i list Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke". tm taJH Slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu narodu in vsem narodnim manjšinam, zlasti pa celokupnemu kmetskemu ljudstvu! Ljudje in bratje! Veliki amerikanski in plemeniti francoski narod, ta prva in glavna naša osvoboditelja, sta se te dni sporazumela, da med njima nikoli in nikdar ne sme priti do vojne, ki jo proglašata za zločin, ter se zavezujeta svoje medsebojne spore in prepire dokončno reševati po mirovnem sodišču in se v nobenem slučaju ne poslužita orožja. Pozdravimo to največje delo v človeški zgodovini, pridružimo se mu s svojo dušo, svojim srcem in umom, a potem se odločimo, da hočemo pri bodočih parlamentarnih volitvah dne 11. septembra 1927 izvoliti takšno parlamentarno večino, iz katere bo mogoče izbrati na zunaj pravo evropsko, a za nas same pravo ljudsko kmetsko vlado, socijalno in napredno, pošteno in par-lamenterno ter tako miroljubno in modro, da bo nastopala napram vsem našim sosedom v tem velikem duhu Amerike in plemenite Francoske, zato da ne postane Balkan nikoli več vojni vulkan, temveč da postane druga Skandinavija, a i z vseh balkanskih, srednjeevropskih in baltiških narodov nekakšna Švica. Hrvatski narod! Nisi več na Kalvariji »Obznane«, ioda še vedno se nahajaš v brez-pravju nasilne, samovoljne in pokvarjene državne uprave, ki tlači in davi tvoje ljudsko življenje, namesto da bi ga podpirala in razvijala; katera te na vsakem koraku sumniči, kaznuje in preganja, namesto da bi ti v vsem pomagala, te navajala in pogumila za napredek. Res je, naposled bo prišla vlada, ki pravi, da si je nadela nalogo to upravo temeljito popraviti ter iztrebiti iz nje vsako korupcijo. Toda ta vlada ima za seboj samo skupine, ki jo podpirajo največ le iz strahu in sebičnosti, politične pokvarjenosti in podlosti, delujoč n^ to, da bi postala ta vlada, ki naj bojda spasi državo in ljudstvo, od vseh dosedanjih vlad najbolj neiskrena, najbolj nepristopna ter najmanj vredna ljudskega zaupanja. Eden ministrov te vlade je javno rekel, da je ta vlada zato sestavljena, da uniči »Hrvatsko kmetsko stranko«, torej hrvatski kmečki narod. Druga dva ministra sta pozvala vso državno oblast in vse Srbe proti nam Hrvatom in to samo zaradi tega, ker po svoji ustanovni pravici in zaradi svoje dolžnosti skušamo v celi naši narodni državi izvesti organizacijo »Narodne kmetske stranke« in bi tako naša država že pri teh parlamentarnih volitvah dobila res demokratično, socijalno napredno, vsenarodno in vsedržav-no parlamentarno večino. Ker se poedini člani te vlade usojajo govoriti o našem uničenju, smo tudi mi opravičeni in dolžni storiti vse, da pritisnemo in premagamo te nasilnike, ki nimajo za seboj ne samo nobene prave in poštene stranke, temveč tudi nobene takšne politične skupine, v kateri bi bili magari samo begunci in odpadniki poedinih strank. Ta trojica nam je napovedala vojno v imenu pritajenih in hinavskih srbskih frankovcev, a mi to vojno napoved sprejemamo moško z javno borbo na voliščih s pol milijona svojih starih kroglic, ki jih moramo sedaj podvojiti in ž njimi zasuti to drzno in nedostojno družbo! Srbskemu narodu! Obetali so ti Veliko Srbijo, a dali so ti veliko tiranijo in še večjo korupcijo. Obetali so ti povrnitev vojne škode. Belgrajskim cincarjem so dali preko 16 milijard, a tebi so ostali porušeni domovi, zapuščena polja, bolna deca, nered in brezpravnost v občinah, neenaka in neznosna davčna bremena, nesposobni, nasilni in pokvarjeni uradniki. Hrvati so nasilje do neke mere sprečili, ožigosali so korupcijo, toda vse drugo je ostalo pri starem ali pa se je še poslabšalo. Ti si sit tega ropanja in odvzemanja, sit si prevar in nepoštenja, presit puškinih kopit in tiranstva. Ti, ki si nosil svobodo na vse strani, si sam postal suženj beograjskih cincar-jev, radikalov in demokratov. Vrzi jih raz sebe! Radikali so cincarska stranka, a demokrati polcincar-Jska. Pribičevič ne šteje nič več, zemljoradniki so mučeniki, toda povej jim, naj gredo skupno s svojim hrvatskim sotrpinom in mučeni-kom, s hrvatskim kmetom, da končno za vedno vržemo ob tla cincar-stvo vsake vrste in do neba dvig- nemo edinstveno državno misel vseh južnih Slovanov — Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov! Bratje Slovenci! Vas je z nami en milijon. Toda mi vas spoštujemo in cenimo za tri milijone. Tudi ne pozabljamo na pol milijona Slovencev v Italiji in Avstriji. Ž njimi zajedno ste nam vi enakovredni; že zato morate biti popolnoma ravnopravni s Hrvati in Srbi. Vaši gosposki politiki tega ne računajo. Korošec je bil kladivo, najpreje v rokah Pribičeviča, potem pa Pašiča in Uzunoviča, da pribije okove na noge nam Hrvatom, da odreže od morja Hrvate, ki imamo tu tritisoč kilometrov obale, in da poleg tega odurnega zločina napravi največjo politično neumnost ter postane ne politični delavec, temveč slepo in pokorno orodje raznih srbskih strank. Zapustite tega in takšnega Korošca! Vera je vam in nam, hvala Bogu, popolnoma svobodna in sigurna, toda vam niso več sigurne velike kulturne in gospodarske pridobitve, kaj šele vaši veliki in sveti narodni in politični ideali! Korošec smatra sebe za kokoš, a vas za piščance, s čemer dela se- dobrega. Toda vi ste danes z nami tudi v političnih vrstah, ker ste vedno bili kmetskega duha v svojem poštenju in v kmetskem svojem junaštvu. Vaše kmetsko vite-štvo, vašo prirodno dobroto in plemenitost je ovekovečil naš nesmrtni Mažuranič, ki je vas in nas duhovno združil za vse čase, pa je zato prirodno, da bomo v novi narodni državi neusmiljeni sodniki tiranije in korupcije, ki je v Črni gori in okoli nje zapustila in še vedno pušča tako strašne in grde sledove. Vam slovanskim in neslovanskim narodnim manjšinam! Boli nas, ker celo mednarodne mirovne pogodbe naglašajo, da ste vi narodne manjšine. To, kar se naglašuje, da vas je malo, zavaja slabe in glupe političarje, da vam delajo krivice! Mi ne vprašujemo, koliko vas je. Mi ne seštevamo vaših kroglic, mi spoštujemo in imamo radi vašo dušo. Ona je kakor naša: poštena, mučena, hrabra in ponižna, božanstvena in neumrjo-ča. Zaradi te vaše duše vas ne be samega smešnega, vas pa sl^.-. povprašujemo, kako govorite in botne. Vi ste tretji oziroma čeirtK kako se imenujete, mi zahtevamo brat v južnoslovenskem krogu. Za I za vas isto in enako pravico, kakor mnoge posle od nas štirih ste vi j za nas same. Tisto ne zadošča, kar najbolj sposobni, za upravne, fi- je v mednarodnih mirovnih po-nančne in prometne posle pa ste godbah. Vi morate imeti vse pra- nam naravnost nenadomestljivi.! Zato ne pomišljajte, temveč strnite se in slbpite v goste, nepregledne in brezštevilne naše vrste splošnega kmetskega pokreta potoni svoje »Slovenske kmetske stranke«. Bratje Črnogorci! Do včeraj še ste imeli kmetsko vice kakor mi Srbi, Hrvati in Slovenci, ker imate tudi iste dolžnosti kot mi. Ali treba je, da se tudi borite z nami skupaj. Mi bomo to izbojevali tudi brez vas, toda borba ho brez vas daljša. Ne bilo pa bi niti lepo niti pravično niti pošteno, da bi sedli z nami skupno v naš skupni državni voz, se peljali z nami zaeno, storili pa ne vsega, kar morete, da izvlečemo voz iz blata državo, svobodno, ponosno, vsemu korupcije in pomečemo z voza cin svetu poznano in od vsega sveta spoštovano. Za vse nas je nesreča, a za vas bi mogla biti propast, ker so iz Beograda cincarski, pa tudi pravi srbski političarji postopali z vami še grše kot z nami Hrvati. Če bi vas do konca prevzela mržnja in osveta in bi hoteli svojim poži-galcem večno odgovarjati le z nožem in bombo, bi omrknili, a tudi nam Hrvatom bi ne preostalo nič carske kočijaže, ki znajo samo z bičem udarjati, ne znajo pa konj niti nakrmiti niti vpreči. Zato tako) zapustite svojo gospodo, ki drži z radikalskimi ali demokratskimi cincarji in vstopite v neštevilne vrste naše nam skupne Kmetske stranke. Dne 11. septembra 1927 morate spustiti tudi vi na desetti-soče svojih kroglic na politični grob praznoglavcev, ki vas prezira- jo, in brezdušnikov, ki vas kradejo in preganjajo. Vsemu kmečkemu ljudstvu! Neumrljivi Matija Gubec je dvignil že pred 354 leti hrvatsko - slovenskega kmeta iz prahu in ponižanja. Veliki Karadžrože je pred 123 leti napravil, da so na kol, ki je bil določen za Srbina, prišli njegovi krvniki. Vsemu našemu kmečkemu ljudstvu je bil v tej novi naši državi namenjen strahoviti cincar-ski kol korupcije in tiranstva. Hrvatska kmetska stranka je po svojih zastopnikih v parlamentu in v vladi temu kolu skrhala ojstrino. Sedaj je potreba ta kol izrnzati iz tal in ž njim nagnati vse cincarske prvake iz narodne skupščine in iz mo probujeno in politično organizirano kmetsko ljudstvo vse države. In kar sta storila in hotela še storiti Matija Gubec in Veliki Kara-džorže s takratno silo in krivico, isto naj novi Matija Gubec in Veliki Karadžorže, to je ujedinjeni kmetski narod vse naše države stori z današnjo tiranijo in korupcijo. Živela nesmrtna Šumadija, večno kmetsko osrčje vseh jugoslovanskih dežel! Živela Srbija, Hrvatska in Slovenija! Živele vse enakopravne pokrajine nezmagljive in nerazdeljive naše kraljevine! Živel tvorec in glavni čuvar drage in mlade kmečke države, to je naš narod srbski, hrvatski in slovenski! živel ljubimec vsega naroda našega in vrhovni knnar našega državnega broda, narodni in kmečki kralj vlade! To more in mora storiti sa-1 Aleksander I. Karadžordževič! V Zagrebu, dne 7. julija 1927. Stjepan Radič gospoda proti kmetom! Pakt prijateljstva.« — Pobratimija med radikali in SLS. — Gospoda se druži proti kmetom. — Kaj dr. Korošec daje in kaj dobi? — Kaj je z avtonomijo Slovenije? Pretekli teden smo poročali, da je dr. Korošec sklenil z ministrskim predsednikom Vukičevičem pogodbo, s katero se dr. Korošec v imenu Slovenske ljudske stranke zavezuje, da pojde z beograjskimi radikali čez drn in strn. To pogodbo je imenoval ministrski predsednik enkrat »aranžman«, drugič pa »pakt (pogodba) prijateljstva«. Natančna vsebina te pogodbe ni znana. Iz časnikarskih poročil o raznih izjavah prijateljev ministrskega predsednika pa je razvidno, da je pogodba zelo dalekosežna, tako da govore nekateri celo o iu-ziji (stapanju) Slov. ljudske stranke s srbskimi radikali. Popoln prevrat. Pogodba z beograjskimi radikali pomeni popoln prevrat v dosedanji politiki dr. Korošca in njegove SLS. Le zamislimo se nekoliko nazaj v še nedavne čase. Kako je pred dobrim letom grmel in treskal dr. Korošec proti nam na svojih sho-!kona, ki je prizadel in bo še pri dih v Domžalah, na Vrhniki itd., j zadel slovenskim občinam in okra-češ da »prodajamo Slovenijo za'jem milijonsko škodo, glasovali so uboge drobtine«! On pa je zmago- sploh za vse, kar so rekli radikali nosno klical: »Mi se pa ne »proda- j — za zahvalo pa so jih končno vrgli jamo«, mi hočemo vse ali pa nič.«: radikali iz vlade ven! To je bila res ponosna beseda, Vse to pa dr. Korošca še ni iz-vredna največjega bahača, ki po- modrilo in zopet je sklenil z radi-nosno trka na svojo pravico in se kali »pakt prijateljstva«! Zakai? ne da ukloniti. Toda danes? Kako ^ Danes'je tudi dr. Korošec skle- B1°k P<*Varjene gospode, nil kreniti na pot, ki smo jo začeli Političnih skokov, ki jih dela v hoditi mi! Tudi on se je odločil za ^ najnovejšem času dr. Korošec, si ne »drobtine«! Samo to je vprašanje, moremo drugače razlagati kakor s če mu bodo radikali obljubljene1 starim našim pregovorom: Gliha »drobtine« res tudi dali! To je]vkup štriha. namreč stvar, o kateri še nič go-' Treba je predvsem vedeti, kdo tovega ne vemo. Tn kaj so srbski radikali. Zveza z radikali. Drugo, kar je treba naglasiti, je to, da se veže dr. Korošec z beograjskimi radikali. Treba je le pogledati nekoliko nazaj v stare letnike »Slovenca« in »Domoljuba«, kako sta ta dva lista pisala še nedavno o radikalih. Toliko psovk ni na radikale še nihče zmetal kot so jih zmetali klerikalci. Klerikalci so sedeli z radikali tudi že skupaj v vladi, a še vselej so jih radikali prekanili. V tem oziru poznamo radikale tudi mi jako dobro. Toda dočim je Radič imel ko-rajžo, da je radikalske korupcioni-ste pošteno bičal tudi takrat, ko je bil ž njimi skupaj v vladi, jih je dr. Korošec vedno in vedno zagovarjal in glasoval brezpogojno za vse, kar so mu radikali komandirali. V anketi proti korupciji, ki jo je bil izzval Radič, so klerikalci glasovali za korupcijoniste, ker so radikali tako ukazali, klerikalci so mirno požrli zloglasni § 82 finančnega za- Srbski radikali so bili nekdaj socialisti in revolucionarci. Odtod tudi ime stranke: radikali, t. j. ljud je, ki hočejo s »korenino« (latinski »radika« = korenina) izruvati vse zlo iz javnega življenja. Ko- so pa prišli na vlado, so postali »radikali« zastopniki najhujšega izkori ščanja ljudstva in treba je le srbske kmete vprašati, kako jih ti ljudje mozgajo. Srbskim kmetom se pod vlado radikalov ne godi nič boljše, kakor se jim je godilo pod Turki in s takimi ljudmi je sklenil dr. Korošec »pakt prijateljstva« in s tako stranko se hoče on celo zedi-niti v eno stranko! Ker so pa današnji radikali največji zastopniki velekapitala, je jasno in razumljivo, da jih kmečki pokret silno bode v oči. Radikali so najhujši protivniki gibanja za osvoboditev kmeta iz sužnosti velekapitala. Oni ne morejo videti Radica ne živega ne mrtvega, ker se ga boje, da ne bi še srbskih kmetov tako organiziral kakor je hrvaške. Tudi srbskih zemljoradnikov ne morejo trpeti. Za te imajo samo eno besedo: boljševik! Zveza oziroma »pakt prijateljstva«, ki ga je sklenil dr. Korošec s takimi ljudmi, dokazuje torej v bankirska stranka, naj bere »Križ na gori«, ki ga izdajajo mladi kato liški dijaki in katoliški bogoslovci. ki najostrejše obsojajo neverjetno početje voditeljev SLS. Dobiček za Slovenijo. Od najnovejšega političnega skoka dr. Korošca si mnogi obetajo velike dobičke za Slovenijo. Kakšni bodo ti dobički? En dobiček že imamo. To je ljubljanska borza, torej ustanova za velekapitaliste. Kmet od tega nime nič. Za kmeta in delavca doslej št ne vidimo nič. Naše mnenje je, da tudi nič videli ne bomo, razen tega, kar bo za nas storila vojaška oblast iz ozirov državne brambe. Ta bo Sloveniji nekaj dala, SLS pa prav nič. Pač pa bo moral dr. Korošec za milost, da bo smel sedeti v vladi in I po Sloveniji preganjati pristaše na-'še stranke, zatajiti avtonomijo in dobri prijatelji gospoda ministrskega predsednika zatrjujejo v beo-J grajskih časopisih, da se je v »pak- i polni meri da se je tudi dr. Koro- tu prijateljstva« dr. Korošec že za-sec postavil protikmetomin vezal, Jda 5o podal v bodočem par- proti gibanju kmetov za osvoboditev izpod jarma pokvarjene gospode. Dva »bloka«. Razvoj dogodkov gre torej tako, da se na eni strani zbira in organizira velekapitalistižna pokvarjena gospoda, ki se trudi in peha samo za tem, kako bi delovne ljudi (kmete in delavce) še za nadaljnih 100 ali 200 let zasužnjila in jih moz-gala in drla, na drugi strani pa se zbirajo delovni ljudje, zlasti kmetje, in pa tisto malo poštenih šolanih ljudi, ki imajo še nekaj srca za trpeče ljudstvo. Dr. Korošec in SLS so dolgo far-bali ljudi s svojo ljubeznijo do kmetov in delavcev. Res je, da je SLS nekdaj, pod vodstvom ranj-kega dr. šusteršiča, nekaj storila za kmete, toda danes se je SLS popolnoma ^izpremenila. Kakor so nekdaj revolucionarni in socialistični srbski radikali postali danes najbolj goreči zastopniki veleka-pitalističnega oderuštva, tako je nekdaj res kmečka SLS danes postala konservativna in nazadnjaška bankirska stranka, ki ji je blagor Trboveljske družbe stokrat bolj pri srcu kakor pa vsi kmetje in delavci skupaj. Zato ni nič čudnega, če se je velekapitalistična gospoda tako naglo znašla v bratskem objemu! Zato pa tudi ni čudno, da je dr. Korošec tako hitro pritisnil ob zid krščanske socialiste. Zato tudi ni čudno, da ubogi mali duhovniki po deželi, ki imajo res še nekaj srca za ljudi, tako neverjetno majejo z glavami, ker tudi oni ne morejo razumeti, zakaj se je dr. Korošec čez noč zapisal srbskim radikalom in velekapitalistom proti kmetom in delavcem. Kdor pa ne verjame, da je SLS res krenila na pota velekapitala in proti kmetom in da je navadna lamentu izjavo, da se avtonomiji Slovenije odpoveduje. Kakor hitro pa bo dr. Korošec zahteval od radikalov kaj za Slovenijo, mu bodo pokazali vrata, kakor so mu jih že. Nauk za kmete. Slovenski kmetje naj se vendar enkrat izpametujejo in naj pokažejo liberalni in še bolj klerikalni pokvarjeni gospodi vrata. Položaj je danes več kot jasen: Na eno stran naj gredo gosposki pokvarjenci in škodljivci kmetov in delavcev, na drugo pa ljudje, ki delajo, to je kmetje in delavci. Mi si kar ne moremo misliti, da * se more še kje najti kmet, ki tega položaja ne bi razumel in se tudi pri volitvah dne 11. septembra nc bi po tem ravnal. Oklic. Slovenaki narod mnogo dolguje svojemu velikemu sinu Josipu Jurčiču, ki je bil pisatelj in politik v dobi našega narodnega preporoda. Naša dolžnost je, da se s hvaležnostjo spominjamo vsega, mo, kar se je — žal — ie zgodlo n. pr. hiša na Muljavi razpada; nevarnost preti, da ta dragoceni spomenik izgine še to zimo, ker se je — žal — že zgodilo n. pr z Aškerčevo rojstno hišo v Globokem. — Slovenci tega ne smemo dopustiti! Pojdimo na pomoč Jurčičevim svojcem, ki jih je devet (brat z ženo, star 82 let, njegov sin z ženo in vnuki) in ki v svojih skromnih razmerah ne morejo preprečiti ne sreče I — Osnoval se je odsek v »Sloveč ski Ma A^ri t* o dto_ ni možje, ki se zavedajo težkega gospodarskega stanja, v katerem se nahajajo. Ti možje so jasno spoznali, da nimajo od g. župnika ničesar pričakovali in so tudi ogromni večini ostalih kmetov odprli oči. Zato se nam ni prav nič čuditi, da smo pri volitvah odnesli zmago 232 glasov proti 143 žup-nikovim in tako dobili od 25 od-borniških mest 15. Vzgled, kako ne smemo delati, so nam dali Žu-žemberčani, ki so dekanu zgradili tako razkošno palačo, da je sedaj vsled ogromnih stroškov marsikdo že na ropu propada. Mi smo za to, da ima g. župnik svojemu stanu primerno stanovanje in smo pripravljeni župnišče popraviti, toda ne tako, le v skladu z našo gospodarsko močjo in tako kakor mi presodimo, da je prav. Če bi se g. župnik tega zavedal, potem pač ne bi dajal svojim faranom nespodobnih priimkov. Vse delo dosedanjega občinskega odbora je obstojalo v tem, da so samo poslušali, čeprav so bili nasprotnega mnenja in slepo prikimavali, nihče pa si ni upal mu oporekati. Temu se pa zopet ni čuditi, saj je g. župnik odbornike izbral on sam, brez volitev in to take, o katerih ie dobro vedel, da mu bodo v vsakem oziru sledili. Sedaj pa je tega konec. Občinsko upravo bodo dobili v roke ljudje, ki jim je v inte- sirarski in planinski domovi raste io. Mi jim na tem polju za gospodarski dobrobit našega gorenjskega kmeta čestitamo. V Št. Joštu smo imeli dne 17. t. m. klerikalni shod, na katerem sta poročala g. Brenčič kot oblastni poslanec, o delovanju oblastnega odbora in g. Smodej kot narodni joslanec. G. Brenčič je prečital oblastni proračun, ki se glasi na petdeset milijonov dinarjev. Zatrjeval je, da ima oblastveni odbor popolno zakonodajno oblast, samo da finance še nima. To se pravi ravno toliko, kakor če bi prišel k nekemu posestniku kupec, ki hoče kupiti par volov, eno kravo in en kos gozda. pa bi obljubil vse dobro plačati, a denarja pa nima. Ta kupčija ni nič vredna in ravno tako je z oblastnim proračunom. Če nimamo potrebne finance v svojih rokih, je vse obetanje zaman in vsak proračun brez pomena. — Potem je govoril g. Smodej o delovanju SLS v vladi. Navedel ni nobenega posebnega uspeha, ampak da so že druge stranke njemu očitale, da so preveč naredili za Slovenijo. To je žalostno, da smo Slovenci tako neobčutljivi, da klerikalnih dobrot ne občutimo, ker jih nf. Konštatiralo pa se je tudi, da ni vse res, kar je trdil. Mnogo je govoril o svojem delovanju v finančnem odboru pri sestavi državnega proračuna glede ' učiteljstva in plač in da so se šele govarja, medtem pa včasih tudi sedaj začeli učitelji reducirati. Kas- nervozno z glavo odkima! Nujna neje je nek naš pristaš omenil člen potreba je bila postavitev kina na prostem. Prejšnji kino je stal v III. nadstropju, 72 stopnic (300 m nad morsko višino) si moral narediti, in marsikateri gost v debelosti 80 do 90 kg se je moral pri prvih stopnicah vrniti nazaj, gledajoč, kako hiti mlado v zaželjeni prostor. Tudi plavalnica ni preveč higijenič-na. Opozorili bi na to g. ravnatelja, naj še v tem oziru napravi red, da bodo imeli gostje (domačini itak ne pridejo v poštev) vedno svežo in čisto vodo. — Mislimo, da bi bolje bilo, ako bi g. ravnatelj dal lansko leto napraviti okusno pla-valnico, ko pa tenis pri Aleksandrovem domu. — K vlakom pošilja ravnateljstvo svoje izbrane ljudi, da sprejemajo goste in odnašajo prtljago. — Do tu bi bilo vse v redu, opozoriti moramo g. ravnatelja, da se nosači prtljage pritožujejo, da se z njimi ne postopa baš uljud-no in da njihov zaslužek ni tak, kakor bi moral biti. Mala preiskava bi gotovo odstranila vsak vzrok za sti. Klerikalci so leta in leta upili pritožbe. . — Z letošnjim letom bi proti korupciji, kakor hitro je vsto- [ moral iti Slane v zasluženi pokoj, pila SLS v vlado, je pa glasovala za! a je letos še ostal na svojem mestu. korupcijo in za kapitaliste. Da SLS podpira kapitaliste in je tudi sama kapitalistična, dokazuje glasovanje za člen 82. finančnega zakona. Samo litijski in laški'okraj sta oškodovana za nad 3 milijone dinarjev. Posestnik iz Št. Jošta nad Vrhniko. Dopis. Kmetijska Matica! »Kmetijska Matica« je edino čtivo za kmečki pokret. Vsak pameten kmet je naročnik »Kmetijske Matice«. Ona nam izda vsako leto po štiri kmetijsko - strokovne knjige. Lani je izdala med drugim tudi knjigo »Sadjarstvo«, spisal g. Franjo Ka-fol, sadjarski referent za ljubljansko oblast. Ta knjiga nam piše o sadjereji, katera je pri nas še jako na nizki stopnji, zato je treba, da čitamo poučne knjige, da bomo tudi pri nas povzdignili našo sadjerejo, ki je za nas zelo dobičkanosna. — Druga knjiga je »Zbirka kmečkih enaukov«. Ta nam piše o vseh panogah kmetijstva. Največ piše o ži Znano je, da je za to mesto mnogo prosilcev iz naše zelene Štajerske, eden ga bo gotovo dobil, ker morajo imeti domačini prednost Veritas. Jarenina. V nedeljo, dne 3. julija smo obhajali na slovesen način Vidov dan. Slavnost je priredilo naše učiteljstvo pod vodstvom vrlega šolskega upravitelja g. Conča. Na slavnost je prišlo tudi mnogo gostov iz Maribora. Domači pevski zbor in mariborska Glasbena Matica sta zapela nekaj prav lepih pesmi, domači učenci so pa igrali neko veseloigro, ki je prav dobro uspela. Prireditev je bila izvršena v prid revnim učencem. Slavnost se je začela popoldne z nagovorom,, v katerem je govornik lepo opisal pomen tega dne. Govoril je posebno obširno o Kosovem polju in o caru Lazarju. Ko pa je govornik prešel na Matijo Gubca. ki je tudi hotel svoj kmečki narod osvobodi- vinoreji, katera je prepotrebna vsa- ti, je govorniku zastalo, ker si ni kemu gospodarju oz. posestniku. upal s pravo resnico na dan. Pove-Akc; kdo potrebuje^kakšno knjigo, dal je sicer, kako so mučili Gubca, a ni povedal, da ima strahovito mu-čeništvo Matije Gubca na vesti tedanja pokvarjena gospoda z zagrebškim nadškofom vred, ki je tudi podpisal smrtno obsodbo našega kmečkega voditelja. In taka pokvarjena gospoda se še dandanes potika med nami, zlasti med inteligenco, ki nas še danes muči in straši s peklom in hudičem ali pa z vislicami, samo da bi kmet večno garal za gospodo. Priznamo pa, da so tudi med inteligenco ljudje, ki so na naši^strani.i Ti so vsega spoštovanja \£edni. — Po' končani slavnosti se je zbrana množica mirno razšla. Zavodnje pri Šoštanju. V noči od 16 na 17. t. m. smo prečuli zelo burno in nemirno noč. Treskalo je in lilo kakor iz škafa. Strela je ___________7___u o užgala dva gospodarska poslopja pri tem ogromnem" delu g. ravna- posestnika Valentina Kaušak. p. d. telj dr. Ster. Vidimo ga, kako hodi,Slopšnek. Da nista tudi hiša in sem in tia, daie povelja, graja itd.,kozolec zgorela, se je zahvaliti sa-Če govoriš z njim, ti rade volje od- mo pridnim sosedom, posebno Ja« naj jo naroči direktno od »Kmetijske tiskovne zadruge«, ki radevo-Ije stori vsakemu uslugo. Kakšen malo bolj naobražen človek pravi: »Neumen kmet«. Zakaj je neumen? Ker si sam ne zna in ne more pomagati. Zato naj ima vsaka vas svojega poverjenika »Kmetijske Matice«, da bo skrbel za izobrazbo kmetskega ljudstva. Vsak pameten kmet mora biti naročnik »Kmetijske Matice«, ker nudi najbolje čtivo za kmetsko ljudstvo. — Poverjenik »Kmetijske Matice«. štajersko. Rogaška Slatina. Zdravilišče Rogaška Slatina je prenapolnjeno gostov, za kar je zdravilišču le čestitati. Uprava zdravilišča se trudi na vse načine, da pridobi zdravilišču svetovni sloves, največ zaslug ima nezu Glasenčnik in Francu Rogl-šek, ki sta kljub silnemu ognju vstrajala na strehah ter polivala vodo. Škoda je tem občutnejša, ker je zgorelo vse gospodarsko orodje, ovce, koze in svinje 16 po številu, ter že spravljeno seno. Kaušak je bil zavarovan le za malo vsoto. Tudi v bližnji okolici smo isto noč opazili štiri požare. Ponikva ob južni železnici. Briht-nost je že od nekdaj slabotna stran naših klerikalcev. Ko so se odločili zidati šolo, so pozabili, da imajo davkoplačevalci tudi besedo, kadar gre za plačevanje iz njihovih žepov. Niti župan, ki je sicer izboren agitator, ni bil kos mlademu, a že izkušenemu Tonetu Wolšku. Z eno samo potezo je prekrižal račune gospodu županu v korist davkoplačevalcev. Veseli smo, da nam je SLS dala g. Jakca Vrečka za zastopnika v Beogradu. Veliko nam je obljubil ta gospod, sedaj čakamo in čakamo, da se nam vse to izpolni. Ko je bil zadnjič naš neumorni poslanec Pucelj med nami, so se za-šibila klerikalna kolena. Kakor vse kaže, se bodo 11. septembra klerikalna kolena še polomila. Miklošičeva slavnost v Ljutomeru dne 7. avgusta 1927. 7. avgust 1927 bo velik praznik za našo ljutomersko župnijo, ko bomo proslavili svojega slavnega rojaka, ki je dika in ponos ne samo naše fare, ampak celega slovenskega naroda sploh. Ta naš velikan učenjak je pokazal vsemu svetu, da je v ma- šesta odlika: ter pentinovo milo je , daje Schichtova špeci-jaliteta iz izbranih surovin. Schichtova špecijaliteta, to pomeni nekaj posebnega. 1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za izrezati. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. zoriti na ta paragraf, če je vedel, kako škodljiv bo za Slovenijo. Zadevo s tem paragrafom pa je tov. Pucelj že v našem listu pojasnil, če pa hočejo gospodje še kaj več, naj kar v »Domoljub« pogledajo, ki je priznal, da so klerikalci za ta paragraf vedeli, pa so vseeno zanj glasovali! Korajžni »Domoljub«. V svoji zadnji številki se baha »Domoljub« da SLS ni odstopila in odnehala ni- fem slovenskem" narodu" dovolj si- f Piko od svojega programa le in moči, da ni zapisan smrti, saj SLS vztraja prejkoslej na avtono- je tudi naš Miklošič bil mož kot zr- miji Slovenije, ona vztraja na svo- no klen in zdrav. Bil je sin matere Jem verskem, socialnem in kultur-Slovenije, katere ime je zanesel rad^a ski rom sveta. On je rodoviten trs na ših goric, ki je dal življenje in rast neštevilnim mladikam. In narod, ki ima take može, ki so toliko prispevali za kulturo, tak narod ima dane vse pogoje za bujno rast in procvet. Ves kulturen svet časti in slavi našega velikana in sramotno bi bilo za nas, ako bi nas drugi narodi morali učiti in opominjati, da slavimo svoje zaslužne može, da v resnici »Sinove Slave smo«. Zato mora ves slovenski narod prispevati, -da dostojno proslavi svojega velikega kulturnega delavca in se v obilnem številu udeleži te proslave, ko se mu bo odkrila spominska plošča na rojstni hiši v Radomer-ščaku št. 11 pri Ljutomeru. Razne polit čne vesti. mur drugemu kakor sedanjim ministrom. Ali more to kaj dobrega prinašati, če v politiki več veljajo policaji in žandarji kot programi in sklepi strank? Današnja vlada se nahaja na krivi poti. Vukičevič Ija ob veljavo voditelje strank. Tako se je godilo s Pašičem, Radičem, Davidovičem in sedaj je na vrsti... Čuden človek je Vukičevič. Govori, da hoče imeti delavno vlado, pa zapre parlament. Pod njim ministri postavljajo kandidate za volitve, ne' greši proti prvemu členu ustave, pa ljudstvo. Z zahrbtnostjo se delaj Da ne zdrčimo v propad, nas more-proti predsedniku skupščine Mar-'jo obvarovati samo proste volitve ku Trifkoviču, ki je kralju Vukiče-jin upoštevanje parlamentarnosti. vica priporočil za predsednika vla- j Proč s fašistično in monarhistično de. Komu naj služi ta četrta stran- j diktaturo. HPS je vedno upoštevala ka, katero snuje Vukičevič? Niko-|ta načela. zavezniki zahtevali od SLS, naj se kaki točki svojega programa odpove, pravi »Domoljub«, da bo SLS pokazala roge kakor jih je prejšnjo zimo. — »Domoljubova« baharija je čisto navadna farbarija. Posebno tista od »pokazali roge« je imenitna Nam se zdi, da bodo mnogo prej pokazali klerikalcem radikali svoje roge, če klerikalci ne bodo lepo ubogali, kakor so jih prejšnjo zimo, ko so klerikalce enostavno vrgli iz vlade. Sami si lahko pomagate. Kleri-' kalci se silno jeze, posebno po ljubljanski oblasti in pravijo kar javno, da jih je Korošec srbijan-skim radikalom prodal za skledo leče. Mi pa pravimo kakor zmeraj, pomagajte si, saj si lahko in sicer na lep način, da spustite na dan volitev svojo kroglico na Kranjskem ,, „ , . _ .. v prvo skrinjico, ki je res kmečka. Nesrečni paragraf 82 finančnega v drug0? ki je Koroščeva, pa poka- Z&KOIlci """ ~ ~ Novice in razno. Klerikalci so v silni zadre- žite debelo {ig0< To vam je najbolj-gi, ker so glasovali za ta paragraf, ki je prizadejal slovenskim okra- jem milijonsko škod. Sedaj se gospodje izgovarjajo, češ da za ta paragraf niso niti vedeli in da je bil v finančni zakon vtihotapljen. Pri tem seveda ne pomislijo, kako silno škodujejo ugledu države, če trdijo, da se delajo pri nas zakoni i kako Hrvatska pučka stranka pod ši recept, ki vam ga zamoremo priporočati v tem slučaju kot stanovskim tovarišem in prijateljem. HPS in SLS se ne vjemata. i Omenili smo že v zadnjem listu, na tihotapski način. Na drugi strani pa se ne zavedajo, kakšno spričevalo ubožnosti si dajejo s tem, da priznavajo, da so kar na slepo vero glasovali za zakon, ki ga niti poznali niso! Kakšni poslanci pa so to?! Potem se tudi še sklicujejo na Puclja, češ da bi jih bil on moral opo- rebra daje dr. Korošcu. Ti sunki se nadaljujejo. Zadnji list »Seljačkih Novin«, ki je izšel 15. julija, še molči o »paktu prijateljstva« med Vu-kičevicem in Korošcem. Pač pa dobiva v tem listu voditelj slovenskega ljudstva tale pouk: Vlada hoče oslabiti parlament s tem, da sprav- Prosimo vse naše pristaše v šmarskem, celjskem, gornjegraj-skem in konjiškem volilnem okraju, da se obračajo v vseh zadevah na naše tajništvo v Celju, Hotel -Union, soba št. 17, pri kolodvoru. Shodi Slovenske kmetske stranke dne 24. t. m. — 1. Na Vranskem po prvi maši v gostilni Smugovec. Govori dr. Novačan; 2. na Kaplji, v gostilni Kumer, popoldne ob 3. uri. Govori dr. Novačan; 3. v Gri-žah, v gostilni Naprudnik, zvečer ob 8. uri. Govori dr. Novačan. — Vabimo vse tovariše iz omenjenih krajev, da se teh shodov obilno udeleže. Štefan Radič na Bledu. Predsednik HSS je bil na Bledu v avdijenci pri kralju. Razgovor med njim in kraljem je trajal dve uri. Razgovar-jala sta se o notranji in zunanji politiki. Radič je prišel iz avdijen-ce zelo dobre volje. Predsednika Radiča je posetil tudi amerikanski poslanik na našem dvoru g. Prince. Razgovarjala sta se o naših in ame-rikanskih prilikah, govor je bil tudi o tem, da izposluje dovoljenje našim ljudem za izselitev v Združene države. Iz tega se vidi, da kmetski politik vedno misli na potrebe našega ljudstva. V četrtek zvečer je bil pa shod na katerem je govoril predsednik Štefan Radič. Nov župan v Celju. Dne 15. t. m. je bil izvoljen za župana mesta Celje gospod dr. Goričan, pripadnik NRS. TEDENSKI KOLEDAR. 24. julija, nedelja: Kristina. 25. julija, ponedeljek: Jakob. 26. julija, torek: Ana. 27. julija, sreda: Pantaleon. 28. julija, četrtek: Viktor. 29. julija, petek: Marta. 30. julija, sobota: Abdon. s SEJMI. 24. julija: Semič. 25. julija: Kočevje, Vrhnika, Velika Loka, Bistrica, Kozje, Lipnica, Sela pri Sv. Urbanu, Žalec. 26. julija: Leskovec, Višnja gora, Domžale, Radovljica, Bitnje, Cerknica, Frauheim, Tinsko, Teharje. 27. julija: Toplice. 30. julija: Kostrevnica. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar 56.70 Din Za 1 liro 3.05 Din Za 1 avstrijski šiling 8.— Din Za 1 češko krono 1.68 Din Za 1 francoski frank 2.22 Din Za 1 zlato marko 13.50 Din Za 1 švicarski frank 10.93 Din Vojaški dopusti za poljska dela. Minister vojske in mornarice je odredil, da se v sezoni žetve in ostalih poljskih del dovoli vojakom, ki so že odslužili v kadru šest mesecev, dopust do štirih tednov, v kolikor to služba dopušča. Nov denar. V francoski banki v Parizu se tiska zadnja emisija naših novih bankovcev po 5, 10 in 100 Din. Za naprej se bodo tiskali bankovci že v tiskarni, ki jo gradi, kot znano, Narodna banka v Beogradu. Ukinjenje stanovanjskega zakona. V ministrstvu za socijalno politiko se vrši okoli 20. t. m. širša konferenca, na kateri se bo pretresalo vprašanje ukinjenja stanovanjskega zakona. Na konferenco so povabljeni zastopniki vseh gospodarskih organizacij. Skupščina Jugoslovenske gasilske zveze se je vršila v dneh 16. in 17. t. m. Na novo je bilo sprejetih 14 gasilnih društev, tako da šteje sedaj Zveza 583 društev, ki so včlanjena v 36 župah. V Rogaški Slatini se bo ustanovil Gasilski zdraviliški dom. Iz podpornega sklada se podeli onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam 70 tisoč dinarjev. Prihodnje leto bo izlet Zveze na Vrhniko in Sv. Jurij ob Ščavnici. Nov list pod naslovom »Kmečka moč« je začel izhajati v Muski Soboti. Iz prve številke je razvidno, da je list politično neodvisen. Maribor dobi moderno automat-sko telegrafsko centralo. Centralo bo dobavila neka firma iz Berlina na račun reparacij . Cene v kolodvorskih restavracijah. Prometni minister je izdal odlok, po katerem se ima ustaviti v vsako pogodbo o zakupu železniške restavracije klavzula: Cene za jedi in pijače potrdi direkcija, ki se ima ozirati pri tem na lokalne živilske cene. Najemnik restavracije zoper določitev nima pravice ugovora. Koliko vina smeš popiti. Notranje ministrstvo je izdalo pretirano stroge odredbe v svrho pobijanja pijanstva. Kogar zaloti policija ali žandarmerija pijanega, bo kaznovan prvič s kaznijo 500 Din ali 25 dni zapora. Gostilničar, ki bo dal pijanemu gostu še pijače, bo plačal isto globo kot pijanec, v drugič se mu odvzame koncesija. Ta odredba bo veljala prav gotovo samo za podeželsko ljudstvo, gospoda pa itak ni nikoli pijana, ti so le veseli, veselega človeka pa ne kaznujejo. Strela je udarila. Med strašnim bliskom je udarila strela 14. t. m. v poslopje posestnika Goloba v Sp. Palovčah nad Kamnikom. Strela je povzročila požar, ki je napravil posestniku nad 30.000 Din škode. Gradnja krapinske železnice. — Gradnja železniške proge Rogatec —Krapina je bila oddana na licitaciji pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic gradbenemu podjetju »Progres« za 23,100.000 Din kot najnižjemu ponudniku. Prvotni stroški so bili proračunjeni na 30 milijonov dinarjev. Z gradnjo pri-čno dne 1. avgusta. Katastrofalna toča v Osijeku in okolici. Toča, ki je padala te dni v Osijeku in okolici, je uničila 50 odstotkov letine. Ljutomer. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljutomeru kupi več vagonov lepega sadja vseh vrst, tudi ranega. Vsa pojasnila se dobe pri načelniku podružnice g. Zacher-lu v Ljutomeru. Zagonetna smrt v Ljubljani. Ob tiru na strani sokolskega telovadi-šča v Tivoli so našli pred nekaj dnevi 20-letno dekle z zdrobljeno lobajno mrtvo. Ugotovilo se je, da gre za dne 21. oktobra 1903 v Dra-gučevi (mariborski srez) rojeno služkinjo Elizabeto Vrabel, ki se je vrgla najbrže radi nesrečne ljubezni pod vlak, a jo je vrgla lokomotiva v stran. Pohotnež. Pred glavno pošto v Ljubljani prodajajo često siromašne deklice domače in planinske cvetice. Te dni je zvabil elegantno opravljen mladenič neko tako deklico, staro 13 let, pod pretvezo, da ji preskrbi kupca, ki ji odkupi vse cvetlice hkratu, na Golovec, kjer jo je oskrunil. Dekletce je javilo zadevo policiji, ki je pohotnežu že na sledu. Znižana vožnja za obiskovalce velesejmov. Prometno ministrstvo je izdalo za obiskovalce mednarodnih velesejmov, ki se prirede v sosednih državah, splošno dovoljenje polovične vožnje po državnih železnicah. Nova tobačna tovarna. V Nišu so pričeli graditi novo tobačno tovar-|no. Tovarna, ki bo opremljena z najmodernejšimi stroji, bo največja v državi. Stroški so proračunjeni na 100 milijonov dinarjev. Nove cigare in cigarete. Koncem avgusta bodo prišle v promet nove cigare »Flor de Havanna« in »Per-le de Cuba«. V novih cigarah bo zmešan tudi tobak s Kube in Sumatre ter bodo veljale komad po 5 in 7 dinarjev. Istočasno bodo izdane v promet tudi nove cigarete pod imenom »Drina«, ki bodo vsebovale 70% hercegovskega tobaka. Nova solina. Tekom t. m. se prične gradnja soline na Ulcinju. V to svrho je odobren kredit 8 milijonov dinarjev. Pri delih bo zaposlenih okoli 250 delavcev. Smrtna nesreča. V Št. Petru na Medvedjem selu je smrtno ponesrečila posestnica Terezija Sekir-nik, stara 63 let, na ta način, da je padla iz šupe 5 m globoko na tla. Bila je sama doma ter je šla krmo metat, pri čemer je zdrsnila skozi s senom pokrito razmeroma majhno luknjo. Našel jo je sosed one-sveščeno. Poklicani zdravnik dr. Lorger je ugotovil zlom roke in izrekel mnenje, da si je pretresla možgane. Par ur nato je izdihnila. Tragičen slučaj je vzbudil povsod mnogo Sočustvovanja, to tembolj, ker je bila ponesrečenka zelo miroljubna žena. Slučaj naj bo našim ljudem opomin, da si šupe dobro okvarijo. Posebno pohvalo zasluži zdravnik dr. Lorger iz Šmarja, ki je v neverjetni naglici prišel nudit pomoč. On se poslužuje motornega kolesa, kar pomeni toliko ali pa še vec kot v mestu rešilna postaja. — To je v tem mesecu že druga smrtna nesreča v naši občini. Pred kakimi tremi tedni je ponesrečil trgovec Rudolf Brundič iz Milana na Hrvatskem, ko je peljal tele v Maribor. Padel je s strehe voza, kamor se je vlegel, da bi spal, tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. To se je zgodilo ponoči, našli so ga pa šele zjutraj. Po preiskavi so ga prepeljali v njegov domači kraj Milana. 265 novih železniških mostov. Tekom lanskega in letošnjega leta je prejela naša država iz Nemčije na račun reparacij vsega skupaj 265 železnih mostnih konstrukcij v dolžini 10 do 30 metrov. Del teh konstrukcij so dobile oblastne samouprave, z ostalimi konstrukcijami pa se grade mostovi v državni režiji. Med drugim je izdelan v gradbenem ministrstvu načrt za most iz armiranega betona čez Savo pri Bledu. Stroški so proračuna-ni na 1,250.000 Din. Država plača 1 milijon, ostalo pa prizadeta okrajna cestna odbora. Invalidski sahatorij na Hvaru. Ministrstvo za socijalno politiko je odredilo, da se zgradi na otoku Hvaru velik sanatorij za invalide. Z zgradbo prično prihodnje leto. Sprejem gojencev. V artilerijsko podoficirsko šolg v Mariboru se sprejme letos 150 novih gojencev, v inženjersko podoficirsko šolo v Mariboru pa 100. Podrobnosti so razvidne iz natečajev, ki so interesentom na vpogled pri vseh vojnih okrožjih in županstvih. Grozna smrt med jermeni. V torek, dne 12. t. m. popoldne je zgrabil transmisijski jermen v Kot-nikovi opekarni na Vrhniki 18-letnega delavca Franceta Pošeta iz Mirk. Jermen ga je dvignil kvišku ter udarjal z njim ob nastavek pri oknu, pri čemur se je truplo grozno razmesarilo. Pokojnika, ki je bil (edini sin in podpora svojim« staršem, so v četrtek pokopali na domačem pokopališču v Verdu. Dve deklici pri kopanju utonili. Hčerki železničarja Sekelška v Slovenski Bistrici, Anica in Danica, sta bili nedavno na obisku pri svojem starem očetu Ivanu Sekel-šku v Partinju. Prošlo sredo sta se deklici šli kopat v Pesnico, zašli v globok tolmun ter utonili, ker nista znali plavati. Električno centralo namerava graditi občina Litija na vodi Reki, ki teče skozi Šmartno. Tozadevna pogajanja, ki jih vodi občinski svet, in načrti so deloma gotovi. Smrt v prepadih Korošice je doletela pred nekaj dnevi posestnika Dovjaka od Sv. Ane pri Tržiču. Dovjak je hotel na Korošico, kjer se pase njegova živina, in je pri hoji na še ne pojasnen način strmoglavil v nad 100 m globok prepad, kjer je obležal mrtev. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Dopis. Kovnica za ponarejanje denarja. Gospod Fr. Kos, sluga pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, je našel pred nekaj dnevi na podstrešju svoje pred nekaj meseci kupljene hiše v Kandiji kovinasto stiskalnico za ponarejanje dvodinarskih novcev. Model je baje izdelan jako točno in precizno. Sledovi na stiskalnici kažejo, da se je že večkrat rabila. Oblast je izvršila več preiskav in aretirala kot osumljenca Jakoba Planiška, prejšnjega lastnika hiše. O nadaljnem razkritju bomo še poročali. Bodite previdni! Svoje dragoceno perilo smete prati le s Schichtovim terpentinovim milom, ker sicer propade. Strahovit samomor pod vlakom. Ko je v torek zvečer vlak št. 2033 iz Zaprešiča vozil proti Zagrebu, se je pri Podsusedu vrgel pod vlak neznan moški. Vlak mu je odrezal glavo od trupla. Truplo je padlo preko nasipa, glavo pa so kolesa popolnoma zdrobila. V žepu ponesrečenca so našli delavsko knjižico, glasečo se na ime Ciril Potočki, rodom iz Strmca. Že od leta 1926 ni bil nikjer zaposlen. Nesrečni Potočki je izvršil samomor brezdvom-no zaradi velike bede. Morilec svoje žene. Pred nekaj dnevi je bil obsojen pred zagrebškim sodiščem na pet let ječe 73-letni starec, seljak Fabjan Razum iz Huma, ki je ubil z železnimi vilami svojo ženo. Domovinski dan pri Šmarjeti ob Pesnici. Kot lani, priredita tudi letos šol. upraviteljstvo in podružnica »Jugosl. Matice« domoljubno slav-nost »Domovinski dan« in sicer dne 10. julija ob 3. uri popoldne na sa-donosniku veleposestnika g. A. Schickerja. Na vsporedu je nastop šol. mladine z deklamacijami, petjem in igro »Materin god«; za tem nastopijo odrasli z burko »Dva pre-pirljivca«, s šaljivimi prizori, z mešanim pevskim zborom itd. Nato prosta zabava z bogatim srečolo-vom, šaljivo pošto, godbo, petjem itd. Za najboljšo postrežbo je oskrbljeno. Vse bližnje in daljne sosede prosimo za poklonitev darov za 9re-čolov. Iz Maribora — z Grajskega trga bodo isti dan 10. julija od 1. ure popoldne naprej na veselico po zmerni ceni vozili posebni autoom-nibusi, istotako nazaj. Večje družbe naj udeležbo prijavijo »Jug. matici« v Mariboru ali pri Šmarjeti ob Pesnici radi priprave prevoza. Vse narodno zavedne kroge vabimo k prav obilni udeležbi v naše divno lepe Slov. gorice, katerih dobra polovica Mariborčanov, ki se ob nedeljah zateka le v Limbuš, Pekre i. si., skoraj sploh ne pozna. Podprite težko obmejno narodno delo s številnim obiskom tega »Domovinskega dne«, ki naj postane pri nas povsod, tudi za naš obmejni Maribor, veliki obmejni proslavni dan, ob katerem se meščani in deželani tu na severu mile naše očetnjave skupno in složno ogrevamo v iskrenem domoljubju in prisrčnem prijateljstvu! Čudovit Brazilijanec. V Braziliji živi 39-letni Italijan MirabelI, ki piše in razume 37 jezikov in ki je v svojem hipnotičnem stanju izvršil že nebroj čudovitih poskusov z velikim uspehom. Privezan na stol se je dvignil dva metra visoko, priklical je umrlo hčerko nekega zdravnika, tako da se je oče z njo razgovarjal in so jo celo fotografirali, poklical je že več let umrlega doktorja, katerega so njegovi prijatelji videli in otipali, ko so ga fotografirali je v podobi megle izginil. Neki francoski list našteva še celo vrsto sličnih dogodkov. Koliko je na stvari resnice se seveda ne moremo prepričati. Kemal paša v Carigradu. Predsednik turške republike Kemal paša je prišel te dni v Carigrad. To je njegov prvi poset v Carigrad, odkar se je pričel boriti za svobodo in obnovitev turške republike. Strašen zločin pijanca. V mestu Braunau se je pripetil strašen zločin v pijanosti. Delavec Josip Krei-finger, ki je imel nadzorstvo v tvor-nici, je legel na stroj, da zaspi. V tem je prišel njegov tovariš popolnoma pijan. Hotel je spečega Krei-fingerja prebuditi in ga je polil z bencinom. Ker se le ni zbudil, je vzel' vžigalico in ga zažgal. Nesrečnež je popolnoma zgorel, a tovariš, ko je to videl% je šel in se obesil. Največja vojna ladja sveta. Ladjedelnica Armstrong (v Angliji) bo spustila v morje največjo bojno ladjo na svetu z imenom Nelson. Splovitev se bo vršila v Portsmou- j thu. Ta ladja bo največji dread-. nought, s katerim razpolagajo mi-j roliubne svetovne mornarice. Na-; | ročila jo je angleška vlada, ki pri-oravlja že drugo ladjo tega tipa z imenom »Rodney«. Za obe ladji ie dobila Anglija posebno dovoljenje na svoječasni konferenci v Wa-shingtonu. Nelson in Rodney bosta opremljeni vsaka s 35 tonovi in bosta tudi drugače armirani kakor katerakoli druga ladja bojnega tipa. Silni viharji so vladali pretekli dni po srednji in južni Nemčiji, ki so napravili ogromne škode. Več železniških nasipov je bilo porušenih. Neki vlak je radi tega skočil s tira, pri čemur je bilo ubitih oet železničarjev, več potnikov pa težko ranienih. Uničujoče neurje na Saškem v Nemčiji je zahtevalo 100 človeških žrtev. Med neurjem se je utrgal oblak in voda je v par minutah zalila doline in vasi. Voda je odnesla cele vasi. tako da se ne nožna, kje so hiše stale. Nesreča sliči prav naši polhograjski in žirovski katastrofi. Moški harem v Mongoliji. Ruski raziskovalec Sibirije, vseučiliški profesor Kozlov je v Mongoliji naletel na doslej neznano človeško nleme, v katerem žive čudne družabne navade. Kakor so bili moški j na Turškem mnogoženci, imaio pri: tem plemenu žene poljubno število mož in možje žive v popolni odvisnosti ženskega spola. Žene jih imajo zaprte v posebnih haremih. Pleme je popolnoma pod vlado žensk, j One tudi opravljajo vsa dela, ki so drugod privilegij moškega spola. Koliko ljudi pomore živali in kače v državi Birma. Birmanska vlada je objavila podatke smrtnih žr-, tev, ki so jih povzročile lansko le- j to kače in divje zveri. Iz teh podat-1 kov sledi, da so usmrtile kače 1169, | tigri 38, leopardi in pantri 7, sloni 5, krokodili in bizoni 3 ljudi. V j istem letu je izdala birmanska vlada nad 8 milijonov dinarjev za po-končevanje zveri. Pobili so 70 tigrov, 608 leopardov, 415 medvedov in več drugih divjih zveri. Ljudožerec v Kišenevu: Te dni je našla žandarmerija ob robu gozda pri Budenih v Rumuniji več trupel umorjenih ljudi. Morilec je truplom, da bi otežkočil ugotovitev identitete, odrezal glave. Ker so imeli vsi umorjeni pri sebi denar in druge dragocenosti, je bilo že a priori jasno, da ne gre za roparske umore. Pač pa so opazili orožniki z začudenjem, da so manjkali truplom celi kosi mesa. Po več tednov CARLPOLLAKdd. LJUBLJANA Velika inventurna detajlna razprodaja čevljev po tovarniški ceni ne Dunajski cesti št. 23 na dvorišču je podaljšana vsled Vedno večjega povpraševanja do 6. avgusta 1927. Na razpolago je še več lOOO parov raznovrstnih vzorcev po izvanredno nizki ceni. Moški in ženski od . . Fantovski, dekliški in otroških od .... Oin 60 -Din 20 - naprej. naprej. Velika zaloga sandal iz rujavsga blank usnja od štev. 20 do 46. Poleg tega konfekcijski in jermenarski izdelki, kakor gramaše, aktovke in nogometne žoge i. t. d. podivjano živinče od bolečin zatulilo in jo odkurilo s privzdignjenim repom čimnajhitreje je moglo. Li-pošiča so prepeljali nezavestnega in težko ranjenega v bolnico. Zločini Prpičevih roparjev. Orož-niška poizvedovanja o zločinu tolpe Prpiča »Malega« so zaključena. trajajočem poizvedovanju je žandarmerija ugotovila, da je umoril ljudi gozdni čuvaj Floria Adelei. Adelei je sprva tajil, končno pa je cinično priznal, da je žrtve umoril zato, da se je naslajal od njihovem smrtnem boju in da je jedel človeško meso. Blazna ljubosumnost. V Moskvi je začul te dni policijski stražnik iz nekega okna na dvorišču klice na pomoč. Izkazalo se je, da so prihajali klici iz sobe, v katero je neki ljubosumni možakar svojo ljubico, 17-letno deklico, zazidal. Deklica se je nahajala v ječi že nad pol leta. Živil, ki jih je dajal ljubosumni možakar skozi malo odprtino, je imela v izobilici. Psi rešili pastirju življenje. Na nekem pašniku v bližini Osijeka se je odigrala te dni krvava drama, v kateri je nastopil kot glavni akter mlad bik. Mestni pastir, 51-letni Ignacij Lipošic, je pasel svojo številno čredo. Ko je hotel živin-četa odgnati od vode proč bolj proti sredini pašnika, se mu je zo-perstavil mladi bik ter ga podrl na tla. Ko je ležal pastir na trebuhu, ga je vrgel bik. z rogovi 4 metre daleč v stran, nakar je navalil znova nanj ter ga jel obdelovati z rogovi po glavi in prsih. Bil bi ga za predavanja, ki jih bo imel v sigurno umoril, da mu nista pri- j Ameriki. Po'eg tega so mu že pla-hitela na pomoč njegova zvesta,čali 75.000 dolarjev na račun nje-prijatelja, psa ovčarja, ki sta se govih časti in naslovov, katere je zakadila v bika ter se zagrizla ta- j dobil po povratku iz Evrope v Ame-ko srdito v njegovo meso, da jejriko. Zločin dunajskega zdravnika. — Dunajski primarij dr. Kunb6ck se je pregrešil nad 13-letno deklico, svojo pacijentinjo. Bil je takoj suspendiran. Ministrstvo je odredilo, da smejo preiskovati zdravniki mladoletne deklice samo v prisotnosti starišev. Velikanski gozdni požar na Romunskem. Iz Bukarešte poročajo: Vsled silne vročine je izbruhnil v okraju Moreni požar, ki je zavzel v kratkem času velike dimenzije. Doslej je uničil nad 10.000 ha gozda. Dasi so mobilizirani vsi ognje-gasci iz okolice, da bi se preprečilo, da bi se požar ne razširil na petrolejske vrelce, požara doslej ni mogoče lokalizirati. Potres v Jeruzalemu je zahteval po uradnih podatkih 108 človeških žrtev; več kot sto oseb je težje ali lažie poškodovanih. Kot poročajo iz Kaire, je poginilo v Transjorda-Iniji ob priliki potresa okoli 300 ljudi. Med Beduini v puščavi je povzročil potres veliko paniko. 30 ladij pogorelo. V neposredni • bližini pristanišča St. Johnsa (No-iva Fundlandija) ie izbruhnil velikanski požar, ki je uničil 30 ladij. Ostale ladje, ki so bile zasidrane v luki, 150 po številu, so morale zbe-žati na odprto morje. Dijamantna ležišča v Afriki. V nekem pustem delu Južnovzhodne afriške obale pri Aleksander bayu v bližini izliva reke Oranje so našli ležišče velikih dijamantov. Doslej najdeni kamni so vredni 100.000 funtov. Oblika teh dijamantov je popolnoma okrogla, iz česar se sklepa, da jih je reka Oranje prinesla s sabo. Kamni so povprečno težki pol karata. Najdeni so bili tudi večji diiamanti, med temi eden z 81 karati, ki je vreden 7000 angleških funtov. Žrtve avtomobilskih nesreč v Chicagu. Te dni so zahtevale v Chi-cagu avtomobilske nesreče kar 13 človeških žrtev v enem dnevu. Vsega skupaj je bilo v Chicagu ubitih ob priliki avtomobilskih nesreč od 1. ianuarja do danes 460 oseb. Po podatkih orožniških protoko- Strašno neurje na Ruskem. Iz lov ima tolpa na vesti: 6 ropar- j Moskve poročajo: Neznosni vročini skih umorov, 24 roparskih napa- zadnjih dni je sledilo v mnogih dov, 4 navadne umore, 2 poizku-šena umora, 2 težki telesni poškodbi in 250 tatvin. Pravo razbojniško tolpo tvorijo: 24-letni Pavle Prpič »Malk, 29-letni Ibra-ham Krkic, 30-letni Jure Šikič-Gjurgja, . Milan Kertič, 28-letni Marijan Krmpotič, 28-letni Franjo Smojver, 28-letni Mile Vukovič, 28-letni Nikola Budak, 25-letni Prpič »Cigo« in Anton Jelenič, ki pa še nista v rokah oblasti. Koliko je zaslužil Lindbergh. Iz Amerike poročajo, da je zaslužil Lindbergh s svojim poletom iz Newyorka v Pariz 400.000 dolarjev. 25.000 dolarjev je dobil kot nagrado za polet, 100.000 dolarjev so mu plačali za članke o prekomorski vožnji, 100.000 dolarjev je prejel na račun knjige »O poletu«, katero šele sedai piše. 100.000 dolarjev pa krajih Rusije strašno neurje. Lilo ie kot iz škafa. Pri tem pa so divjali vrtinčasti vetrovi. Neurje je zahtevalo številne človeške žrtve. V Baku-u je odnesel vihar 30 izletnikov v Kaspiško morje. V Odesi je odnesel vihar mnogih hišam strehe, voda je odnesla preko 20 mostov. Strašna vročina v Ameriki. Po dosedanjih poročilih je umrlo vsled silne vročine na vzhodni obali morja 60 ljudi. Verska blaznost. V Kustanaiju se je zaprlo te dni 14 pristašev neke verske sekte v neko ortodoksno cerkev. Verski fanatiki so cerkev zažgali in živi zgoreli. Pri tem so izjavili, da se hočejo za Rusijo žrtvovati ter jo rešiti boljševikov. Zblaznel- ker ie izeubil sina. Pred par dnevi je utonil v Draho-vici v konjiškem okraju v Bosni v Neretvi Ibar Makan, sin posestnika. Sinova smrt je njegovega očeta Osmana tako potrla, da se je revežu omračil um. Prepeljati so ga morali v blaznico. 485301530002010001000100485301532348012348530100020101300030535348015353480100025301535323010002010100234801535300010202010100000001 Naša skrinjica za državnozborske volitve bo na Kranjskem prva, na štajerskem pa druga. Italijanski plemiči, ki niso plemiči. Mussolini je izdal nedavno odredbo, da naj se napravi seznam vseh plemiških rodbin, ki si laste neopravičeno plemiške naslove, oziroma katerih plemiški naslovi so dvomljive provenience. Po dosedanjih podatkih se zdi, da bo izgubilo okoli 180.000 oseb svoje viso-kodoneče naslove. V sovjetski Rusiji so se pričele aretacije članov opozicije v masah. Samo v Moskvi je bilo aretiranih 2000 ljudi. Amerika si "želi miru, kljub temu pa gradi najmodernejšega tipa bojno letalo, ki bo po velikosti, moči in sposobnosti prekašalo vse dosedanje tipe bojnih letal. Novi zračni velikan bo razpolagal z dvema motorjema po 950 konjskih sil, obseg kril pa bo znašal 73 čevljev.' Letalo bo imelo na krovu pet strojnih pušk, vozilo pa bo lahko s seboj tudi 3000 kg eksplozivnih snovi, ki jih lahko — uporablja za bombardiranje mornarice ali pa mest in vojaštva na kopnem. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani izterjava pred štirimi leti predpisane bolniške premije in to še celo neopravičeno. Piše se nam, da je imenovani urad iztirjaval rubežnim potom od nekega malega mojstra na deželi zaostanek, a ker se je upiral, je Okrožni urad poslal na okr. glavarstvo (Radovljica), naj se to iztirja potom rubežni. Stroškov rubežni je bilo trikrat toliko kolikor je znašala zahtevana terjatev. Dne 15. t. m. je bil imenovani osebno na Okrožnem uradu in dokazal, da ta čas ni imel nobenega prijavljenca z dokumenti samega urada, nato so začeli uradniki gledati eden drugega, kako to mogoče ter mu eden precej trdo pravi: Vi bi morali sedaj plačati stroške rubežni in še enkrat toliko, ker se niste odzvali na prvo terjatev in nam vsega pojasnili. Zdi se nam popolno naravno, da mora v uradu vladati red, saj je urad dovolj obširen, da vodi točno evidenco. Nadalje prosimo, naj bo uradni-štvo z strankami uljudno, ker če se moramo pokoriti zakonu iz leta 1922, ki je centraliziral bolniške blagajne, naj se z nami postopa tako kot s človekom časti in mirne vesti. Mojstri, bodite skrajno previdni in spravljajte odjavne liste, da se Vam ne prigodi enako ter bi morali v slučaju neizkazanja plačati morebiti velike stroške. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodn Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrovana tadruga i neomejeno lareso Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri IG N. ŽAR G I, Ljubljana. KMETIJSKA MATICA. Kmetijska Matica. — Vse poverjenike Kmetijske Matice vljudno prosimo, da se požurijo z nabiranjem naročnikov. Mnogi se še niso odzvali, knjige pa že gredo v tiskarno in bo treba določiti naklado. Zadnji čas je, da zaključimo nabiranje. — Ker se nahaja naš kmet sedaj baš v denarni stiski, mu lahko poverjenik dovoli, da plača naročnino pozneje, toda najpozneje v jeseni ob prejemu knjig. Takemu naročniku je treba v nabiralno polo pripisati, kdaj bo plačal. — Največja nesreča za našega kmeta je pomanjkanje izobrazbe, Zato je dolžnost vsakega pristaša kmetske misli, da si naroči knjige Kmetijske Matice in pridobiva tudi druge naročnike. Na delo za korist kmečkega stanu!! Knjige in tiskovine, ki jih rabite pri svojem gospodarstvu ali kjerkoli v javnem življenju, kakor tudi povesti in drugo, naročajte pri svoji Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Poljanski nasip 8. »Gruda«, mesečnik za ljudsko prosveto, izhaja mesečno v Ljubljani in je namenjen našemu kmet-skemu ljudstvu. Naj ne bo slovenske kmečke hiše, ki bi ne bila naročena na ta kmečki leposlovni in stanovski list! Uprava se nahaja v Škofji ulici 8, kjer se list naroča. Narodni gospodar. Poročilo načelnika planinskega odbora Ivana Ažmana, podano na planinskem zboru v Kamniku dne 6. junija 1927. V letu 1926 so se izvršile naslednje melioracije: Planina Jeseniška — nov hlev za 60 glav; Planina Rečiška — zgraditev hleva, koče in cisterne; Planina Grajska — planinski hlev; Planina Vodica — hlev, koča; Planina Komna — očistilo se je 24 ha sveta; Planina Pečana — nov stam s 5 poslopji, sirarno, cisterno in gonj-ska pot. Očiščen je tudi pašnik v Podfro-mu, Zg. Gorje, Zasip in deli domačega pašnika v Podlonku. Obhod planin 1. 1926. Grajska, Breška, Rečiška, Kranjska dolina, Lipanca, Klek in Pečana; vseh teh obhodov se je udeležil po en zastopnik planinskega odbora. Na Pečani se je tudi izvršila cenitev pašnega donosa v svrho, da se prenesejo pravice posestnikov Nemškega rovta iz planine Š a v n i k na Pečano, katere rešitve pa še do danes od ministrstva ni, čeravno je v polnem soglasju upravičencev. Tudi na polju sirarstva se je v letu 1926 naredil velik korak naprej. Otvorile so se nove sirarne v Ribnem, Podhomu in Podkorenu. Rateče grade letos moderni mlekarski dom po načrtih komisije za agrarna vprašanja. V Bohinjski Srednji vasi se je otvoril nov dom, ki je eden najmodernejših v celem okraju. Vsem tem sirarnam je do hitrejšega obrata in veselega dela ter hitrega razmaha pripomogel bivši minister Pucelj z znatnimi državnimi podporami. Na enak način prične še ta mesec z obratom nova sirarska zadruga v Begunjah pri Lescah, tudi na Dovjem So to leto. Ustanovila se je tudi Osrednja Bohinjska sirarska zadruga, v kateri je že danes včlanjenih tretjina vseh zadrug in družb. Namen OBSZ v splošnem je ta, da predstavlja zadruge na zunaj in se udeleži velike kmetijske razstave v Ljubljani sama, skrbi za izboljšanje in tipiziranje izdelkov, preskrbuje ugoden trg in skuša doseči cenen kredit članicam. OBSZ si nabavi za bohinjski sir varstveno znamko, kar je že v teku. Zadruga se vzdržuje iz prispevkov članic. Le želeti je, da se v bodoče merodajni faktorji za to bolj zavzamejo. OBSZ in planinski odbor stoji na stališču, da je ravno mlekarstvo in sirarstvo združeno z modernim planšarstvom zlasti v radovljiškem okraju kakor za Gorenjsko glavni vir dohodkov,' Si bo obvaroval planinskega kmeta gospodarskega propada. Enako je priredil planinski odbor tudi za pašno sezijo leta 1927 pastirski tečaj na Jesenicah, ki je povsem lepše uspel kakor prejšnje leto. Tega tečaja se je poleg pastirjev udeležilo tudi lepo število srenjskih gospodarjev. Z veseljem moram naglasiti, da je, posečalo tečaj tudi lepo število žena in deklet. Tečaj sta posetila tudi okrajna kmetijska referenta kamniškega in kranjskega okraja. Pastirjem so se dala končna navodila od strani strokovnjakov. Ves ' tečaj se je financiral iz sredstev okrajne j blagajne in se je znesek skoro 6000 Din j razdelilo med pastirje in krilo stroške po-j sredovateljem. Prej je k tem stroškom prispevala tudi država, kar je letos iz-! ostalo. Enako so se v lanskem letu začeli graditi v radovljiškem okraju novi vodovodi za Srednjo vas, Bohinj in Rateče. To je kratko poročilo za leto 1926. Za naprej predlagam: 1. Protestirati moram v prvi vrsti proti vmešavanju raznih politikov, ki intervenirajo preko komisarja v prilog nekih magnatov. Ce se sporazum med upravičenci in oblastmi doseže, naj se kot tak odobri. Ne pa razdirati sklepe, ki jih odobri zadruga in občina in ki jih agrarna oblast priporoča v čimprejšno rešenje. Zgled Ribno pri Bledu. Tam obstoja živinorejska in sirarska zadruga, ki' ima od okrožnega agrarnega urada to planino v zakupu. Za gradnjo planinske sirarne in hlevov se je dovolilo lansko leto posekati na tem svetu 256 metrov lesa na panju. Na pritožbo družbe Hud. & Comp. je izšel odlok od agrarne direkcije pod štev 638 od 22. marca 1927, kateri prepoveduje sekanje lesa. To je škandal prve vrste. Toliko se govori o agrarni reformi, a na drugi strani pa se še vedno ščiti grofe in barone ali kakšne lesne magnate. Najmanj se upošteva zadruge, ki se na vseh poljih kažejo kot važen činitelj, ali nimajo pa še dosti zaščite. 2. Odločno protestiram, da se preganja gospodarski odbor in postavljajo komisarji in to brez pravega vzroka. Kjer so izpre-membe potrebne, naj se javi komisarju, da razpiše volitve in na novo upostavi gospodarski odbor. Komisarji pri tako važnih, strogo gospodarskih institucijah so v sedanjih modernih časih, posebno še v agrarni državi, kjer se je treba držati demokratskih načel, prava sramota. 3. Enako protestiram proti zavlačevanju odkupa Belanske planine že od leta 1925. Ministrstvo šum in rudnikov se nikakor ne more vživeti v resnične potrebe planšarjev dn jih niti najmanj ne upošteva, tako da so akti, ki pridejo v to ministrstvo, spravljeni kot v arhivu. Škodovale so tudi temu odkupu razne čudne intervencije, tako da je danes ta rešitev na glavo ipostavljena. 4. Tem potom naprošam tudi gosp. komisarja, da razpiše čim preje uredbo pašnih pravic odbora v Gorjušah. K tej uredbi naj se pritegne tudi planinski odbor za radovljiški okraj. 5. Enako se držim sklepa planinskega odbora z dne 11. aprila 1926 v zadevi varstvenega parka, ki pravi, da je ta park za planšarsko gospodarsko stanje podob-čine Boh. Češnjice neumesten. Vendar pa se je planinski svet v načelu odločil za nego v gotovem času. Planinski odbor strogo vztraja na svojem sklepu, pri katerem je bil navzoč tudi krajni komisar. Treba je, da smo oprezni, ker lahko doleti češnjičane presenečenje. Vsi v to poklicani se naprošajo, da varujejo že itak redke dobre planine. To bi bilo kratko poročilo za bodočnost. Nisem eden tistih, ki za vsako stvar podam takoj poklone, če ga pa kdo zasluži, sem prvi, ki to rad upoštevam. To naj velja danes za prisotnega komisarja agrarnih operacij, kateremu priznam izredno pridnost na tem polju. Ker r teh kratkih letih je pokazal, da ima srce za kmetske planšarje in če bi bili mi edini, bi bil lahko še več storil. Prosim ga, naj nadalje v tej borbi za staro pravdo vztraja in mu kličem v imenu našega okraja in upam, da tudi v imenu vseh prisotnih: »Po tej začrtani poti naprej in narod bode hvaležen! Bog ga živi!« KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM BaCun poltn. hranilnic« It 142S7 rep. dr. s neomef. Bnofavk* .Kmetski dom". Telefon IL M4f v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje Daje: © Posojila mi vknjižbo, proti poroitvu ter sastavi premičnim in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite t tekočem računa pod najs0odnejilml pogoji. vlogo na knjlilco Obrestuj« 6% Čistih brea od« povedi TmCJm tlalm vlog« In ▼loflr* v raCiuni po doeoTora. Pocblaiienl prodajalec sraCk delavna rasredna loterij«. Preskrbuje i Kavcije, inkase, srede« in vrednostne papirje ter Čeke in nsksist— c (nakazila) na druga mesta. Uradne ure s > r Vsak delavnik od S.-13.*/* ln od Podrtifnlca v KAMNIKU na Glavnem Svetovni mlekarski kongres. Za prihodnje leto se pripravlja v Veliki Britaniji svetovni mlekarski kongres. Priprave za kongres vodi »Mednarodna mlekarska federacija v Bruslju«. Pokroviteljstvo bo prevzel angleški kralj in predsed-sedništvo angleški kmetijski minister. Na kongresu se bo razpravljalo o proizvodnji mleka, o razdelitvi in predelavi mleka in o vporabi ali potrošnji mleka. Enoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927/28 dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma na posestvu. Na zavod se sprejme 30 gojencev, in sicer 20 na prosta mesta kot državni gojenci in 10 na plačujoča mesta kot privatni gojenci. 10 državnih gojencev je iz ljubljanske in 10 pa iz mariborske oblasti. Mesečna oskrbnina za plačujoče kmečke sinove je 150 Din. Plačujoči naj pošljejo prošnje do 15. septembra direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oni pa, ki ho-hejo dobiti državno mesto, pristojnemu okrajnemu glavarju do 1. septembra. Lastnoročno, na celo polo pisane prošnje morajo biti kolkovane (5 Din in 20 Din). Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico ali zadnje šolsko izpričevalo; 4. izpričevalo nravnosti pri prosilcih, ki ne vstopijo neposredno iz kake druge šole; 6. zdravniško spričevalo; 7. premoženjski izkaz pri onih, ki prosijo za prosto mesto. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 iet. Pred končnim sprejemom morajo napraviti prosilci sprejemni izpit iz slovenščine absolventi najmanj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učence zdravnik zavoda. O sprejemu se obvešča pismeno. — Ravnatelj Andrej Žmavc. Veterinarske konvencije. V Ženevi so se pretekli teden pričela pogajanja za sklenitev veterinarske konvencije med našo državo in Švico. Pogajanja vodi za našo državo gosp. Ciril Petrovič, inšpektor ministrstva za kmetijstvo in vode. Pričakuje se, da bo konvencija v kratkem zaključena, nakar se bodo pričela tozadevna pogajanja z Italijo in Nemčijo. Sklenitev veterinarske konvencije s Švico, Italijo m Nemčijo je velike važnosti za izvoz naše živine.. Specijalna živinorejsko-poljedel-ska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem učencev za šolsko leto 1927/28, ki se prične začetkom novembra t. 1. — šola, ki se je preosnovala v specijalno kmetijsko šolo, je urejena kot doslej in ima dva oddelka: 1. Celoletno šolo, ki traja eno leto in je pripravna za kmetske sinove iz cele ljubljanske oblasti, tudi za one iz vinorodnih krajev in 2. zimsko šolo, ki je namenjena samo za učence iz nevino-rodnih krajev, zlasti za Gorenjce in traja dve zimi po 5 mesecev, skupaj torej 10 mescev. Celoletna sola ima pred zimsko to prednost, da učenci tudi praktično izvršujejo vsa dela v gospodarstvu po naukih, ki jih slišijo v šoli. — Učenci imajo na zavodu vso oskrbo in so vedno pod strogim nadzorstvom. Sprejemni pogoji so sledeči: a) Starost ne manj kot 16 in ne več kot 22 let; b) moralna neoporečnost; c) telesno in duševno zdrav; č) z uspehom dovršena osnovna šola.-Učenci se dele na državne in privatne. Državni učenci se šolajo na državne stroške (brezplačno), privatni pa na lastne stroške. Preskrbnino, ki jo plačujejo privatni učenci, določa kmetijsko ministrstvo. Za letos znaša 150 Din mesečno za sinove kmetskih stari-šev, 300 Din mesečno pa za ostale. Državne učence izbirajo posebne srezke komisije. Prosilci za državna (prosta) mesta morajo na podlagi razglasa srezkega poglavarstva v določenem roku predložiti svoje prošnje srezkim poglavarstvom, ki povabijo nato prosilce k pregledu. Prošnje izbranih prosilcev se preko velikega župana predlože ravnateljstvu šole, ki izmed njih sprejme dve tretjini vseh prosilcev kot državne (brezplačne) učence, ostale pa odkloni oziroma jih priporoča za sprejem v druge šole. Vsi sprejeti državni učenci morajo biti sinovi kmetovalcev iz ljubljanske oblasti in se morajo stariši zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. V obratnem slučaju morajo povrniti državi vse stroške šolanja. Državni učenci dobivajo šolske potrebščine od zavoda. — Privatne (plačujoče) učence sprejema ravnateljstvo šole na podlagi razpisa v listih direktno in je vlagati prošnje za plačujoča mesta naravnost pri ravnateljstvu šole do 15. septembra t. 1. Prošnji je priložiti sledeče listine: 1. domovnico; 2. krstni list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. zdravniško izpričevalo o telesnem in duševnem zdravju; 5. nravstveno izpričevalo; 6. izjavo stari-šev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja oziroma v slučaju predčasne, neutemeljene zapustitve zavoda povrniti državi stroške šolanja; 7. kdor se želi šolati proti znižani preskrbni-ni, mora predložiti še potrdilo občinskega urada, da so stariši kmeč kega stanu. Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in s prilogami vred po tarifnem zakonu pravilno kolkovane. Priloge pod 1., 4., 5., 7. se kolkujejo z 20.— Din, one pod 3. s 5 .— Din in pod 6. z 2.— Din. Prošnje je kolkovati s 5 Din in priložiti kolek za 20 Din. — Letos se bo sprejelo v zavod 50 gojencev in sicer 30 v celoletno šolo in 20 v I. tečaj zimske šole, od teh do 35 na brezplačna mesta. Točnejša pojasnila daje ravnateljstvo specijalne živinorejsko - poljedelske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Na specijalni kmetijski šoli na Grmu se je dne 11. julija pričel šesttedenski tečaj za osnovnošol- ske učitelje. V zavod je bilo sprejetih 16 prosilcev in sicer sledeči gg. učitelji: Dolgan Alojzij, učitelj, Trbovlje - Vode; Iskra Miroslav, sluš. vis. ped. šole, Ljubljana; Jenko Alojzij, učitelj, Ormož; Jurjev-čič Franc, šol. upravitelj, Cerklje ob Krki; Kavčič Drago, šol. upravitelj, Zg. Tuhinj; Kavčič Ivan, šol. upravitelj, Medija-Izlake; Kerda Liman, učitelj, Št. Vid nad Ljubljano; Lapajne Anton, učitelj, Št. Peter pri Novem mestu; Medic Avgust, učitelj, Odranci pri Beltincih; Možina Boris, učitelj, Št. Vid nad Ljubljano; Omerza Karel, učitelj, Trbovlje; Pahor Gvidon, šol. upravitelj, Skaručina; Šlibar Martin, učitelj, Toplice pri Novem mestu; Turk Stanko, učitelj, Bled; Uršič Anton, šol. upravitelj, Trebelno; Vider Jožef, šol. upravitelj, Gorje pri Bledu. — Razen imenovanih obiskujejo predavanje iz posamez- s prej imenovanim sprejel načrt zakona, pravilnika in učnega načrta. Vsa razprava je potekala pod dojmom velike važnosti predmeta za gospodarski napredek našega naroda. Želeti je le, da bi v najkrajšem času na podlagi čl. 314 finančnega zakona za 1927/28 beseda postala meso. Izpremembe v zakonu o taksah in pristojbinah in v tozadevnem pravilnik«. — Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v ponatisu izpremembe in dopolnitve, in .iicer v zakonu o taksah in pristojbinah, ki jih navaja finančni zakon za leto 1927/1928, in v taksnem in pristojbinskem pravilniku izza dne 31. decembra 1923, ko je izšel ta pravilnik v Uradnem listu. Vsa tvarina je natisnjena na listih, to je samo na eni strani papirja, tako, da lahko vsakdo posamezne nove odstavke odreže in prilepi v knjigo. Izpremembe in dopolnitve so izšle v dveh snopičih, katerih oba veljata Din 6.—, s poštnino pa Din 6.50. Naročila * sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. Enoletna vinarska in sadjarska šola v nih kmetijskih predmetov kot eks- Mariboru prične novo šolsko leto 1927/28 ternisti naslednji gg. učitelji iz dne L oktobra t. 1. S šolo je v zvezi inter- bližnje okolice: Hočevar Franc šol. ^Z^S^oZm^o po upravitelj iz Smihela, Ivanetic Aloj- dovršeni šoli doma na posestvu. Na zavod zij, učitelj iz Novega mesta, Koželj se sprejme 30 gojencev, in sicer 20 na Ljudevit, šolski upravitelj iz Nove- Prosta mesta kot državni gojenci in 10 na f?a mesta ter Rpsman Tvan nčitpli Plagui°ža mesta kot privatni gojenci. 10 ga mesta, ter nesman tvan, uciteij državnih g0jencev je iz ljubljanske, 10 pa iz Dragos pri Železnikih. Teoretic-! iz mariborske oblasti. Mesečna oskrbnina na predavanja se vrše dnevno štiri za plačujoče kmečke sinove je Din 150. ure dopoldne, praktična tri ure popoldne. Tečaj se zaključi 20. avgusta. Zadnje štiri dni se vrše izpiti iz predavanih predmetov, na- Plačujoči naj vpošljejo svoje prošnje do 15. septembra direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oni pa, ki hočejo dobiti državno mesto, pristojnemu srezkemu poglavarju do 1. septembra. kar prejmejo udeleženci tečaja iz- Lastnoročno, na celo polo pisane proš- nričpvala ki iih iisnr^ahliain 7a!^e m0ra]0 bltl kolkovane (Din 5- ™ pričevala, ki jin usposaDljajo za Din 2o,—). Prošnji je treba priložiti: 1. učitelje na kmetijsko - nadaljeval- krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico ali nih šolah. Prekoristno institucijo zadnje šolsko spričevalo, 4. izpričevalo teh tečajev toplo pozdravljamo, že- i nravnosti Pri prosilcih, ki ne vstopijo ne- leč iim rnnnm nqnehnv nm^Hian Posredno lz kake druge šole, 5. obveza iec jim mnogo uspenov za povzdlgo staršev, da ostane sin doma, 6. zdravniško našega gospodarstva. spričevalo, 7. premoženjski izkaz pri onih, ki prosijo za prosto mesto. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let. Pred končnim sprejemom morajo napraviti pro- Konferenca o organizaciji kme- tijsko-nadaljevalnih šol se je vr- _________^___r______ _ šila dne 10. julija na kmetijski šoli ■ silci prejemni izpit iz slovenščine* in'računstva. Tega izpita so oproščeni absolventi najmanj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učence zdravnik zavoda. O sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor: Andrej Žmavc. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927/28 dne 1. oktobra t. 1. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a ne več ko 19 let. Prosilec mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popolno meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili vsaj dveletno kmetijsko šolo, se sprejmejo po povoljnem sprejemnem izpitu. Lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točni naslov, je poslati direkciji šole koncem julija ali najkasneje do 15. septembra. Prošnja mora biti pravilno kolkova-na (Din 5,— in 20.—) in ji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. nravstveno spričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole. Sprejem se naznani vsakemu prosilcu pismeno; prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Ubožni in pridni učenci dobijo podporo. — Direktor Andrej Žmavc. na Grmu. Konference se je udele žilo vse učno osobje grmske kmetijske šole, inšpektor g. Miloš Stib-ler kot zastopnik kmetijskega oddelka pri velikem županu v Ljubljani, g. nadzornik Andrej Škulj kot odposlanec prosvetnega inšpektorata, g. srezki ekonom Fr. Malasek, trije šolski nadzorniki in 25 šolskih upraviteljev in učiteljev iz vseh krajev ljubljanske oblasti. Razpravo je vodil ravnatelj grmske kmetijske šole g. ing. Anton Podgornik, ki je kmalu po 10. uri otvoril zborovanje, vse navzoče toplo pozdravil ter takoj prešel na obravnavo zakona o kmetijsko-nadaljevalnih šolah. Debata o posameznih členih je bila zelo živahna, kar priča o velikem zanimanju, ki vlada med našim učiteljstvom glede te važne ustanove. S pol-drugournim odmorom opoldne je bil načrt zakona, pravilnika in učnega programa za kmetijsko-nada-ljevalne šole soglasno sprejet. Istočasno se je razpravljalo tudi o ureditvi gospodinjsko - nadaljevalnih šol, za katere se je vzporedno Ob vsaki priliki se spomnite volilnega sklada! krampe, plankače, cepine, lopate in vse drugo kmetsko orodje izdeluje iz prvovrstnega železa in jekla po najnižjih cenah Ivan Stroj, kovač, Grabče, pošta Gorje pri Bledu. Ia PORTLAND-CEMENT v papirnatih in juta-vrečah (sp i ski in trboveljski) ima v zalogi t> EKONOM' , osrednja gospodarska zadruga v Ljubl,ani, r. z. z o. z. 10 min "rftfT iriff "i Ti i