9 3,1 
Snežnik 13* 5 Il 12 2 
2.2 Čas nezgod 
V posameznih letih je čas dogajanja nezgod razli-
čen, vendar pokaže nekatere zakonitosti, ki nam poma-
gajo izbrati pravilne varnostne ukrepe. V letu 2000 se 
je izrazito največ nezgod {1 9 %, grafikon 2) pripetilo 
okrog Il. ure, ko sta dejavnost in učinek pri delu naj-
večja. V prejšnjih letih in v daljšem časovnem obdobju 
je bila porazdelitev enakomernejša med 9. in 13. uro. 
V tretji delovni uri okrog 9. ure se zdi, da pri težkem 
fizičnem delu zmanjka energije zaradi nezadostnega 
zajtrka, ob koncu dela okrog 13. ure pa se spet zaradi 
težavnosti dela pojavi večja utrujenost, ki je vzrok za 
20 
% 
2000 1991-99 1999 2000 1999 2000 
13.6 23 2 27 8 21.8 2.89 2.78 
18,9 19,3 23,9 26,1 2,40 2,72 
11,0 21,9 22 2 28,0 2.93 3 33 
8,5 28 5 27,0 28,0 0,80 1,74 
4,4 27,0 76.2 12,3 1,42 0,90 
93 28,9 23,0 14,4 2,33 2 33 
23,0 32.6 31,9 18 4 2 28 2,78 
14 5 24,9 21,0 23,2 3 06 2,69 
90 32,1 44, 1 32,0 5,30 2,14 
9,3 36 8 65 5 20 6 1 28 1,89 
9,2 35 6 42,9 19,4 3,98 2.90 
12.4 21,6 22,3 18,4 7,27 4,72 
23,5 25,3 18,8 27,7 4,00 4 86 
8,3 105 21,8 1, 19 2 51 
23 o 18 o 1 93 1 84 
nezgode. V desetletju 1991-2000 se je od 830 do 1330 
zgodilo okrog 75 % nezgod. 
Med delovnimi dnevi v tednu so razlike v pojavlja-
nju nezgod relativno majhne, vendar se je v letu 2000 
največ nezgod zgodilo ob ponedeljkih in ob petkih 
(grafikon 3). V ponedeljek so delavci še utrujeni od 
dejavnosti zunaj dela ob koncu tedna ali pa še niso 
dovolj seznanjeni z nevarnostmi na novih deloviščih, 
kjer začenjajo delati. 
V petek pa spet zaradi težkega dela nastopi utruje-
nost ali pa pride do hitenje zaradi zaklj učevanja dela, 
kar povzroča več nezgod. V letu 1999 je bilo največ 
L ~ 
/~" ..... 1' ~\ /' / 
18 
/ / ~ v - - \~ --. _f l\ t-- .1 
~ \ ~1 [l\ 
1 v.-· \ 1 ........ ~ 
/ti ~\ --- 9 1-93 
11 - -1999 ~ 
/ ;{ - -91-00 -~ 
P:,' --2000 ~ . ." -. . 
~ 
~,. 
"" 
:..:.::::::--...... _ 
16 
14 
12 
10 
8 
6 
4 
2 
o 
3-5 6 7 8 9 10 Il 12 13 14 15 16-22 
ure dneva 
Grafikon 2: Porazdelitev nezgod po urah dneva 
GozdV 59 (2001 ) 10 431 
Lipoglavšek. M.: Nezgode v drl:avnih gozdovih Slovenije leta 2000 
26 
24 
22 
20 
18 
16 
14 
% 
-- -- -
~----- --
""-... 
""-... 
-
' --
"~--.-. 
--'~ -- .... _ ~ ~ --- ~ \ . . - ..... .. - . . ... .. ....... 1\\ \ 
\ \ 
12 
10 
--91~00 
'\\ 
'~ \ 
- - - - 91-93 
\\ 8 
6 
-- 1999 \\ 
--2000 
\\\ 4 
2 
o 
PON TOR SR 
Grafi kon 3: Porazdelitev nezgod po dnevih v tednu 
% 
14 
\ 1 \ 
12 
10 
~\ 
~ 
CET PET SOB NED 
,1 f\_ --,-~' 1 1\ 
-,_ - + ~ # _:__:;4 k ~ l)( ~ ~ \ ~ ..... _ -- .... 8 ""\ ~ ~~ ""',-"\ v: / / ' ~ ' /_ 6 
4 
2 
o 
JAN 
'\ 
FEB 
' 
MAR APR 
Grafi kon 4: Porazdelitev nezgod po mesecih 
\. 1 
\. 1 
\ 
MAJ JUN 
nezgod v torek, ko je tudi aktivnost pri delu velika, 
nato pa je število nezgod proti koncu tedna upadlo. V 
desetletnem obdobju je bilo podobno: največ nezgod 
ob ponedeljkih in upadanje proti koncu tedna. 
Analiza pojavljanja nezgod po mesecih leta pokaže 
velike razlike med posameznimi leti, kar je lahko odvi-
sno od vremenskih razmer in od časa košnje in del na 
polju, saj imajo gozdni delavci pogosto še kos zemlje, 
kjer izrabijo svoj dopust in manj delajo v gozdu. Potek 
po mesecih pa vendar še vedno kaže na sezonski značaj 
432 
....... \ v . ~  >< 
--91-00 
- - - 91-93 
-- 1999 
--2000 
JUL AVG SEP OKT NOV D EC 
gozdarskih del. V letu 2000 se je tako največ nezgod 
zgodilo marca, avgusta in oktobra, najmanj pa febru-
arja, maja in novembra (grafikon 4). Tudi v preteklih 
letih je opaziti maksimume zgodaj spomladi, poleti 
in zgodaj jeseni, v desetletnem obdobju je bilo to 
marca, julija in avgusta. Ugotovimo lahko, da se največ 
nezgod dogodi spomladi in jeseni, poleti in zlasti 
pozimi pa manj. Domnevamo, da je število nezgod 
odvisno od obsega dela v gozdu in ne toliko od spre-
menljivosti nevarnosti pri delu. 
GozdV 59 (2001) 10 
Llpoghn -~~... 1\1 "Je; gode\ urLJ\ Il ih gozdovih SlllVCiliJC leta 20UO 
2.3 Starost, delovni staž in izobrazba poškodova-
nih delavcev 
V letu 2000 se je največ nezgod zgodilo starejšim 
delavcem. V starostnem razredu 46-SO let je bilo 2S% 
nezgod. Primerjava s preteklimi obdobji (grafikon S) 2 
kaže na očitno staranje populacije gozdnih delavcev. V 
letu 2000 se je pojavil še en maksimum v obdobju od 
31 do 3S let, kar kaže na pojav narašča ja med gozdnimi 
delavci, ki pa tudi ni več tako mlad. Kljub temu da 
vemo, da imajo starejši delavci zaradi zmanjšanih fizič­
nih zmogljivosti, torej večje utrudljivosti pri težkem 
delu, več nezgod, pa pripisujemo takšno razporeditev 
predvsem neugodni starostni sestavi vseh delavcev. Ta 
pomeni vrsto ovir in problemov pri nujnem tehnolo-
škem razvoju v prihodnje. 
Največ nezgod se v gozdarstvu pripeti izkušenim 
delavcem, saj mladih in neizkušenih v gozdarstvu 
skoraj ni. V letu 2000 so imeli največ nezgod (20 % 
- grafikon 6) delavci z delovnim stažem med 16 in 20 
let. Delavcem s stažem do S let se je zgodi lo le 16 % 
nezgod. Podobno je bilo tudi v desetletnem obdobju, 
ko se je izkušenim delavcem z nad S leti staža zgodilo 
8S% nezgod. 
lzobrazbena sestava poškodovancev pokaže, da 
imajo nešolani gozdni delavci in strokovno šolani dela-
vci (poklic gozdar) približno enako število (po 44 %) 
nezgod. To kaže, da se nezgode dogajajo predvsem 
v neposredni proizvodni, vsem drugim pa le redko. 
Hkrati kaže tudi na neugodno izobrazbeno sestavo goz-
30 
% 
' . . . 25 . . . . 
' . . 
Grafi kon 5 Starost poškodovanih pri nezgodah 
dnih delavcev, saj je v gozdarstvu zaposlenih preveč 
strokovno nešolan ih, kar znova predstavlja problem pri 
bodočem razvoju stroke. Ker vemo, da imajo nešolani 
delavci tudi relativno največ nezgod v primetjavi z 
drugimi šolanimi zaposlenimi, bi morale gozdarske 
gospodarske družbe bolj skrbeti za strokovno šolanje 
mladih delavcev v neposredni proizvodnji. 
2.4 Žarišča nezgod 
Kot smo že ugotovili , se največ nezgod v večjih 
gozdnogospodarskih družbah Slovenije zgodi v nepo-
sredni proizvodnji in pretežno v osnovni gozdarski 
/ 1\',, . ' v ~ .. , . / ~ -' . ' ........ 1', 20 15 
/ / ~ 
/ \_\ ~ \ , . /" ~'\ . / ' -
jf /-- ---~/ ' ·~ ---91-00 ------ - - - 91-93 
~ v/ -. -- 1999 . ' --2000 
10 
5 
o 1 
pod 6 mes do 1 leta do 5 let do 1 O let do 15 let do 20 let do 25 let do 30 let nad 30 let 
Grafikon h Delovni staž poškodovanih delavcev 
GozdV 59 (2001) 10 433 
Lipoglavšek. M.: Nezgode\ drža\ nih gozdovih Slovenije leta 2000 
so 
% 
4S 
40 
\' 
\\ --91-00 
3S 
\\ 
••• • 91-93 
30 -- 1999 
\\ --2000 
\\ 
~ ~-
1~ / ·/ 
' 2 ~ ~ 1~ 
2S 
20 
IS 
10 
\~ ~-· ''\.. " ......... / -..... _. ... / ..... . " ..... o 
Sečnja Strojno 
s pr. 
Ročno 
s pr. 
Prevoz Gojitvena Varstvo Gradnje Urejanje Popravila Osebni Drugo 
lesa dela gozd. hudour. pr. 
Grafikon 7: Porazdelitev nezgod po dejavnostih 
dejavnosti. V letu 2000 je bilo 80 % nezgod v gozdar-
ski dejavnosti. V servisni in drugih dejavnostih se je 
zgodilo 7 in 12 % nezgod, preostali odstotek pa so 
bile nezgode na poti na delo in z dela ter nezgode pri 
gradbeni dejavnosti. Med gozdarskimi dejavnostmi se 
daleč največ nezgod zgodi pri sečnji (v letu 2000 40 
%) in pri mehaničnem spravilu lesa (15 %). Ti odstotni 
deleži so bili leta 2000 manjši kot v preteklih letih 
60 
% 
50 
--91-00 
•••• 9 1-93 
40 
-- 1999 
--2000 
30 
20 
. . 
~-- . .. 
r--~ 
10 
~-- ... -- .. -
- -- _. ---f--o 
Ročno orodj e Ročni pren. stroj Delovni stroj 
Grafikon 8: Neposredni viri poškodb pri nezgodah 
434 
(grafikon 7) na račun nezgod pri gojitvenih delih in 
pri prevozu lesa, kjer je delež narasel na neugodnih 12 
oziroma 5 %. Več nezgod je bilo še pri popravil ih (6 
%), nekaj (okrog 1 O%) pa se jih je zgodilo pri ročnem 
spravi lu in prevozu ljudi. Še vedno prevladujejo (60 %) 
nezgode pri ročnem delu, čeprav ročno delo ni vedno 
enako jasno opredeljeno. Morda bi bilo z varstvenirni 
ukrepi laže zmanjšati nezgode pri drugih delih razen 
1', 1 
//. ~' 
.l · ·.~ ' . ; · '<'\ . . . ' 
/ 
---(1 
Transportna 
sredstva 
Deli dreves Tla, predmeti 
GozdV 59 (2001 ) 10 
Lipoglavšek. M.: N~zgodc v državnih gozdovih Slovenije lela 2000 
pri sečnji in spravi lu, kjer so nevarnosti in obseg dela 
večji. Zlasti bi se morali posvetiti gojitvenim delom, 
kjer je porast nezgod največji. 
Pri analizi neposrednih virov nezgod (grafikon 8) 
vidimo, da je tako kot v prejšnjih obdobjih daleč naj-
pogosteje delavca poškodovalo drevo ali deli drevesa: 
veja, deblo, sortiment. To pomeni, daje znanje delav-
cev o vami tehniki dela pomanjkljivo in ne, da uporab-
ljajo nevama delovna sredstva, saj so bila vsa skupaj, 
ročno orodje, ročni prenosni stroji, delovni stroji in 
transportna sredstva vir poškodb le pri 25 % nezgod. 
Razen pri transportnih sredstvih je opazno v letu 2000 
tudi zmanjšanje glede na celotno desetletno obdobje. 
Na drugem mestu virov poškodb so tla in drugi pred-
meti pri padcih delavcev (30 %). Mnogim takim nezgo-
dam bi se lahko izognili z ustrezno obutvijo delav-
cev. 
2.5 Vrsta poškodb in poškodovani telesni deli 
Ker večino poškodb povzročijo drevesni deli in 
padci delavcev, je razum lj ivo, da so najpogostejše poš-
kodbe zmečkan ine (45% v letu 2000). Odstotni deleži 
vseh drugih poškodb so vsakokrat po 1 O%. Vreznine in 
zvini so bili v preteklih letih pogostejši. Razporeditev 
poškodb po telesnih delih je bila v letu 2000 podobno 
kot v preteklih obdobjih naslednja: noge 36 %, roke 30 
%, glava in vrat 24 % ter trup in hrbet 1 O %. 
Če pa opazujemo poškodovane telesne dele podro-
bneje (grafikon 9), vidimo, da so najbolj prizadeti glava 
(Il ,4% vseh poškodb), oči (9, 1 %), prsti rok (12 %) in 
18 
% 
16 
--91-00 
14 - - - -91-93 
-- 1999 
~ 
--2000 .1-t\, 
12 
D L 
glava 5,8 9,1 oči 
vrat 0,5 5,7 obraz 
1,9 4,3 
0.5 1,4 
1,0 2,4 
0,5 0,5 
3,8 2,4 
7,2 4,8 
1,9 1,4 
4,3 1,9 
3,8 8,0 
1,4 2,9 
prsti 2,4 2,9 
1 , 9 stopalo 2,9 
GraH kon 1 O. Porazdelitev poškodb po telesnih delih v letu 
2000 
. ' . ' . . 
:!' . ' 
li 
~ tj \ 11-f-
lO 
8 , 
\ t / \ l v '\ ' 1 1. ' 
\ 1 1\ 1  ~9 ~ .t/ ~~ ~ 
\ lij ~\ /"': K-. lj \ .J ', ;. .. . 
\~ 1.· -~ ~ \ ' ~ 
.,. 
6 
4 
2 
o 
Grafikon 9; Poškodovani telesni deli 
Gozd V 59 (2001) 1 O 435 
1 tpoglav\ck. M : 1'-.czgodc 1 dria1 nih go7do11h Sim cntjc leta 20011 
golen (12,1 %). Mnogim nepotrebnim poškodbam bi se 
lahko izognili z dosledno uporabo osebnih varovalnih 
sredstev: čelade z mrežico za varovanje oči in glušniki, 
rokavic ter podložen ih hlač. 
Poškodbe so bile tudi v letu 2000 nekaj (za 5 
%) pogostejše na levi strani telesa (grafikon 10). Ko 
motoma žaga ni več najpomembnejši vir poškodb, se 
ta razl ika glede na pretekla obdobja zmanjšuje. 
3 POVZETEK IN ZAKLJUČKI 
Spremembe v organiziranosti slovenskega gozdar-
stva so po letu 1990 povzročile očitno zmanjšanje 
zaposlenih v novonastalih gospodarskih dmžbah in 
povečanj e pogostnosti nezgod pri delu. Pričakovali 
bi, da se bo po začetnih težavah varnost dela v teb 
dmžbah postopno izboljševala, vendar se je leta 1999 
in ponovno leta 2000 pogostnost nezgod povečala na 
prek 13 %. Razlike med gozdnogospodarskimi območji 
so pri pogostnosti nezgod zelo velike in so se v letu 
2000 še povečale (preglednica 2 - od 4,4 do 23,5 %). 
To ni le posledica razlik v delovnih razmerah, ampak 
tudi razlik v skrbi za varnost dela. Resnost nezgod se 
je v letu 2000 zmanjšala na 21,8 izgubljenih dn i na 
nezgodo, spet zelo različno po območjih ( 12 do 23 
izgubljenih dni) in ostaja pod povprečjem slovenskega 
gospodarstva. Samo gibanje relativnega kazalnika var-
nosti: števila nezgod na enoto proizvodnje ostaja skozi 
celotno desetletno obdobje ugodno (preglednica 1 ), če 
so zbrani podatki pravilni. V letu 2000 se je zgodilo 
2,8 nezgod na 10.000 m3 proizvodnje v državnih goz-
dovih. 
Najpogosteje so se v letu 2000 zgodile nezgode ob 
11. uri, v ponedeljek in petek, marca in oktobra starej-
šim delavcem z dolgim delovnim stažem (grafikoni 
2-6). Primerjava starostne sestave poškodovancev v 
različnih obdobjih kaže, da se populacija delavcev stara 
in nima pravega narašča ja (grafikon 5). Največ nezgod 
se zgodi neposrednim proizvodnim delavcem, med 
katerimi je veliko priučen ih, nešolan ih. Oboje je neu-
godno za bodoči nujni tehnološki razvoj stroke. 
V večj ih gospodarskih dmžbah se pri gozdarskih 
delih (80% vseh nezgod) zgodi podobno kot v prete-
436 
klih obdobjih (grafikon 7) največ nezgod pri sečnji 
(40 %) in pri mehaničnem spravilu lesa (15 %). Delež 
nezgod pri gojitvenih delih ( 12 %) se je v letu 2000 
neugodno povečal. Najpogostejši viri nezgod so še 
vedno drevesni deli ( 45 %) ter tla in predmeti pri padcih 
delavcev (30 %). Delovna sredstva so relativno varna 
(25 % - grafikon 8). Po vrsti poškodb prevladujejo 
zmečkanine (54 %), ureznine in zlomi so redki. Naj-
pogostejši poškodovani deli telesa so glava, oči, prsti 
rok in golen (9-12 %) nekoliko bolj na levi strani telesa 
(grafikona 9, 10). 
Iz zbranih in tako obdelanih podatkov lahko skle-
pamo na pravilne nujne varnostne ukrepe za poveča­
nje varnosti dela, pa tudi na primerne smernice za 
razvoj tehnologije v gozdarstvu. Namen takih razi-
skav je pravzaprav le odkrivanje nevarnosti in vzrokov 
nezgod, da bi delodajalci v gozdarstvu dobili podlage 
za pravilno ukrepanje v bodoče. 
Viri 
KUMER, P., 1998. Vamost dela v državnih gozdovih Slovenije 
(Safety on Work in State Forests of Slovenia).- Gozd. v., 56 
9, Ljubljana, s. 416-420. 
LIPOGLAVŠEK, M., 1999. Nezgode pri delu gozdarskih dmžb 
v Sloveniji leta 1997- primerjava s preteklimi obdobji (Work 
Accidents in Forestry Companies in Slovenia in 1997-Com-
parison to the Past Periods).- Gozd. v., 57, 3, s. 115-126. 
U POGLAVŠEK, M., 1999. Safety of Forest Work in the Period 
ofTransition.- Poster, FAO/ECEIILO Joint committee ... and 
IUFRO Seminar: »Forest operation of tomorrow«, Pessac, 
Proceedings, p. l l9-153;AFOCEL; FORWORKN ET Update 
7, Dec 2000, ILO, p. 8-9. 
LIPOGLAVŠEK, M .. 2000. Nezgode pri delu večjih gozdar-
skih družb v Sloveniji leta 1999- primerjava z obdobjem 
1991-1999 (Work Accidents in Bigger Forestry Companies 
in Slovenia in 1999 -Comparison to the Period 1991-1999).-
Gozd. v .. 58, 1 O. s. 432-438. 
MEDVED, M; 1998, Nezgode in tveganje pri poklicnem in 
nepoklicnem delu v gozdu (Accidents and Risk at Professi-
onal and Nnn-professional Forest Work).- Gozd. V. 56, 9. s. 
379-389. 
STAUDT, F. J. 1 LIPOGLAVŠEK, M., 1998. Ergonomic Rese-
arch in a Cbanging World.- Seminar on Improving working 
conditions and increasing productivity in forestry, Banska 
Stiavnica. Proccedings, p. 276-285. 
GozdV 59 (2001) 10