Leto XXIII Številka 9 September
j knjižnica j I* CELJE I
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Cena 30 din
LJUBNO
GORNJI GRAD
Razmere so jim prekrižale načrte
Dejstva so takšna, da jih ni moč spremeniti, kar med drugim pomeni, da na Golteh zaradi znanih razmer letošnjih načrtov niso uresničili — najprej gre za obisk. Čeprav so imeli pred poletno sezono zmogljivosti razprodane, seveda iz tega ni bilo nič, kar pomeni izpad vsaj 12.000 nočitev. Vojne seveda ni bilo mogoče predvideti, zato so že pred poletjem izkupiček lanske dokaj ugodne sezone namenili za obnovo strojnega parka, zlasti strojev za urejanje smučišč.
Zaradi vsega tega niso uresničili tudi ostalih obetavnih predvidevanj, ki sodijo v njihova razvojna snovanja. Ob tem posebej poudaijajo, da so vse obstoječe zmogljivosti dvignili na višjo raven, zlasti kar se tehnike tiče. Marsikaj nameravajo sicer postoriti še do zimske sezone, vendar ni vse odvisno od njih samih. Pričakovanih sredstev za demografsko ogrožena področja po vsej veijet-nosti ne bo, vseeno pa se še niso odrekli novega sistema za zasneževanje. Pogoj za to je med drugim izgradnja akumulacije za vodo, pa še kaj drugega tudi. Ne glede na vse zagotavljajo, da bodo ob prvi možni priliki umetno zasnežili smučišče ob sedežnici. Če narava s snegom slučajno ne bi presenetila, računajo,'da bi se to zgodilo okrog 15. novembra.
Zaradi omenjenih težav trenutno skrbijo za preživetje do začetka zimske sezone. Sem sodi tudi predprodaja sezonskih kart in še posebej ugodnih obveznic, za katere pa morate poskrbeti do
5.	oktobra, če se želite poslužiti posebnih ugodnosti. Na voljo bo-
do (prav tako sezonske karte) tudi po tem datumu, vendar brez olajšav. Predprodaja teče zelo ugodno in vsi poudaijajo, da se splača, saj bo dnevna karta precej zasoljena, čeprav veliko manj kot v ostalih smučarskih središčih.
V priprave na bližnjo zimo sodi tudi Logarska dolina. RTC Golte se je aktivno vključil v nov projekt razvoja te doline in ga v celoti podpira. Logarska dolina je pač preveč pomemben člen v njihovih razvojnih stremljenjih, da bi jo pustili ob strani. Njihov Dom planincev bodo letos vendarle ogrevali in bo na voljo vsem obiskovalcem, prav tako pa bodo sami prodajali zmogljivosti Izletnikovega planinskega doma. Za goste bo treba poskrbeti, zato bodo v Logarsko dolino dali teptalec, ki bo urejal proge za smučarski tek, prav zanj pa so tam pogoji in možnosti naravnost idealne. Tudi zaradi dolgotrajnosti snežne odeje. Prav dela pri urejanju prog so pričeli opravljati že v tem tednu. Če bodo uspeli z ureditvijo sistema za umetno zasneževanje, bodo na smučišče v Logarski poslali še top, kar bi bilo zelo pomembno dejanje.
Prva velika prireditev bo na vrsti že to soboto, 29. septembra. Gre za pentatlon, ki bo pri nas sploh prvič izveden in pomeni zbir vsega najlepšega, kar lahko Zgornja Savinjska dolina ta hip ponudi. Gre za kolesaijenje, spust s kajakom, gorsko kolesaijenje, gorski tek in jadralno padalstvo. Pričakujejo mednarodno udeležbo, vse skupaj pa bo pomenilo predstavitev Zgornje Savinjske doline na najlepši možni način, (jp)

Ponosni Homčani so peljali ministra Jazbinška na vaško veselico vesedlo razpoloženi
Snežna jama vabi
Letos mineva 10 let od odkritja ene najlepših podzemeljskih jam v Sloveniji. Lansko leto smo jo preboldski jamarji uredili in s tem popestrili turistično ponudbo Zgornje savinjske doline.
Postala je 15. turistična jama v Sloveniji in najvišje ležeči tovrstni objekt pri nas. Kraški jamski biser v nedrjih
Milan Kučan med planinci
Pod mogočnim ostenjem Raduhe na Grohatu so v soboto koroški planinci namenu izročili novo planinsko postojanko, edino letos v Sloveniji. Kljub kislemu vremenu seje na planinskem srečanju zbralo veliko ljubiteljev gora od blizu in daleč. Predsednik slovenskih planincev Andrej Brvarje posebej poudaril, daje to v današnjih časih pravi podvig in
velik prispevek k razvoju planinstva. Koča ima trenutno 40 ležišč in v posebni sobi prostora za 100 planincev in bo letos odprta le še nekaj tednov, prihodnje leto pa bo znova privabljala ljubitelje gora.
Kljub dolgi poti nazaj v dolino je množica planincev vztrajno čakala predsednika predsedstva
Slovenije Milana Kučana, ki seje pred tem povzpel na vrh Raduhe.
Nihče pač ni hotel zamuditi priložnosti, da se z njim sreča v osrčju gora, še najmanj člani pevskega zbora Kralj Matjaž iz Pliberka, ki so slovenskemu predsedniku na vsak način želeli zapeti Zdravljico in na njihovo veliko veselje jim je
Nepopolni podatki o beguncih
Samosčoma
SLOVENIJA 1991
rad prisluhnil.
0'P)
Raduhe si je doslej ogledalo že kakšnih 5.000 obiskovalcev. Jama, ki se ponaša z ogromnimi prostori, ledom, neprecenljivim bogastvom kapniških tvorb, še posebno z belimi kapniki iz jamskega mleka —malgonita, je ob svojstvenem ogledu — v siju karbidnih svetilk in s poglobljeno razlago jamarjev vodičev — očarala ali vsaj prijetno presenetila vsakogar, ki se je sprehodil po njenih podzemeljskih dvoranah.
V ureditev jame je bilo doslej vloženega že veliko dela in sredstev. Nove kovinske stopnice, ki so bile precej zahteven projekt, pa smo sfinancirali s pomočjo Zavarovalnice TRIGLAV Celje.
Na občinskem odboru Rdečega križa v Mozirju imajo trenutno prijavljenih 68 beguncev iz sosednje Hrvatske. Ob tem posebej poudarjajo, da ta številka v nobenem primeru ni točna, saj je prebeglih veliko več. Tako, denimo, nimajo niti ene prijave s področja Luč, beguncev pa je tam veliko, kot jih je precej (še neprijavljenih) tudi v drugih krajih. Na občinskem odboru si želijo, da bi se uradno prijavili vsi, ne glede na to, če rabijo pomoč ali ne. Točna evidenca vsekakor ni odveč, niti ni sama sebi namen, (jp)
Nova
postojanka
vabi
Po večjem planinskem slavju pred štirinajstimi dnevi na Grohatu pod Raduho, ko so koroški planinci namenu izročili novo planinsko postojanko, so to soboto slavili planinci na priljubljenem Okrešlju. Pri Frischaufovem domu je bilo namreč planinsko slavje, s katerim so sklenili dela pri temeljiti notranji in zunanji obnovi te znane planinske postojanke. Celjski planinci so dom pričeli obnavljati leta 1988 in ga preuredili v celoti, vsa dela pa so veljala 4 milijone dinarjev. Med številnimi planinci in gosti je bil tudi podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, (jp)
V /	K-V; ' ■

Beseda urednika
Pozdravljeni, dragi bralci. Prva jesenska številka Novic je pred vami Seveda ni takšna, kakršno bi si vsi skupaj želeli. Pa bo. Tudi z večjo vašo pomočjo. Res, pišite nam o vsem, kar se dogaja v naši dolini Dogaja pa se marsikaj, le naokrog se je treba ozreti. Na prvi klic k sodelovanju so se nekateri že javili Tudi osnovnošolci iz Nove Štifte. Opogumite se še drugi, dragi šolarji, na voljo vam je dovolj prostora. Enako velja za vse ostale, le v količini enega pri-
spevka ne pretiravajte. Raje pet krajših vesti kot en sam »roman«.
Novice gotovo morajo biti boljše. Res, prave Novice. In tudi bodo. Seveda z razrešenimi organizacijskimi problemi, z večjo mero profesionalnega pristopa, z drugačno obliko in bolj pestro vsebino. Časa je veliko in predvsem malo, vsekakor pa bodo naše in vaše Novice v leto 1992 stopile drugačne, boljše, bolj vaše.
Kdor čaka, dočaka, so dejali planinci in bili veseli v predsednikovi družbi
Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in njena svetovalna služba sta se izkazali s sejmom in razstavo plemenskih živali Datum je že precej odmaknjen, zalo le nekaj strokovnih mnenj, sicer pa nas vse vabita na prodajni sejem plemenskih konj in žrebic haflinške, noriške in drugih pasem, ki bo na sejmišču v Mozirju v četrtek, 5. oktobra. Pričel se bo ob 9. uri
Franc Goršič, Govedorejska služba Slovenije, je mozirske rejce resnično pohvalit
»To območje, s Šoštanjem vred, je vodilno, med seboj pa tekmujejo v selekciji rjave pasme. Razstava je zelo kakovostna, saj so štirje rejci s šestimi živalmi sodelovali tudi na republiški razstavi rjave pasme v Gornji Radgoni ter odnesli tri prva mesta v treh od šestih razstavljenih kategorij. Izdelali so analto proizvodnosti potomk po posameznih pomembnješih razstavah rjave pasme (Gornja Radgona, Mirna Peč, Mozirje) in splošna ugotovitev je, da potomke doma zrejenih bikov ne ostajajo bistveno za potomkami svetovno znanih bikov — le za odtenek pri vsebnosti mlečne maščobe. To je znamenje, da je naša selekcija na pravi poti, ker smo že skoraj v koraku z Evropo. Zakaj »skoraj«, ne pa »popolnoma«? Gre za to, ali je to posledica genetike ali tehnologije. Bojim se, da s tehnologijo (prehrano) ne sledimo genskim zasnovam, vsaj v povprečju ne. Selekcija naših bikov je na visoki ravni, saj dajejo potomke s 7 do 8 tisoč litri mleka, in ker jih uporabljamo po vsej Sloveniji, ni razloga, da ne bi ob ustrezni tehnologiji dosegli povsod vsaj takšnih uspehov kot v Mozirju — s selekcijo znotraj črede (pri rejcu) in pravilno prehrano.«
Njegovemu mnenju sta se pridružila tudi ing. Alojz Zupančič s Kmetijskega zavoda Ljubljana in mag. Ivan Kuder, Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, ki je še poudaril da je obsežna mozirska razstava pokazala rejsko delo in napredek zadnjih sedmih let — da imajo živali večji okvir in obseg. Ob pravilni prehrani bi po njegovem mnenju lahko dosegli 500 do 1000 litrov mleka več v laktaciji
Navzoče je pozdravil tudi kmetijski minister Jože Osterc in povedal da je na sejmu v Riedu opazil da je osrednji cilj visoka življenjska proizvodnja in bogata vsebnost mleka — gospodama je krava, ki zdrži do devet laktacij, in v to smer naj bi šla selekcija Po vsebnosti mlečne maščobe (v povprečju) ostajamo za Avstrijo za 0,8®, pri čemer pa je ključni problem prehrana, ne pa genski potencial; to pomeni da je pred svetovalno službo s tesnejšo povezanostjo z rejci še kar nekaj nalog.
Z letošnjo živinorejsko razstavo so Mozirci skromno počastili tudi tri jubileje — 40-letnico službe osemenjevanja in strokovnega dela v reprodukciji govedi, 30-letinco obstoja ZKZ Mozirje in 25-letnico kmetijske pospeševalne službe. In počastili so jih pravilno — z rejskimi uspehi
Poštnina plačana na pošti Mozirje
Tudi zaščitno masko je treba obvladati
Usposabljanje za posebne naloge
Zanimalo nas je, kaj v sedanjem času, ko v Sloveniji ni vojnega stanja, delajo na območnem štabu teritorialne obrambe za občini Velenje in Mozirje. Pogovarjali smo se s poveljnikom štaba, majorjem Jožetom Prislanom. Med drugim je povedal: »Z
in veščine iz plavanja, orientacije, pohodništva, fizično sposobnost, premagovanje višin, obvladovanje plinske komore in na sploh vojaško znanje, sta sodelovala še zdravnik in psiholog. Vsi testiranci imajo najmanj srednjo šolo, s testiranjem pa je štab Ždel doseči
ski in mozirski občna ni lo. V tem času izvajamo določene ukrepe za pravilno skladiščenje in vzdrževanje vojaške opreme.
Potrebno je bilo analizirati pozitivne in negativne dogodke iz vojne in se temu primemo tudi pripraviti na morebitno novo agresijo na našo Republiko, za katero pa menim, daje ne bo, vsaj tako kažejo najnovejši dogodki pri nas.«
V sklopu priprav na področju obrambe in zaščite v tem času opravljajo testiranja vojakov in častnikov iz Mozirja in Velenja za potrebe specialnih nalog teritorialne obrambe. Prejšnji teden so vojaki do 27 let imeli štiridnevno testiranje, ki je bilo zahtevno in strokovno. Poleg mladih vojakov, ki so morali pokazati znanje
njajeizbratidoloČenoštevrlo pripadnikov TO za hitro ukrepanje proti agresorju, za potrebe protiletalske, protioklepne, protidiver-zantske in protidesantne obrambe. Ali bodo ti pripadniki po uspešnem testiranju in opravljenih vojaških nalogah v prihodnje delovali profesionalno ali kot rezervisti, je odvisno od dogodkov, ki bodo sledili.
Na kraju še ocena poveljnika območnega štaba TO Jožeta Prislana: »To testiranje, ki ga opravljajo pripadniki TO, je eno bolj zahtevnih. Vsi si prizadevajo, da bi vse naloge opravili kar najbolj uspešno in dosledno. Iz testa je razvidno, da visoke povprečnosti ni, izstopali pa so posamezniki, ki so odlično obvladali psihofizične lastnosti.«
MERX
RIO GOLTE
UGODNA PONUDBA
Tudi za letošnjo sezono smo se na rekreacijsko turističnem centru Golte odločili, da Vam, našim zvestim obiskovalcem, ponudimo ugoden nakup smučarskih vozovnic v obliki obveznice GOLTE.
Na obveznici je 20 kuponov, vsak od teh kuponov pa je enak vrednosti dnevne vozovnice. 10 kuponov lahko porabite v sezoni 1991/92, vse ostale pa lahko uporabite v naslednjih sezonah.
Nudimo nakup na obroke:
•	do 5. oktobra 1991 moralo poravnati 50% vrednosti
•	do 5. novembra 25% vrednosti (ček) In
•	do 5. decembra 25% vrednosti (Ček).
Tudi po 5. oktobru boste lahko kupili obveznico, vendar ne na obroke.
Kupite lahko tudi sezonsko karto GOLTE; z njo boste lahko opravili neomejeno število voženj na vseh napravah v času od začetka sezone, ao 31. marca 1992. Pogoji nakupa sezonske karte so enaki kot veljajo za nakup obveznice Golte,
, „cmm
Jelka Antinac s sinom Ivekom
Zgodba, ki so jo napisali pobesneli generali
Med številnimi družinami, ki so varno zavetje pred brezumnim terorjem na Hrvaškem našle v Zgornji Savinjski dolini, je tudi družina Antinac iz Koprivne pri Osijeku, Mama Jelka, oče Josip, hčerka Edita, njen mož Djuro in hčerka Martina so to.
»Slučajno je bila v hiši hčerka Bdita z Martino. Pograbili smo vse, kar je bilo pri roki in zbežali nazaj k stricu. Vse smo zapustili, hišo, sadovnjak, hlev z. 28 prašiči, veliko kokošmi in gosmi, nedograjeno hčerkino hišo zvsemmate-.pijhranke
SEZONSKA KARTA - otroška 7.000,00 din SEZONSKA KARTA - odrasli 10.000,00 din
VAŽNO PRIPOROČILO:
V prodaji bo samo 650 obveznic za odrasle in 350 obveznic za otroke, zato z NAKUPOM POHITITEI
Informacije dobite:
RTC GOLTE, Žekovec, Mozirje, tel. 832-111,831-867 Športni referenti in sindikalni delavci v večjih DO Montenegroekspres Celje, Stanetova 2, Celje, tei.25-133 DOBRODOŠLI V UŽIVANJU NARAVE NA GOLTEHI
Prijeten lokal žal velika prometna past
Občani Zgornje Savinjske doline se veselijo vsake nove pridobitve na področju turizma in gostinstva, tako so se tudi gostinskega lokala (picerija) Lisjak v Spodnji Rečici, oz. na meji s Trnovcem. Se bolj so se ga razveselili krajani Trnovca in Pobrežij (mogoče so izjeme), ki so bili že dolgo brez gostilne. Lastnik je svojo ponudbo tudi po letu in več obdržal na primerni ravni, še več, menda jo je še izboljšal. To slednjič kaže tudi obisk tega lokala.
Gostišče ima parkirišče tudi na drugi strani ceste, kar predstavlja povečano nevarnost za nastanek prometne nezgode. To vedo vsi, gostje, lastniki in ostali krajani, ki morajo na tem delu voziti zares oprezno. To bi moral vedeti slednjič tudi upravni organ SO Mozirje, ki je izdal dovoljenje za
obratovanje lokala. Nujno je postaviti omejitev hitrosti na najnižjo dovoljeno mejo, 40 km/h, kajti splošna omejitev 50 km/h, ki velja na cesti skozi Sp. Rečico do Trnovca in naprej, je zelo slabo izvedena in resnici na ljubo jo le redki spoštujejo. Ozka cesta je včasih precej prometna, na njej pa vozijo tudi tovornjaki in traktorji, je že marsikoga «lovila«, kot rečejo domačini. Lovijo pa se tudi »dirkači«, kijih na tem delu prelepe doline in polja ne manjka. Nasvet naj bo le potrditev razmišljanja, do katerega je lastnik gostišča »Lisjak« gotovo že prišel tudi šam. Toda, gre tudi za družbeno obveznost, ki pa ne sme biti preveč dolgo le predmet razmi-Sijanja;,	•
‘ - *	' -Jože Miklavc
KOZ(L)ERIJA
Nazaj k naravi! Tako je prav. Ubogal sem ta obupen poziv in se nekaj let vračal v naravo — na obrežja rek, v lepe gozdičke, na travnike itd. Kako krasni so bili lepi, stari, dobri časi. Ustavil si se, kjer ti je srce poželelo, spraznil prtljažnik jeklenega konjička, raztegnil ležalnike in podobne pridobitve sodobnega turizma, zakuril ogenj in nanj postavil roštilj, otroci so veselo brcali žogo na bližnjem travniku, igrali badminton in ostale oblike, ki jih ponuja sodobna rekreacijska znanost. Kar lepi dnevi so minevali, malo smo pili in malo ne, dan je minil, morali smo kreniti proti domu. Komu se je še ljubilo po-spravljati tiste malenkosti v obliki vrečk, plastike v vseh njenih razsežnostih, zakaj bi čakali, da ogenj do konca pogori, za kaj takega so gasilci. Otroci so bili utrujeni od športa in rekreacije, odrasli od priprave kosila in drugih družabnih iger. Gremo torej! Iz toliko opevane Logarske doline, seveda.
Pa se tja najbrž ne bomo več vrnili. Ti ljudje so postali neznosni. Sam naravovarstveni vrag jih je obsedel. Pričeli so postavljati nekakšne table, pa omejitve za parkiranje in kampiranje, pa prepovedali kurjenje, kjer se ti zljubi, celo nekakšen davek na zdrav turizem in podobne dragocenosti sodobnega življenja so pričeli pobirati. Res poskusilo, ampak se bojim, da mislijo čisto zares. So ja znoreli. Celih 60 dinarjev naj prispevam za vstop mojega lepotca in štiričlanske družine v Logarsko dolino?
Za to lahko popijem pivo in pol (če imam srečo), ti, sicer vljudni fantje, pa nekaj filozofirajo o čiščenju za -mano, o nekih levih ograjah in smerokazih, za dodatek pa še o možnostih ogleda nekakšnih naravnih znamenitosti in podobnih izmišljotin. Naj jih mačka po-lula.
Kratijo mi svobodo izražanja in bom šel drugam, če njihova kriva vera ne bo prišla za mano. Vse za lepo naravo.
so poskrbeli za najnujnejšo obleko, hrano tudi imajo, sicer pridno pomagajo pri vseh delih, po svojih močeh je pomagal tudi Rdeči križ. Zadovoljni so med dobrimi ljudmi, kolikor seveda v svojem položaju sploh lahko so.
Zgodba družine Antinac je dovolj in preveč razburljiva. Njihova vas Korpivna, 23 kilometrov pred Osijekom, je pretežno srbska, le deset hiš je hrvaških. Vsa leta doslej so živeli v slogi kot dobri sosedje, letošnjega junija pa se je vse obrnilo na glavo in še bolj. »Naenkrat se sosedje niso več pogovarjali z nami, komajda so bežno odzdravili. Junija je bilo to, 7. julija seje pričelo zares. Vsi Srbi v vasi so bili do zob oboroženi, na vso žalost so bili med njimi še skoraj otroci, ki so se z avtomati in noži šopirili po vasi. Umaknili smo se v sosednjo vas k stricu. Prve dni avgusta so nam povedali, da se je stanje umirilo in smo se vrnili domov. Zal le za en sam dan. Takoj smo morali pobegniti,« pravi mama Jelka.
Hčerkin mož Djuro je moral v Sodolavce po svojo sestro, z njim je bil njen mož, po narodnosti Srb. V tem kraju so Djura izvlekli iz avta in ga poslali v avtobus, v katerem so bili sami Hrvati, tudi njegov oče. Odpeljali sojih v Borovo Selo kot talce. Med Srbi so tudi dobri ljudje in eden med njimi je bil njegov spremljevalec. Takoj je prihitel nazaj v Koprivno in Antinčeve obvestil naj bežijo.
TÄ njegovo Liziko, da bi svatbo imeli še pri nas, ne le na Po-brežjih. Kaj seje z vsem zgodilo, ne vem, nikakršen stik ni možen«, pretresena pripoveduje Jelka.
Vas so zavzeli četniki, torej je niso porušili, razen, če v besu niso razdejali njihove domačije, hrvaške pač. Po mnenju mame Jelke je to možno, saj so izdajalci v domači vasi gotovo povedali za Hrvate in njihovo imovino. Sicer je Jelka prepričana, da niso vsi Srbi slabi, le ustrahovani so bili, tisti dobri, seveda. Kakorkoli že, vsi Hrvati so iz vasi pobegnili, kakor so vedeli in znali. Ce o sreči sploh lahko govorimo, potem je v tem, da sta si nasprotni strani izmenjali talce in čez dva dni je bil Djuro z njimi pri stricu, od tam pa so krenili v Slovenijo.
»Ne vem in ne razumem, zakaj se vse to dogaja. Ne najdem pravega odgovora. Tudi verjamem ne nikomur več, nobenemu generalu, nobenemu premirju (nedelja je bila — ob 16. uri). Kako naj bom mirna, svobodna? Kaj bo, če se vse skupaj le umiri? Bomo sploh lahko še živeli skupaj? To usodno vprašanje me muči, nenehno razmišljam o tem. Bojim se, da naše skupno sožitje ne bo možno nikoli več, pa naj se vojna razplete tako ali drugače. Naj prodamo, kar imamo in se naselimo v kakšni hrvaški vasi? Ne vem. Res ne | vem. Vse življenje sva z možem delala in si ustvarila dom, zdaj pa tole. Želim se vrniti, ko bi .se le lahko, toda kam in kako?«
llilill: I:: :
■■■■■■■■■■ Po poplavi uničeno športno igrišče v Mozirju so temeljito obnovili
Stranka Demokratične prenove Mozirje
obvešča svoje člane in simpatizerje,
da je pisarna stranke v Mozirju
odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Edi Jurjevec pobira nagrade kot za stavo
Zgodovina, pravljica in resnica o trgu Rečica
Že v trinajstem stoletju zasledimo prve pisne vire o Rečici, katere lastnik je bil plemeniti, poznejši oglejski patriarh. Ime je trg dobil po vsej verjetnosti po potoku, ki teče vzdolž njega.
Leta 1231 je prišel patriarh preverjat vdanost in vernost svojih podložnikov, kajti v Oglej je prejel vest, da se na njegovem ozemlju širi herezija — krivoverstvo.
V času te vizitacije je v rečiški cerkvi obsodil na smrt dva za-drečka kmeta, obtožena kraje v gornjegrajskem samostanu. Na prošnjo svojega nečaka ju je pozneje pomilostil in pridružil križarjem, ki jih je zbiral za vojsko v jutrove dežele.
Nedaleč od Rečice je stal grad Rudenek. Tudi rudeneški graščak je moral oditi s križarji. Po večletni odsotnotsi se je z bogatim plenom vrnil domov. Leto dni po njegovi vrnitvi je graščakinja rodila črnega otroka. Graščak je bil zgrožen. Grajski duhovnik je z molitvami in rotitvami izganjal iz otroka hudiča, ker pa vse to ni nič pomagalo, so otroka umorili in z njim vred tudi hudiča.
Graščakinjina žalost za umorjenim otrokom je bila velika, kajti samo ona je vedela, daje za otrokovo črno barvo kriv postaven zamorec, ki gaje njen mož pripeljal iz Jutrovega. Od tedaj naprej ni bilo sreče na gradu. Prišli so Turki in grad razdejali, grajske ljudi pa odgnali v turško sužnost. Pri obleganju gradu je padel poveljnik Turkov. Pokopali so ga ob vznožju Rudeneka. Na njegov grob je prinesel vsak vojak kapo prsti in tako je nastala obširna okrogla vzpetina, ki se še danes imenuje »Kugla«.
Pozneje so trgu Rečica zagospodovali plemeniti Tavčarji. Zadnja od njih je bila Tavčarjeva Urša, ženska posebnih manir, zato so ji trški fantje marsikatero zagodli. Tavčarjev dvor še danes stoji, pravimo mu pa Vidova hiša. Za moralo pa so tržani dobro skrbeli. Postavili so pranger —
sramotilni steber, ki ponazarja del moškega telesa. Nanj so privezali dekle, kije predzakonsko grešila. Povzročitelj dekletove sramote, pa seje ta čas »junaško« umaknil. Trg je tudi pogorel. Požigalca niso nikoli izsledili. Čez nekaj let je prišlo pismo iz Amerike, v katerem je pisalo: »Koje v trgu gorelo, sem jaz sedel na štoru na Zavrhu in se veselo smejal.«
Med prvo in drugo svetovno vojno je trg napredoval, dobil je občino, policaja, večjo šolo, opekarno, pekarno, tovarno usnja in pošto. Trgovine, mesarije in gostilne je imel že prej. Nekaj let pred drugo svetovno vojno mu je bila priznana osemletna šola. Prva in druga svetovna vojna nista prizanesli Rečici. Obe sta terjali veliko žrtev. Posebno druga je v letih od 1941 do 1945 pobirala krvavi davek. Po vojni pa je Rečico zajelo mrtvilo. Ukinili so skoraj vse predvojne pridobitve, pa še migracija je naredila svoje. Vendar se starejši niso dali, mladi pa so rasli. In danes je trg Rečica spet živahen in lep kraj. Staro trško jedro in novo naselje, vse je polno živahnih otrok in prelepega cvetja. Lepo je urejena okolica cerkve in spomenika NOB.
Samo zgornjesavinjski zadrugi bi prisodila »Bodečo nežo« za propadajoče gospodarsko poslopje in neurejeno okolico tik ob cesti, ki pelje na lepo urejeno pokopališče in peš pot na športno igrišče. Prebivalcem novih stanovanjskih blokov pa dajem za zgled njihovo sosedo, 79 let staro gospo Krpovšek, katere vrt je od spomladi do jeseni pisana cvetna preproga. Priznanje zasluži Turistično društvo, ki s prizadevanjem za lepši izgled trga in okolice in s prireditvami: Noč pod trško lipo in Vaško olimpiado privablja dosti ljudi, tudi tujce, tako tudi širom sveta zvedo o lepoti Rečice in o prijaznosti njenih ljudi.
Za 6. oktober, praznik KS Rečica, najlepše želje!
VERA POLIČNIK
Nova pastirska koča
Na Starih Stanih na Golteh je bila v nedeljo slovesnost, s katero so blagoslovili temeljito prenovljeno pastirsko kočo. Kmetom s hribov nad Ljubnim in ostalih
Stanovanjska zadruga MOJ DOM Moziije
prostranstev Mozirskih planin bo prišla še kako prav v času paše, pa tudi sicer jo bodo znali s pridom uporabiti, (jp)
Obvešča vse svoje člane,
da od L 8. 1991 dalje
zaračunava pozitivne in negativne obresti.
vezica
S pospešeno izgradnjo stanovanjskih blokov in priseljevanjem v Nazarjah je v ospredje stopil velik problem mrliške vežice in pokopališča, saj na sedanjem že nekaj časa ni prostora niti za en nov pokop. Vsaj glede tega so si v tem
Priporočene sorte ozimnih žit za setev v letu 1991/92
Le kako naj ne bi bili veseli, most je zanje življenjskega pomena
Mostovi povezujejo bregove in zbližujejo ljudi
Prebivalci Home, Grušovelj in vsi ostali so se v začetku septembra upravičeno veselili. Prepotrebni most preko Savinje je končno zgrajen in ob slovesni otvoritvi je sreča kar žarela iz ljudi.
Prav vsi domačini so se zbrali pred otvoritvenim trakom in uživali ob pogledu na tega lepotca.
Zares lep most, dopolnjen s čudovitim križem na sredini, jim je lahko v ponos. Njegov pomen so poudarjali vsi govorniki, g. Jože Vratanar, kije most blagoslovil, pa je med drugim poudaril, da naj mostovi ne povezujejo le dveh bregov, v teh časih je še kako pomembne, da gradimo tudi mostove, ki bodo zbliževali ljudi.
Gostje so se preko mostu prvi zapeljali s konjskimi vpregami in se skupaj z domačini kasneje na Homcah poveselili, zaigral in zapel jim je tudi sam minister za urejanje prostora in varstvo okolja Miha Jazbinšek, ki je pred tem prerezal trak in ob tej priliki povedal:
» Vodna ujma v novembru 1990 je v občini Mozirje uničila skoraj 40 mostov in brvi, večina ostalih pa je bila bolj ali manj poškodo-
vana.
kraju oddahnili. Uradno so namreč namenu izročili in blagoslovili novo vežico in pokopališče.
Oboje so zgradili in uredili s sredstvi samoprispevka, veliko pa so krajani prispevali še dodatno.
Samo za nadomestitev porušenih mostov in brvi bo potrebno zagotoviti okoli 70 mio din (po cenah iz aprila letos). Prav na tem področju je bilo doslej v občini Mozirje največ storjenega za odpravo posledic poplav. Ob tem pa ugotavljamo kritičen zaostanek pri sanaciji poškodovanih vodotokov — to se nanaša tako na pripravo projektne dokumentacije, kot tudi na izvedbo del.
Republika Slovenija skrbi za odpravljanje posledic poplav z neposrednim financiranjem iz različnih virov na področjih regionalne infrastrukture, vodnega gospodarstva in družbenih dejavnosti
Poleg tega je občina Mozirje za odpravo posledic poplav doslej prejela iz republiških sredstev solidarnosti nekaj več kot 326 mio din (326.463.310,00 din). To predstavlja kar 40© vseh sredstev, ki so bila doslej dodeljena vsem prizadetim občinam. Način oziroma namen porabe teh sredstevje v pristojnosti občine in mora potekati v skladu s sanacijskim programom, ki ga je sprejel IS občine — nadzor nad porabo pa opravlja odbor podpisnikov dogovora o načinu uporabe in
upravljanju s sredstvi solidarnosti
Most, ki bo od danes spet omogočil normalen prehod preko Savinje, je med prvimi že zgrajenimi nadomestnimi mostovi v Zgornji Savinjski dolini. Hkrati je z dolžino 70 m tudi najdaljši tovrstni objekt. Širina vozišča 5,9 m z dodatnima obojestranskima pasovoma po pol metra bo omogočala ves običajen krajevni promet.
Sorazmerno hitra zgraditev tega mostu je tudi zasluga Republiške uprave za ceste, ki je že v času poplav poskrbela za pripravo projektne dokumentacije in jo tudi financirala do vključno PGD. Od te faze dalje so investitorske naloge uspešno opravile občinske strokovne službe.
Projekt mostu je izdelalo podjetje PONTING iz Maribora, izvajalec gradnje pa je bilo podjetje INGRAD Celje — gradbeni sektor Slovenske Konjice.
Vrednost celotne investicije znaša 8,3 mio, od tega most 7,2 mio, priključki pa 1,1 mio.
Velja poudariti, da smo v okviru strokovne pomoči našega ministrstva občini Mozirje pri odpravi posledic poplav posebno pozornost namenili prav čimbolj smotrni in vsestransko kvalitetni obnovi uničene infrastrukture. V ta namen smo z uglednimi strokovnjaki različnih strok oblikovali izvedensko skupino, katere naloga je bila presoja in izboljšava projektov z vidika tehnične in ekonomske smotrnosti rešitev, še posebej pa glede njihove vključitve v občutljivo krajinsko podobo Zgornje Savinjske doline. Tudi v primeru tega mostu je izvedenska skupina oziroma njen vodja prof. arh. Peter Gabrijelčič opravil pomembno delo pri oblikovanju mostu in spremljajočih ureditvah, ki zagotavljajo primemo vključitev v krajinsko okolje.
Vse prej navedene organizacije in posamezniki zaslužijo priznanje za kvaliteten projektantski in graditeljski dosežek. Topa bi bilo gotovo težje dosegljivo brez prizadevnega in uspešnega sodelovanja krajanov. Vaš vpliv simbolizira tudi znamenje sredi mostu.
Most, pred katerim stojimo, bo gotovo uspešno kljuboval vsem morebitnim prihodnjim ujmam — naj torej ne povezuje le dva bregova Savinje, temveč predvsem srečne iri zadovoljne ljudi ob njej«
Žetev pšenice in ječmena je končana in sedaj že moramo razmišljati, katero sorto žit bomo sejali letošnjo jesen. Strokovna skupina za poljedelstvo Slovenije je na podlagi večletnih rezultatov mikroposkusov, makro-poskusov in izkušenj v proizvodnji pripravila sortni izbor žit za leto 1991/92.
Za setev v Sloveniji so priporočili 12 sort pšenice. Kmetijska svetovalna služba občine Velenje je izmed teh 12 sort izbrala 4 sorte, ki so najprimernejše za našo dolino. Poleg rodnosti smo pri izboru upoštevali tudi ranost, višino slame in kakovost zrnja.
Priporočene sorte ozimne pšenice:
MARIJA je zelo rodovitna, intenzivna sorta dobre kakovosti. Po rano-sti je srednje pozna, po višini slame pa srednje nizka. Nekoliko bolj je občutljiva na pepelasto plesen. Sejemo jo od 10. do 25. oktobra.
ANA je zelo rodovitna krušna sorta nizke rasti. Ta sorta je srednje zgodnja in je po času dozorevanja podobna NS RANI 2, ki je letos izpadla iz priporočenih sort. Občutljivejša je na rjavenje plevic. Optimalen rok setve je od 10. do 20. oktobra.
Podjetje TORI d.o.o. Gornji Grad 147
zaposli
RAČUNOVODJO
za nedoločen čas.
Pogoji: dokončana ekonomska šola in tri (3) leta delovnih izkušenj na področju računovodstva.
Pisne ponudbe pošljite na naslov TORI, d.o.o., Gornji Grad 147, 63342 GORNJI GRAD Informacije po telefonu 063-842-041.
BALKAN je srednje intenzivna sorta zelo dobre kakovosti. Po ranosti je srednje zgodnja, po višini slame pa srednje visoka. Sorta je občutljiva na pepelasto plesen. Optimalen rok setve je od 1. do 10. oktobra.
ŽAGI 87 je novejša, zelo rodovitna sorta. Je nizke rasti, glede na čas žetve je srednje pozna, po kakovosti pa je dobra krušna sorta. Občutljiva je na pepelasto plesen. Optimalen rok setve je od 10. do 25. oktobra.
Priporočene sorte ozimnih žit za setev v letu 1991/92
Priporočene sorte ozimnega ječmena:
ROBUR je zelo rodoviten šestred-ni ječmen. Po višini slame je srednje nizek, po času dozorevanja pa srednje zgoden. Občutljivejši je na pepelasto plesen in listno pegavost. Optimalen čas setve je od 25. septembra do 10. oktobra.
ALPHA je dvoredec, po višini slame je srednje visok, po času dozorevanja pa srednje pozen. Je srednje občutljiv na listno pegavost in polega-je. Optimalen čas setve je enak kot pri sorti ROBOR.
Skupno delo za skupno vodo
Prepotrebno vežico in pokopališče so blagoslovili
Stanovanjska zadruga GRADNJA Moziije, p.o.
Moziije, Cesta na Lepo njivo 2
Za sodelovanje z nami je več razlogov, saj nudimo:
—	koriščenje popustov dobaviteljev in obročno odplačevanje, —- strokovno svetovanje,
-— usluge Obrtne kooperacije pri Mercator — ZKZ Mozirje,
—	zaračunavamo minimalno provizijo (2%).
V bližnji prihodnosti vam bomo omogočili tudi namensko varčevanje, najemanje kreditov ter druge storitve, kijih boste želeli.
Poslujemo v prostorih Mercator zadruge Mozirje telefon: 063-831-521
Vabljeni!
Zgornjesavinjske kmetijske
Pred dnevi je iz meliških vodovodnih pip pritekla nova, drugačna voda, ki nosi okus po dosežku s skupnimi močmi. Meliše je majhna vas v bližini Ljubnega, kjer so imeli prebivalci, približno 50 jih je, dolga leta težave zaradi pomanjkanja vode.
Skoraj vsaka hiša posamezno, v nekaterih primerih pa po več hiš skupaj, so imele napeljano lastno vodo s Homa. Težave so najstaja-le v vsakem sušnem obdobju, saj je skoraj v vsaki hiši primanjkovalo vode, tako poleti kot pozimi. Potem pa vodnjaki, nošenje vode, nenehne skrbi, napajanje živine z vedri... Meltšanom je letos prekipelo in skupno so se odločili, da bodo naredili konec tem težavam.
Težko je oceniti delo, ki so ga krajani v celotnem letošnjem letu vložili, daje iz pip pritekla vođa, ki je bo za vse dovolj. Iskanje primernega studenca, nenehne poti, prošnje, potem pa ure in ure prostovoljnih delovnih ur. Sodelovali so vsi, kot da so stiskali kapljico za kapljico, da lahko sedaj
nemoteno zavrtijo pipe v svojih domovih.
Poleg lastnih sredstev, ki sojih zbrali za vodovod, so jim tudi drugi priskočili na pomoč. Krajevna skupnost Ljubno, GG Na-zaije, Smreka Gornji Grad, lastniki zemljišč, kar težko je našteti in omeniti vse, ki so Melišanom ponudili roko. Vodo so napeljali izpod Petkovih njiv v Radmitju, to pomeni 6 kilometrov kopanja, polaganja cevi, zasipanja. Dodatno je bilo treba zgraditi zbiralnike... Vrednost vodovoda so ocenili na približno 1,1 milijona di-naijev. V tej številki se skriva 600 tisoč din zbranih sredstev, ostalo pa so ocenili kot prispevek metliških delovnih rok inprostovolj-
Neko sončno nedeljo, ko so se v Melišah zbrali vsi, öd krajanov do tistih, ki so pomagali, je rad-mirski duhovnik vodo tudi blagoslovil, pozabljeni so bili vsi hudi trenutki in težki časi, v slavnostno okrašenem in razpoloženem Melišu pa je bilo slišati največkrat: »Uspelo vam je!«
U. S.
Le oni vedo, kaj pomeni zdrava pitna voda
Most v Spodnji Rečici in brv na Trnovcu sta velika pridobitev
Upravljanje in vzdrževanje
Stanje lokalnih cest občine Mozirje
V prvem tromesečju tega leta je bil v Skupščini občine Mozirje sprejet odlok o organiziranju Javnega podjetja Komunala Mozirje in dogovorjena občinska politika glede nadaljnjega upravljanja in vzdrževanja cest, ki so občinskega pomena. Med te sodijo tudi lokalne ceste, ki so glede na gospodarski in družbeni pomen opredeljene po sedanjem zakonu o cestah kot najnižja kategorija javnih cest. Vse ostale ceste občinskega in krajevnega pomena so urejene z drugimi akti in dogovori.
Skupna dolžina vseh lokalnih cest v občini je 140.712 km, od tegaje 88,046 km asfaltiranih. Med te ceste so bile po letu 1981 postopno uvrščene pomembnejše ceste v občini, ki so izpolnjevale republiške pogoje za razvrstitev med javne ceste. Glavni kriteriji pri tem so predvsem pomen ceste, širina ceste, izogibališča itd Med lokalne ceste v občini so se v preteklih letih prekategorizirale tudi nekatere gozdne ceste, ki so širšega pomena za občino, vendar del teh GG Nazarje še vedno vodi kot svoja osnovna sredstva.
Upravljalec in vzdrževalec lokalnih cest v občini je bilo doslej Cestno podjetje Celje, ki je v okviru razpoložljivih finančnih sredstev po prioriteti te ceste vzdrževalo. Pretežen del sredstev se za redno vzdrževanje združuje na nivoju republike (bencinski dinar, prom. davek, registracije...), in se po določenem ključu delijo na posamezne občine. Zaradi bistveno preskromnih namenskih sredstev je cestno podjetje iz teh vzdrževalo le približno polovico najpomembnejših lokalk, za ostale pa je bilo možno zagotoviti le del sredstev za zimsko vzdrževanje. Za vse modernizacije teh cest, predvsem pa prenove cest in njihovih objektov zaradi dotrajanosti, je poirebno zagotavljati dodatna občinska sredstva. Večina lokalk je v zelo slabem stanju, kar se predvsem odraža v dotrajanosti vozišč, ki v preteklosti niso bila grajena za potrebe današnjega prometa, veliko škodo pa so povzročile tudi novembrske poplave.
Na osnovi dogovora z dne 22.
5.	1991 med Cestnim podjetjem Celje in JP KOMUNALO Mozirje, da slednja prevzame upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest v občini s 1. 7. 1991, je bil v preteklem mesecu izveden grobi popis stanja cest in finančno vrednotenje potrebnih del za približno normalizacijo teh cest. Ocenjena vrednost znaša cca 35.000.000,00 din, s tem da v tej oceni niso zajete po poplavi uničene ceste v Rastke in Podvolovljek, izgradnja mostov v Grušovljah in Lačji vasi ter sanacija zemeljskega plazu na Podolševi.
Predlog nadaljnjega upravljanja in vzdrževanja lokalnih cest v občini-
Sl. 7. 1991 JP KOMUNALA p.o., Mozirje prevzame v upravljanje lokalne ceste v občini. Glede na dosedanje izkušnje in prak-
so so vse lokalke, upoštevajoč prometno pomembnost cest, razvrščene v 5 kategorij. Po tem ključu se na posamezne ceste razdelijo planirana republiška sredstva za tekoče leto, ki v letu 1991 predstavljajo 14.000.00 din v povprečju na 1 km vseh cest. Zaradi bistveno preskromnih sredstev, v tem letu in doslej, bo JP KOMUNALA Mozirje izvajala potrebno redno vzdrževanje prvih treh kategorij lokalnih cest v dolžini 64,26 km, za ostale manj pomembne ceste pa se bodo zagotovila predvsem sredstva za pluženje snega v zimski sezoni, za kar JP KOMUNALA s posameznimi krajevnimi skupnostmi sklene ustrezne sporazume. S tem prevzame JP KOMUNALA za navedene pomembnejše lokalne ceste kot upravljalec, skladno z zakonom o cestah, obvezo za zagotovitev potrebne prevoznosti in prometne varnosti. V okviru notranjih služb seje organizirala tako, da bo s stalno izvajalsko ekipo in kooperanti zagotavljala redno vzdrževanje in pregledniško službo. Za zagotovitev teh del se bo nujno morala okrepiti z določeno strojno opremo in to predvsem s kamionom za zimsko vzdrževanje in pregledniškim avtomobilom ter UKV zvezami.
S prenosom del in nalog upravljanja in vzdrževanja lokalnih cest v JP KOMUNALA predlagamo Izvršnemu svetu SO Mozirje, da sprejme naslednje sklepe:
1.	da se v skladu z vsemi dosedanjimi aktivnostmi prenese upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest v občini Mozirje na JP KOMUNALA s L 7. 91:
2.	da se s prenosom del opravi primopredaja med predstavniki dosedanjega in novega upravIjal-ca, ter da se pri tem zaveže prizadeta, da se dogovorita o prenosu doslej izdelanega katastra lokalnih cest v občini, o prenosu objekta za pesek (depo) v Zagradišču ter dela prometne signalizacije in snežnih kolov, kar se nanaša na lokalne ceste kakor tudi prenos strojne opreme, nakupljene in rabljene za potrebe cest v občini Mozirje:
3.	da se namenska republiška sredstva za vzdrževanje lokalnih cest direktno po prilivu združujejo na ž.r. JP KOMUNALA:
4.	da. se JP KOMUNALA, glede modernizacije in prenov lokalnih cest ter zagotavljanja potrebnih proračunskih finančnih sredstev, vsakoletno dogovarja z IS SO Mozirje, za program sanacije in vzdrževanja konkretnih objektov pa po potrebi tudi med letom:
5.	da IS SO Mozirje urgentno prouči možnost zagotavljanja dodatnih finančnih virov za najnujnejše posege na cestah, upoštevaje zapisnik o inventarizaciji cest z dne 29. 5. in 3. 6. 91:
6.	da se prouči možnost zagotovitve finančnih virov za nabavo nujno potrebne strojne opreme za prevzem vzdrževanja cest ter UKV zvez.
Po sklepu sestanka z dne 22. 5. 1991 med predstavniki Javnega podjetja Komunala Mozirje in CP Celje glede nadaljnje organiziranosti upravljanja in vzdrževanja lokalnih cest v občini Mozirje, je bila imenovana komisija za ugotovitev stanja kvalitete lokalnih cest pred prenosom na novega upravljalca.
Komisija je v dneh 29. 5. 1991 in 3. 6. 1991 opravila ogled vseh lokalnih cest v občini in ugotovila sledeče:
1.	Cesta Podlom — Kranjski Rak dolžine 12,492 km
Cesta je v smeri iz Luč v dolžini 5,822 km v asfaltni izvedbi. Po novembrskih poplavah je bila na celotnem potezu zelo poškodovana, na določenih odsekih pa povsem uničena, predvsem to velja za prvi del ceste, kije po dolini Podvolovljeka po navedenem neurju bila v določenih odsekih začasno prestavljena na povsem nove lokacije. Rešitev trajne sanacije ceste bo obdelana s študijo celovite rešitve doline Podvolovljeka, kije v izdelavi. Za preprečitev nadaljnje škode predvsem na cesti v zgornjem delu doline proti cerkvi, je nujno potrebno čim-prej, zaradi zajed v bankine in cestišče, izdelati na večjih mestih podpornike, ter zavarovanje z ograjami. V delu makadamske izvedbe med Podvolovljekom in Kranjskim Rakom je bila cesta po poplavah v celoti gramozira-na, rešeno je bilo tudi odvodnjavanje, vendar je po neurju v mesecu maju bil ta del ceste zopet poškodovan. Zamašena sta dva cevna propusta in delno zasuti odvodni jarki tako, daje voda odtekala po cestišču. Po ponudbi CP Celje bo sanacija teh del znašala 122.550,00 din.
2.	Cesta Solčava — Podolševa — Sleme
Dolžina 10,425 km, cesta je v celoti makadamska. Cesto je izjemno poškodovalo neurje v mesecu maju, tako da je potrebno gramoziranje skoraj v celotni dolžini. Enako je potrebno v celotni dolžini izvesti izkop odvodnih jarkov. Po oceni bo potrebno vsaj 800 — 1000 m3 gramoza za uspostavitev prevoznosti ceste za osebni promet./RL
3.	Cesta Žibovt — Sv. Duh — Podolševa
Cesta je v celoti makadamska v dolžini 10,345 km. Cesta je bila v neurju meseca maja zelo poškodovana. V celotni dolžini so bili zasuti propusti. V enem delu je odplazilo polovico cestišča. Pri kmetiji Macesnik pa je zemeljski plaz v celoti pretrgal cestišče. Za sanacijo navedenega plazu (plaz drsi v dolžini 2 km) bo v okviru Zavoda pri UO Mozirje poskrbljeno za tehnično rešitev sanacije. Za odpravo ostalih najnujnejših del pa je predračun CP Celje
509.432,00	din. Poleg navedenega je potrebno po celi dolžini izvesti izkope obcestnih jarkov in posek grmovja.
4.	Cesta Logarska dolina — Plesnik
Dolžine 1,105 km, od tega je do Planinskega doma v asfaltni izvedbi. Z izgradnjo vzporedne ceste proti slapu Rinka je ta del ceste izgubil svoj prvotni lokalni pomen in predstavlja le kot individualni priključek k domačiji Plesnik, zato jo praktično vzdržuje uporabnik.
5.	Cesta Ljubno — Ljubenske Rastke
Dolžine 7,680 km, delno asfaltna, delno makadamska. Po novembrski ujmi je bila cesta in mostovi v celotni dolžini močno poškodovana. Mostovi so že v celoti sanirani. Samo cestišče pa je
bilo sanirano le v makadamski izvedbi. Cesta je po ujmi bila predvidena za celovito sanacijo, kar še doslej ni bilo realizirano.
6.	Cesta Bliznik — Juvanje
Dolžine 1,030 km, v celoti asfaltna, s tem da seje po novembrski ujmi delno razširila in asfaltirala s spodnjim ustrojem asfalta. V okviru te investicije (investitor RUC) je potrebno izvesti prevleko z asfaltbetonom ter dokončati dela na ureditvi bankin in zazele-nitvi brežin.
7.	Cesta Okonina — Prodnik
Dolžine 1,235 km, v celoti asfaltna. Cesta je sorazmerno v dobrem stanju, potrebno bo le do-sutje bankin.
8.	Cesta Trnavče — Rečica ob Savinji
Dolžine 5,170 km, v celoti asfaltna. Na večjih delih ceste so vidne mrežaste razpoke.
9.	Cešta odcep Vimpasle
Dolžine 1,515 km v celoti asfaltna. Na dolžini prvih 500 m je dotrajan asfalt. S sanacijo asfaltnega vozišča je potrebno vzporedno rešiti kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Pred mostom je bil v zimskem času saniran udor na cesti, ki ga je potrebno preplastiti z asfaltom.
10.	Cesta Žnider — Šmihel nad Moziijem
Dolžine.11,380 km, od tega asfaltirana v dolžini 5,580 km. V asfaltnem delu so vidne mrežaste razpoke na večih mestih. Na odseku, kjer je že bila izedena sanacija plazu, je potrebno cestišče asfaltirati. Na potezu makadamske izvedbe je cesta relativno v dobrem stanju. Potrebno je grederi-ranje cestišča v celotni dolžini, ter odstranitev kamnitih okruškov kamenja z cestišča.
11.	Cesta Mozirje — Lepa njiva
Dolžine 5,870 km, v celoti asfaltna. Cesta je bila po poplavi močno poškodovana v celotni dolžini, predvsem se to nanaša na brežine, ki so v povezavi z vodotokom. V delu cestišča je bila asfaltna prevleka odpravljena. Za sanacijo del po poplavi je CP Celje že izdelalo predračun. Na večjih delih cestišča so zaradi dotrajanosti asfalta mrežaste razpoke, poškodovani so vsi mostovi ;— obrobni polog, most pri Podkrižniku pa potreben obnove celotnega lesenega dela. Na celotnem delu je potrebno urediti odvodnjavanje. Zaradi zožanja cestišča pri Podkrižniku je potrebno ta del omejiti s hitrostjo 40 km/h.
12.	Cesta Pezdir — Lepa njiva
Dolžine 1,770 km, v celoti asfalt. Cesta je v sorazmerno dobrem stanju. Izvedba asfaltnega vozišča je bila izvršena šele pred nekaj leti.
13.	Cesta Gorenjski klanec — Gneč
Dolžine 1,200 km, v celoti asfalt. Na dveh mestih so vidne mrežaste razpoke. Na pretežnem delu je potrebno izvršiti izkop odvodnih jarkov.
14.	Cesta Mozirje — Loke pri Mozirju
Dolžine 1,250 km, v celoti asfalt. Potrebna je le ureditev bankin.
15.	Cesta Nazarje — Gornji grad
Dolžine 14,165 km, v celoti asfalt. Potrebna je izgradnja mostu v Lačji vasi, povezava z delom cestišča (je že v pripravi investitor RUC). Pretežno po celotni trasi je potrebno nasutje bankin, na več-
jih delih cestišča so mrežaste razpoke, na določenem delu pa je potrebna preplastitev. Močno je poškodovan most v Šmartnem ob Dreti.
16.	Cesta Govek — Kokalje
Dolžine 2,050 km, od tega 1,738 km asfalt. Na cesti je v dolžini 50 m odplavljen asfalt. Poškodovan je upornik na mostu čez Dreto.
17.	Cesta Nazaije — Grušovlje
Dolžine 6,980 km, od tega 6,175 km asfalt. Zaradi preobremenitve prometa je cesta po celotni dolžini poškodovana. V pretežni dolžini je potrebno dosuti bankine. Za delno izravnavo ovinka in propusta (na Zg. Pobrežju) je že sklenjena pogodba s CP Celje. V makadamskem delu je potrebno gramoziranje v celotni dolžini. Pri gostišču Lesjak je potrebno namestiti mostno ograjo.
18.	Cesta Sp. Rečica
Dolžine 0,330 km, v celoti asfalt. Dotrajan je most čez Savinjo, ki ga je potrebno v lesnem delu celotno obnoviti.
19.	Cesta Homce — Bočna ob Dreti
Dolžine 4,180 km, v celoti asfalt. Cesta je v celotnem potezu dotrajana. Potrebna bo celotna sanacija ustroja (zgornjega in asfaltnega) vključno z odvodnjavanjem. Na mostu je potrebno namestiti odplavljeno mostno ograjo. Odplavljen most s priključki ceste je že v izgradnji (investitor RUC). Zgornji polog mostu čez Dreto je dotrajan, potrebno je podbetoniranje dveh opornikov.
20.	Cesta Opekarna — Hom — Meliše
Dolžine 1,500 km, v celoti asfalt. Na dveh mestih so udori na cesti. Potrebno bo izvesti zgornji ustroj in asfaltno prevleko. V delu ceste so uničeni odvodni jarki, zaradi česar sedaj odteka voda po cestišču. Na prvem delu ceste plazi cestišče, za kar bo potrebno predvideti ustrezno rešitev sanacije.
21.	Cesta Šmiklavž — Nova Štifta
Dolžine 1,600 km, od tega 1,310 km asfalt. V delu ceste je dotrajan asfalt, potrebno bo do-sutje bankin v celotni dolžini. Dobetoniranje levega opornika na propustu pri Firštu. Na mostu pod Slugom namestiti ograjo in gramozne tramove.
22.	Cesta Šmartno ob Dreti — Brdo
Dolžine 1,830 km, v celoti asfalt. Na večih mestih dosutje bankin.
23.	Cesta Vrhov križ — Osnovna šola
Dolžine 0,230 km, v celoti asfalt. Cesta v sorazmerno dobrem stanju.
24.	Cesta Pečnik — Završnik
Dolžine 3,610 km, od tega 1,005 km asfalt. Odvodnjavanje neurejeno na večih mestih.
25.	Cesta Gornji grad — Šokat
Dolžine 1,295 km, v celoti asfalt. Udor na cesti pred Mlinarjem. Sanacijo že izvaja KS. Vrednost del znaša 700.000 din. Potrebna je ureditev bankin na določenih mestih in ureditev odvodnjavanja.
26.	Cesta Kropa — Otok
Dolžine 1,790 km, v celoti asfalt. Potrebno je položiti asfalt na obnovljenem mostu. V križišču v Otoku je potrebno zakrpati udarne jame.
27.	Cesta Šentjanž — Varpolje
Dolžine 2,490 km, v celoti asfalt. V dolžini 330 m je potrebno dokončati bankine ob novi položitvi asfalta (KS). Na obstoječem delu asfalta v smeri proti gostišču Majerhold so se pojavile mrežaste razpoke.
28.	Cesta Čeršek — Cesta na Raduho
Dolžine 3,800 km, od tega 2,004 km asfalt. V asfaltnem delu urediti bankine. Na makadamskem odseku pa je po neurju potrebno v dolžini cca 500 m poškodovano vozišče grederirati in gramozirati.
29.	Cesta Trbiž — most Sušnik
Dolžine 1,250 km, v celoti asfalt. Na delu cestišča se pojavlja posedanje. Na mostu je po neurju bila odplavljena ograja.
30.	Cesta Trnavče — Vrh Mozirje
Dolžine 3,020 km, v celoti asfalt. Na cesti je na dveh delih splazilo vozišče, kije že bilo začasno v spodnjem delu sanirano.
31.	Cesta Kokarje — Žlabor — Nazarje
Dolžine 3,610 km, od tega 1,727 km asfalt. Cesta v sorazmerno dobrem stanju.
32.	Cesta Lačja vas — Trnovec
Dolžine 1,160 km, v celoti asfalt. Cesta v dobrem stanju.
33.	Cesta Vransko — Rovte — Šmartno
Dolžine 5,190 km, od tega 0,295 km asfalt. Cesta je na novo zgramozirana. Na večih mestih je potrebno urediti odvodnjavanje.
34.	Cesta Letuš — Čreta — Fe* šova — Vran
Dolžine 0,800 km, v celoti asfalt.
35.	Cesta Ljubno — Juvanje
Dolžine 2,070 km, v celoti asfalt. Cesta je na novo zgrajena. Položen je le bi tudrobir (investitor RUC).
36.	Cesta Gornji grad — Lenart
Dolžine 2,245 km, v celoti asfalt. Urediti je potrebno bankine.
37.	Cesta Dol — Lenart
Dolžine 3,150 km, od tega 2,432 km asfalt. V delu ceste izkop zasutih obvestnih jarkov.
Skupna dolžina cest je 140,712 km od tega 88,046 km asfalt. Komisija ugotavlja, da je v povprečju stanje lokalnih cest v dokaj slabem stanju. Upravljalec je ceste vzdrževal v odvisnosti finančnih sredstev, ki so za normalno vzdrževanje bistveno premajhna, predvsem se to odraža na cestah s povečanim prometom in prekomernimi obremenitvami.
Upravljalec cest je vzdrževal približno polovico lokalnih cest. Vse ostale manj pomembnejše lokalne ceste pa so vzdrževali uporabniki preko KS, s tem da se je vzdrževanje financiralo po dogovorjenem ključu iz prilivnih sredstev vzdrževanja.
Komisija prav tako opozarja, da bi bilo potrebno izvesti sanacije cest, ki so bile poškodovane v neurju v mesecu maju 1991 in novembru 1990 iz dodatnih sredstev elementarja. Komisija predlaga, da se dosedanji in bodoči upravljalec dogovorita o prenosu katastra, ki ga ima CP Celje, o prenosu razpoložljive prometne signalizacije (prometni znaki, snežni koli). Ob prenosu lokalnih cest je potrebno urediti tudi prenos ^spremljajočih objektov zimske službe.
Šolarji z odprtimi ustmi prisluhnejo zanimivostim
Zanimiva učna pot
Na ljubnem ob Savinji so bogatejši za novo koristno zanimivost. Nazarski gozdaiji so namreč uredili gozdno učno in gozdno turistično pot. Namenili so ju »tihim« obiskovalcem, ki s svojo prisotnostjo ne motijo gozdnih prebivalcev, niti gozda ne onesnažujejo ali poškodujejo, želijo pa gozd in naravo bolje spoznati in se v njej odpočiti. Obe poti vodita po hribih med Radmirjem in Ljubnim.
Turistična pot je podaljšana inačica učne poti ter primerna prav za vse ljubitelja narave. Prične se pri radmirski cerkvi, kjer je možen ogled znamenite zakladnice, vse do Ljubnega so gozdaiji pripravili kopico razglednih točk, za priboljšek lahko poskrbite na kmetijah,
konča pa se na Ljubnem, ki se ga tudi splača obiskati. Seveda bodo v bodoče poskrbeli tudi za možnost ogleda drugih zanimivosti v okolici.
Učna pot je namenjena mladim, čeprav bi bila tudi za mnoge odrasle poučna in zanimiva. Prijazen vodnik ob strokovni razlagi na sedmih točkah poskrbi za številne zanimivosti, ki jim vsak z veseljem prisluhne. Spoznate lahko vse vrste dreves, vrste gozdov in gospodarjenje z njimi, funkcije gozda, se seznanite z vsemi funkcijami gozda, z lišaji, krmišči za divjad, s kmečkimi objekti, tudi smetišče vam pokaže, ki v gozd vsekakor ne sodi. Skratka, koristna, zanimiva in prijetno zdrava pot. (jp)
Ali veste
—	da je najstarejše drevo OLJKA na Kitajskem stara 4.600 let;
—	da je drevo GINKIO premagalo atomsko bombo. Po njeni eksploziji nad Hirošimo je drevo spet ozelenelo;
—	da je v Sloveniji več kot milijon hektarov gozda — vsak drugi hektar površine Slovenije je gozd;
—	da pridobivamo iz lesa preko 25.000 izdelkov;
—	da odrasla zdrava bukev odda na uro 1,7 kilograma kisika, kar zadostuje za dihanje treh ljudi;
—	da je v enem kubičnem metru gozdne zemlje približno 100 kilometrov koreninic.
Obvestilo
Sekretariat za notranje zadeve občine Mozirje obvešča vse, ki želijo pridobiti državljanstvo Republike Slovenije, da lahko vloge dobijo na vseh krajevnih uradih v občini Mozirje, na sedežu občine pa na matičnem uradu, soba št. 8. Na teh mestih lahko zainteresirani dobijo tudi vse potrebne informacije v zvezi z državljanstvom.
Možnost pridobitve državljanstva Republike Slovenije pod olajšanimi pogoji imajo vsi polnoletni državljani drugih republik, ki so imeli na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj tudi dejansko živijo, in njihovi mladoletni otroci.
Vlogo je treba vložiti pri upravnem organu za notranje zadeve občine. Vloga se lahko pošlje tudi po pošti, biti pa mora popolna. Prosilci morajo vlogi priložiti izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo oziroma obvestilo o dosedanjem državljanstvu, izpisek iz poročne matične knjige, če je bila poroka v drugi republiki in potrdilo o plačani taksi. Taksa znaša 615,00 din in se plača po položnici prejemniku: SO Mozirje — upravne takse, namen nakazila: upravne takse, žiro račun: 52810-840-034-3198. Vloge sprejemamo do 25. 12. 1991.
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE MOZIRJE
OBVESTILO
5. oktobra 1991 ob 10. uri dopoldan bo na Creti pri cerkvi Sv. Katarine proslava v spomin 50. obletnice prve frontalne bitke med Nemci in prvimi partizani.
Vabimo vse prebivalce Zgornje Savinjske doline, posebno borce in mladino, da se te zgodovinske proslave udeleže.
Na proslavi bo govoril član predsedstva Republike Slovenije, gospod Matjaž Kmecl.
Občinski odbor ZB NOV Mozirje
Hvaležni so za vsak darovani dinar
Multipla skleroza je najpogostejša nevroimunska bolezen ,za katero zbolijo mladi in odrasli, najpogosteje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Bolezen je kronična in pogosto vodi v manjšo ali večjo invalidnost, ki traja več let. Znanstvenikom kljub intenzivnim raziskavam in naporom še ni uspelo odkriti mehanizmov, ki sprožijo bolezen.
Oboleli za to hudo boleznijo imajo svoje društvo, ki ima sedež v Ljubljani. Društvo ima 812 članov, skoraj polovica obolelih v Sloveniji pa v društvo še ni včlanjena. Društvo ima poleg komisij še dvanajst podružnic po raznih krajih Slovenije. Ena izmed njih je tudi velenjsko-koroška, ki trenutno šteje 59 članov. Podružnice organizacijsko obvladujejo vse člane, poverjeniki pa imajo nalogo neposrednega stika s člani. Zal se število obolelih s to boleznijo veča tudi na našem koncu Slovenije.
Velenjsko-koroška podružnica s člani iz mozirske občine vsako leto za svoje člane organizira enodnevni izlet, ponavadi v zdravilišče. Takšen izlet je edino druženje ljudi s to boleznijo, saj se jih večina ne more udeleževati podobnih izletov, zlasti ne tisti, ki nujno potrebujejo spremljevalca, težji bolniki celo dva. Druženje na izletu je pomembno še iz enega vidika, to pa je, da si tudi spremljevalci izmenjajo izkušnje, saj se
vsi srečujejo z enako težavo —kako najbolje pomagati invalidnemu človeku.
Člani velenjsko-koroške podružnice so si za letošnji izlet izbrali Zreče. Tja seje v soboto odpeljalo štirideset bolnikov iz koroških in velenjske občine. Ogledali so si tamkajšnje zdravilišče, se po želji kopali, imeli pa so tudi skupno kosilo. Sledila je zabava, ki jo je popestril harmonikar: Pripravili so tudi različne zabavne igre in odigrali ločitev, lani so imeli ohcet. In tako je minil dan, ki bo ostal vsem še dolgo v lepem spominu ter v zadovoljstvu, da na njih niso pozabili.
Denar za izlet in druge potrebe so zbrali s srečelovom, ki so ga organizirali na občnem zboru, še bolj veseli pa so, da so jim pomagali zbrati denar tudi drugi. Med njimi župnišče iz Starega Velenja, za kar je najbolj zaslužen g. Mirko Horvat, otroci iz Šoštanja, ki hodijo k verouku so se odpovedali sladkarijam in denar namenili podružnici, pa sindikat Lesne iz Slovenj Gradca in g. Marjan Kuk iz Šmartnega pri Velenju. Vsem se podružnica iskreno zahvaljuje. Seveda vsega zbranega denarja niso porabili zgolj za izlet, del ga bodo namreč namenili svojim članom, ki bivajo v domu v Čer-nečah v Dravogradu in nimajo nobenih lastnih denarnih sredstev.
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za sofinanciranje 200 novih delovnih mest v malem gospodarstvu je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 12. 9. 1991 sprejel naslednji
SKLEP
o razpisu odprtega natečaja za sofinanciranje 200 novih delovnih mest
I.
Razpiše se odprt natečaj za sofinanciranje 200 novih delovnih mest in se objavi v lokalnem glasilu Savinjske novice.
II.
Posojilo se dodeljuje za odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
— samostojni obrtniki;
podjetja v zasebni lasti, ki zaposlujejo do 25 delavcev, ki imajo sedež obratovalnic oz. podjetij na območju občine Mozirje in so na novo zaposlili delavca, ki ima stalno prebi-, vališče v naši občini.
Za posojilo lahko zaprosijo tudi tisti samostojni obrtniki, ki so z ustanovitvijo obratovalnice ustanovili delovno mesto, ki ga bodo zasedli sami.
III.
Vloge je potrebno vložiti pri Sekretariatu za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora SO Mozirje, ki bo prošnje preveril in pripravil predlog ter ga predložil v obravnavo Izvršnemu svetu Skupščine občine Mozirje.
IV.
Vloga za dodelitev posojila mora vsebovati:
1.	podatke o obrtni delavnici oz. firmi podjetja;
2.	podatke o številu zaposlenih na dan 31. 12. 1990ter število zaposlenih po odpiranju novih delovnih mest;
3.	ostala dokumentacija:
—	pogodba o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas (obrtniki)
—	sklep oz. drug ustrezen akt o sklenitvi delovnega razmerja ter kopijo prijave o zavarovanju delavca pri zdravstveni skupnosti
—	potrdilo o stalnem prebivališču delavca
—	potrdilo o sedežu obratovalnice oz. podjetja
—	potrdilo o opravljanju določene dejavnosti.
7. člen
Rok za prijavo na natečaj za sofinanciranje 200 novih delovnih mest poteče z zasedbo vseh 200 novih delovnih mest.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET
Ivan Fedran v svoji utici, ki je pravi muzej
Srečanje z Ivanom Fedranom
Zagotovo vas je precej, ki ste	ji je na lepo izrezljan les na maro-
enkrat ali večkrat občudovali le-	fu prav tako izrezljal »hotel MU«,
po urejeno in prijazno kmetijo.	pa nič zato. Da Minka za gosta
Vse lepo in prav, vendar so tudi	prav bogato poskrbi, ni treba
med temi izjeme, vsaka na svoj	poudarjati,
način. Če vas torej pot slučajno Vrnimo se k Ivanu. Veliko in zanese v Zadrečko dolino, se	lepo vrtno uto je v celoti izdelal
ustavite v lepi vasici Devce pred	sam (razen opeke seveda). Prav
Bočno in obiščite Štefanovo do-	vse naredi sam, s svojimi močni-
mačijo. Že ob prvem pogledu bo-	mi, a spretnimi rokami, s svojo
ste osupnili, dobesedno. Za zače-	bistrostjo in domiselnostjo. Sem
tek »malenost«. Brezupna je na-	sodi lepa kuhinja, pa mize, stoli,
mera, da bi na dvorišču našli	ogromno drugih najrazličnejših
kakšno večjo smet ali cigaretni	izdelkov iz lesa, lesnih ostankov,
ogorek (razen, če ga sami odvrže-	korenin in še česa. Pa ne le za
te). Pa zatem pogled na gospodar-	0kras. Prav vsak tak izdelek je
sko poslopje. Da je lepo urejeno	priročen, praktičen, skratka upo-
že, ampak ob in na njem prava	raben. Denimo — lesene kljuke
paša za oči. Gospodar je ohranil	na vratih, zanimive ptičnice, koši
prav vse nekdanje orodje, opre-	Za smeti, okvirji za slike, najraz-
mo, naprave, vse kar je nekoč so-	ličnejši podstavki, seveda je tudi
dilo k življenju in delu na kmetiji.	nekaj malih flosov, okrasnih pred-
Vse to je domiselno postavljeno -»metov, pa miniaturno kegljišče za pravzaprav povsod, kamor po- otroke, preveč je vsega, vse pa gledaš, na gospodarskem poslop- služi svojemu namenu, ju, hiši, da o vrtni utici ne govo- Vse je torej narejeno z njegovo rimo. Pravi narodopisni muzej »v	roko, z ljubeznijo do lesa, smis-
živo« je to, prava učna ura, in	lom za naravo, lepoto, uporab-
gospodarju je kar žal, da se je šo-	nost, in vse nemalokrat že meji na
larji ne poslužujejo, rad bi jih	umetnost. »Najraje delam iz naj-
sprejel.	tršega lesa. S sovražnikom se mo-
Da ne bi bilo naštevanja pre-	raš spoprijeti in ga premagati,
več in skrivalnic tudi — Ivan Fe-	Svinčnik mi še na misel ne pride,
dran je to, krepak sedemdesetlet-	vse je v glavi in seveda v rokah,
nik, nemirnega in ustvarjalnega	Takšen pač sem in takšno je moje
duha, močnih in spretnih rok, pa	življenje in delo.«
širokih dlani, da ob iskrenem stis-	Mimogrede, tudi sinova gresta
ku skoraj zajamraš. Na kratko, nekako po očetovi poti, kar priča upokojitev je dočakal na nazarski darilo za njegov 70. rojstni dan. lesni industriji leta 1982 in brez Obisk Ivanove vrtne utice je do-zlih namenov) od takrat dalje ima datno doživetje. Nova zbirka naj-nemara še manj prostega časa kot različnejših predmetov in orodij, prej. Ustvarjalni nemir mu ne da celo starinsko puško najdeš, pa miru. Od jutra do noči in še po- komat, ki je ogledalo in še kaj. noči ne da miru.	Med drugim kup starih radijskih
Pa o tem kasneje, da ne bi ne-	aparatov, ki bodo kmalu	vsi igra-
kaj pozabili. Zena Minka rada	li, predvsem zelo star pa	gramo-
pokaže svoji dve kravici in števil- fon, na katerem se še vrtijo plošče ne kokoši, za katere skrbi ob mo-	s slovenskimi skladbami	in pes-
ževi nenehni »zasedenosti«. In v	mirni, ki sojih — reci in	piše —
hlevu in v kokošnjaku pa so ven- posneli leta 1923 v Londonu. Je darle vidni najrazličnejši Ivanovi še kaj dodati? Marsikaj in nič, ker izumi. Malo se sicer jezi nanj, ker ne bi zaleglo, videti je treba, (jp)
RK Rečica na obisku
Čas in življenje nas v zadnjem času vse bolj pogosto silita, da pozabimo na ljudi, na njihoVo življenje in včasih osamljenost. Hiter tempo življenja narekuje, da spregledamo sočloveka, pogosto pa se tudi zgodi, da ne opazimo tistih, ki vseeno sočustvujejo in delajo z ljudmi.
Primer za to so razne organizacije Rdečega križa, med njimi tudi RK Rečica. Predstavniki te dobrodelne organizacije so namreč v tem mesecu obiskali 86-letnega Jožeta Podkrižnika iz Negojnice pri Rečici. Pri Kronče-vih po domače je Jože dolga leta delal na hribovski kmetiji, sedaj pa so mu odpovedale noge, tako da ne more več hoditi. »Veliko voljo imam, da bi še hodil, predvsem pa bi rad še šel na sonce, gledat ven, kaj se dogaja okrog hiše,« je povedal Jože Podkrižnik ob obisku članov Rdečega križa,
ki so s sabo popeljali tudi zdravnico Andrejo Pečnik. »Jože je bil dolga leta muzikant, pravi veseljak, najbolj pogosto pa je igral na raznih jajčnicah,« so pripovedovali domači, ki skrbno pazijo na bolnika. »Pred tremi leti je zadnjič igral na harmoniko, približno takrat je bil tudi zadnjič vcerkvi, kjer je bil ključavničar. Sedaj ga še vedno zanima vse, kar je povezano s kmetijo in življenjem v Negojnici.« Jože sam je povedal, kako že pred dolgimi leti, koje bil star 15 let, nenadoma ni mogel več hoditi. V prtu so ga prenašali en mesec, nato pa ga je nekdo »zagovoril«. Po treh dneh so minile vse težave in Jože je lahko normalno hodil. Še mnogo spominov in skupnih znancev so obudili pri Krončevih, ko pa so člani RK Rečica zapustili kmečko hišo, je v hiši ostal žarek človečnosti in upanja.
U. S.
a
Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moziije p.o.
DE OBRTNA KOOPERACIJA
Moziije, C. na Lepo njivo 2 telefon: (063) 831-018, h.c. 831-521 telefax: (063) 832-140
Smo sodobna kooperacija, ki uspešno deluje v sklopu Mercator
—	Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje že od leta 1977. Stalno združujemo preko 100 kooperantov najrazličnejših proizvodnih usmeritev.
Proizvajamo za industrijo, za široko potrošnjo in izvajamo investicijska dela.
Pomembnejša področja sodelovanja s kooperanti so:
—	predelava in dodelava lesa
—	kovinarstvo
—	izdelava strojev in naprav
—	predelava plastičnih mas
—	predelava tkanin in usnja
—	grafična dejavnost
—	gradbena zaključna dela
Kooperantom nudimo:
—	komercialne storitve,
—	financiranje proizvodnje,
—	tehnično tehnološko svetovanje z vključevanjem zunanjih strokovnjakov,
—	pravno svetovanje,
—	možnost sovlaganja v osnovna sredstva in programe Vabljeni k sodelovanju!
t
POGREBNA SLUŽBA
IVAN STEBLOVNIK
•	DOBAVA KOMPLETNE POGREBNE OPREME
•	POSTAVITEV MRTVAŠKEGA ODRA NA DOMU
•	VSE VRSTE PREVOZpV JUDI ZA UPEPELITEV
•	DOBAVA IN MONTAŽA ŽARNIH NIŠ ZA ŽARNI POKOP
•	UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE
•	IZKOPI IN ZASIPI GROBNIH JAM
PRI PLAČILU RAČUNA ZA POGREBNE STORITVE ODŠTEJEMO TUDI ZNESEK POGREBNINE — PLAČATE SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE.
PARIŽUE lic, 63314 BRASLOVČE tel. (063) 721-667, 721-395
Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Moziije tel.: 831-143
uradne ure: ob sredah od 16. do 17. ure
Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
Mercator — ZKZ Mozirje
DE trgovina in gostinstvo
Tudi v naših poslovalnicah vam nudimo ugodne pogoje za nakup ozimnice. Trgovine so dobro založene, cene ugodne.
Če se odločite za nakup drv, premoga in kurilnega olja, se oglasite pri nas, še preden vas presenetita zima in mraz. Prav tako si lahko pri nas izberete vse za vašo shrambo in zamrzovalno skrinjo: krompir, jabolka, zelje, svinjske polovice, proizvode ETA... Izbrano blago lahko kupite na kredit LB. Višina kredita je do 10.000 din na 4 obroke, prvi obrok poravnate ob nakupu. KREDIT JE BREZOBRESTEN, kupec plača le P zavarovalno premijo. Lahko pa se odločite tudi za nakup s tremi bančnimi čeki.
Vabijo vas trgovine ZKZ Mozirje!
AVTO — MATIC
Trgovina z avto deli Milan Hribernik, Braslovče — telefon 063/714-680, nudi:
—	nadomestne avtodele in pločevino za: ZASTAVO, ' FIAT, LADO
—	pločevino za vse znamke avtomobilov po naročilu! Delovni čas:
9. — 12. ure in 16. — 19. ure sobota: 8. — 12. ure
Kupim starinsko pohištvo in predmete. PETRIN Matija, Sp. Pobrežje 11, Rečica ob Savinji, tel. 831-463.
OBVESTILO KRAJANOM LJUBNEGA!
Obveščamo vse porabnike iz vodovoda Ljubno, da bo Vodovod Ljubno v mesecu septembru 1991 pričel s pobiranjem vodarine za prvo polletje 1991.
Cena vode za 1 m3 je 10,00 din.
Prosimo vse porabnike, da zaradi hitrejšega in lažjega odčitavanja svoje vodomere očistijo. Za čiščenje, popravilo in zamenjavo vodomerov sta pooblaščena gospodaija vodovoda Ermenc Franc in Kamplin Stefan.
VODOVOD LJUBNO
kmetijski
stroji
BIDER
jože bider, dol suha 3, rečica ob Savinji, tel.: 063-831-415
Naprava, ki avtomatsko trosi seno po celotni (ali željeni) površini senika.
Trosilnik se pričvrsti na lesene prečke pod sleme in priključi na zgornje koleno puhalnika (standardne dimenzije puhalnikov 330 do 400 mm). Patentirana rešitev z enim samim motoijem (moči 0,25 KW) omogoča idealno enakomeren raztros sena in odpravlja problem kopastega nalaganja ali zbitosti še ne povsem suhe krme; seno se zato mnogo hitreje suši, prihranek na energiji je občuten.
Trosilnik Bider je zaradi izvirne zasnove cenejši od podobnih naprav ostalih proizvajalcev.
Garancija je 3 leta.
Jabolka za ozimnico
Vse bolj se bliža čas za nakup ozimnice in med njo so tudi jabolka. Prav je, da o teh nakupih nekaj spregovorimo in seveda o tem, kaj nam sploh pomeni ta naslov.
Ljudje po celem svetu so vse bolj osveščeni in zakaj bi mi v



Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
Kako v teh časih prihraniti kakšen dinar, se sprašujejo mnogi?
Mercator ZKZ Mozirje vam ponuja kar trikratni prihranek!
Kako? S kartico Mercator.
Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje
Vabi vse ljubitelje gledališča, da se nam pridružite pri ogledu gledaliških in lutkovnih predstav v Ljubljani in Velenju:
JESENSKI ABONMA:
ODRASLI:	J'
L 1. 10. 1991 ob 19.30 2. CANKARJEV DOM LJUBLJANA 3 Johann Wolfang Goethe: FAUST
4.	SNG Drama Maribor	,
5.	cena vstopnic 400,00 + polni stroški (subvencija vstopnine)
6.	odhod L 10. 1991 ob 17. uri pred občino Moziije
7.	prijava do 24.9.1991 v knjižnici Mozirje oziroma do zasedbe mest
MLADINA:
1.	december 1991
2.	Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
3.	L. Carrol: ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI
4.	cena vstopnic še ni znana
5.	odhod po dogovoru (predvidoma ob 15. uri)
6.	prijava 14. dni pred odhodom oziroma do zasedbe mest
OTROCI
L 7. 10. 1991 ob 16. uri
2.	Kulturni center Ivana Napotnik Velenje
3.	PIKA NOGAVIČKA — lutkovna igrica
4.	Lutkovna skupina Lenart
5.	cena vstopnic 50,00 + potni stroški (subvencija vstopnine)
6.	odhod 7. 10. 1991 ob 15. uri pred občino Mozirje
7.	prijava do 1.10.1991 v knjižnici Mozirje oziroma do zasedbe mest
Prevoz in vstopnice priskrbi Zveza kulturnih organizacij. Po vse informacije se obrnite na telefon 831 -292 — Knjižnica Mozirje. Akontacija stroškov za prevoz se plača ob prijavi!
Prisrčno vabljeni!
•	V vseh trgovskih poslovalnicah Mercatorja ZKZ Mozirje in v restavraciji Gaj Mozirje
•	lahko kupci in gostje plačujejo s kartico Mercator.
•	S KARTICO VAM NUDIJO ODLOG PLAČILA DO30DNI V MESECU
•	Obiščite prodajalne ZKZ Mozirje, kjer boste dobiti tudi vsa navodila, kako dobite kar-
•	tico Mercator tudi tisti, ki je še nimate!

►♦♦s
M
Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
Če iščete zasteklena vezana in strešna okna,
PREBERITE OGLAS!
Mercator ZKZ Mozirje je pravi naslov, natančneje veleprodaja Spodnja Rečica (telefon 831 -810) in Kmetijsko preskrbovalni center v Ljubiji (telefon 831 -040), kjer lahko v teh dneh kupite zasteklena vezana in strešna okna proizvajalca GLIN NAZARJE kar za četrtino ceneje!
Vabi vas Mercator ZKZ Mozirje!
Sloveniji zaostajali za njimi. Kratica SIPS je okrajšava za Slovensko integrirano pridelovanje sadja. Vse tiste plantaže v Sloveniji, ki bodo dobile podeljen ta naslov, bodo objavljene v dnevnem časopisju in bodo prejele diplomo, zaščitni znak pa je sinička. In kaj vse to pomeni? Ta znak je potrdilo, da seje pri vzgoji jablan delalo vse po , predpisanih normah, ki smo jih proizvajalci podpisali in smo pod stalno kontrolo.
Uporabljajo se le blaga sredstva, mi temu pravimo prijaznejše okolje. Škropi se samo takrat, kadar se določena bolezen ali škodljivec razvije do te mere, da nam dela že preveč škode. Uporabljajo se posebej zato namenjeni kemični pripravki, ki delujejo samo na tisto bolezen ali škodljivca, ki se pojavi in ne da bi vsevprek škropili ter pomorili še koristne žuželke (roparska pršica, pika polonica...). Doze škropiva so se zaradi boljše tehnike škropljenja, prav tako samo ponoči, zmanjšale na minimum. Tako lahko mimo trdimo, da šota jabolka lepša, nestrupena, morda celo boljša kot bio jabolka. Kot vemo je v zraku že toliko in toliko strupov, da jih lahko z blago prevleko preko sadežev obvarujemo škodljivih snovi, ki bi se gotovo naselile na neškropljeno sadje.
In kako postopati pri nakupih za ozimnico? Prav je, da vemo, katera jabolka bomo kupili, saj ni vseeno, če kupimo samo eno sorto, ker je vsaka sorta namenjena za svoj čas. Najprej bomo jedli zlati delišes, jo-nathan in elstar, kasneje jona-gold, gloster, carjevič ter rdeči boskop, povsem na kraju pa krivopecelj, bobovec ter idared. Pazljivi moramo biti pri tem, da so jabolka lepo obrana, da so klasirana v prvi ali drugi razred po debelini. Seveda, ko jih doma skladiščimo, moramo prav tako paziti, da jih ne damo v presuho klet, ker nam bodo tako veliko prej propadla.
7
Se je lepotica prebudila?
Po vsej dolini gradijo mostove, tudi pri Igli, ki bo rešil prenekatero zagato
Varčevalce Zgomjesavinjske HKS
obveščamo, da od 14. avgusta 1991 veljajo
NOVE, UGODNEJŠE OBRESTNE MERE za
HRANILNE VLOGE:
a-vista
vezave:
nad 1 mesec do 50.000,00 din nad 50.000,00 din nad 3 mesece
120%
240%
250%
250%
.255%
;: 'j-*
' \ rkmetijstvü!
Koliko in kaj smo govorili in pisali o velikih možnostih (doslej neizkoriščenih) Logarske doline, naravnega bisera evropskih razsežnosti. Nima smisla vsega ponavljati, preveč je bilo vsega in nič ni pomagalo. Osupljivo resnico že dolgo na pamet čivkajo vrabci in bi nemara potočili solzo nad usodo te lepotice, če bi mogli in če bi kaj pomagalo. Neštevilne študije (itd) so bile nepotreben strošek, zadnja pa vendarle obeta.
Nekaj se je pričelo dogajati in to veseli, še bolj ogreje srce dejstvo, da so domačini najbrž prvič po dolgem času enotni in želijo ter hočejo za začetek sami prekiniti dolgoletno mrtvilo pri uresničevanju sprejetih in potrjenih načrtov, sklepov, obljub... Navidezne »drobnarije« za začetek so sila pomembne.
Zakaj pravzaprav gre? Končni cilj turističnega razvoja krajinskega parka Logarska dolina (odlok o tem je sprejela občinska skupščina že davnega leta 1978)
Ijalci domov so podpisali dogovor, da vsi obiskovalci doline plačajo določen prispevek (motorna kolesa 30, osebni avtomobili 60, kombiji 130 in avtobusi 300 dinarjev), sredstva pa bodo namensko porabili za oznako doline, za nujno opremo (poti, smetnjaki, ograje...) in za predstavitev doline navzven. Prva sredstva so že porabili. Postavili so tablo o krajinskem parku in natisnili ličen prospekt, ki ga dobi vsak, ki plača prispevek, še veliko teh začetnih »malenkosti« pa pride na vrsto, zanje pa je prav ta prispevek edini vir,
V soboto in nedeljo so bili še sami presenečeni. Prvič so namreč ta prispevek pobirali sredi septembra in le malo je bilo nergačev. Večina je brez pripomb plačala, veliko ekološko osveščenih obiskovalcev pa je nekaj takega z veseljem pozdravilo. To je bilo seveda poskusno pobiranje.
Želijo namreč občutiti utrip in razpoloženje obiskovalcev, si na-
Matkov kot trenutno v akcijo še ni zajet, bo pa zagotovo
Moja pot v šob
Moja pot v šolo je zelo lepa. Vodi me po gozdu, travniku in po stranski cesti.
Čeprav je moja pot v šolo kar dolga, zelo rada grem v šolo. Vsako jutro se zberemo s sošolci in gremo skupaj v šolo. Med potjo včasih doživimo kakšno presenečenje, ki nam bo ostalo v lepem
spominu. Najbolj vesela pa sem, da hodim v šolo skupaj s svojo sestrico Simono, ki je mlajša od mene.
V šplo zelo rada hodim, saj se veliko novega naučimo.
Lidija Enci . -	.	4. razred
,	,	OŠ Nova Štifta
PISMA BRALCEV
Boljše je preprečevati kakor zdraviti
sedstva, Dr. Plut, član predsedstva, Dr. Rupelj, zunanji minister, so bili med prvimi, ki so rekli svoj »NE« proti oživljanju idej belogardizma.
Zakaj spet netiti sovraštvo med brati? Zaradi tega je ugasnilo dosti življenj. Spet živimo v času, ko nam je potrebna enotnost in zaupanje med seboj. Saj smo vendar »LJUDJE«
VERA POLIČNIK
Ne bojazen, ampak želja po miru, ki je spet ogrožen, je spodbudila še živeče borce, da spet združeni povedo, kaj je v letih 1941 do 1945 naredil Sloveniji okupator in njegovi pomagači.
Ponarejanje narodnoosvobodilne borbe nas ne bo pripeljalo v združeno Evropo, ki je zgrajena na jasnih protifašističnih težnjah;
To vedo tudi naši politiki.
Milan Kučan, predsednik pred-
Spoštovani!
Je vprašanje, če vam ta naziv sploh pripada. Ko že dalj časa prebiram SN, se mi vsiljuje misel, da pri vašem zdravju ni vse v redu. V drugačnem stanju ne bi mogli zliti toliko jeze in srda na vso preteklost. Vidim, da imate zelo dosti časa za tako pisarijo, saj kar enkrat sestavite (če to delate sami?), pošljete v skoraj vse časopisne hiše. Menim, da bi bilo bolje, če bi se lotili vašega kmečkega dela, morda vam pa honorar kar_veliko prinese, zakaj bi pa delali.
Če grem nekoliko nazaj, ste enkrat zapisali, da Kučanovi komunisti nosijo denar v Avstrijo. Če niste slepi, je vendar vaša žena poleg pralnega stroja, kave in še česa prinesla iz Avstrije, saj tako seje hvalila, daje okrog prinesla carinike, na avtobusu, ki pelje v Lavamünd pa ni bilo nobenega komunista.
Grajate 45 let prejšnje vladavine. Nočete priznati, da vam je bilo kar lepo. Vaši otroci so se šolali z denarjem, ki smo ga morali odvajati mi delavci v štipendijski sklad. Zakaj pa ne poveste na glas, da je vaš sin dobil Titovo štipendijo, ali vasje sram tudi tega, da vaša tašča dobiva priznavalnino, pa ja ni podpirala komunistov, ampak samo borce proti fašizmu. Če niste gledali oddaje, kaj počno četniki, nato se pa križajo, ali vam je to v čast, ali se Bog oče s tem strinja? Še bi vam lahko našteval, pa nima smisla, meni ni nobeden nič podaril, sam sem moral skrbeti za sebe in svoje. Vi pa ste od zadruge dobili kar precej, če ne drugega podaijena penzionska leta, delavec tega ni deležen.
V zadnjih Novicah pišete, da ste proti splavu, kaj pa to vas briga, vsaka ženska ima pravico odločati o sebi. Če pa ste vi tak krščan^zakaj stepa vsosvojo žlahto odgnali iz hiše, naj kar družba skrbi zanje. Še več brbilo takih reči, ki vam ne bi biLo ljubo jih slišati, pa naj končan z mislijo, da vse enkrat pride prav. Ce bi;vi v stari Jugoslaviji gospodarili, bi vas že zdavnaj vzel vrag, posebno pri taki delövni vnemi.
Kljub temu, da ste odstopili od uredniškega sveta SN, jih bom kljub temu odpovedal. Pa lepo se imejte in upam, da boste takih pozdravov dobili še več, da ne boste mislili, da vas imajo ljudje radi...
sebfrostr. )Pötj3ö^e^)5ose* veda dolga, denimo dve ali tri leta, veliko bo treba dela, potrpljenja, vztrajnosti in enotnosti vseh, ki jim je kaj mar do tega, predvsem seveda tudi sredstev, ki jih zaenkrat ni (vsi vemo, kaj se dogaja in se še bo s sredstvi za demografsko ogrožena območja).
Domačini so s pomočjo Podjetja za turizem, propagando in fotografijo EPSI in razumevanjem občinskih organov ter ostalih lastnikov zemljišč in objektov v Logarski dolini strnili vrste in se lotili dela. Vsak začetek je težak in prav te začetke tokrat morajo premagati, morajo in drugi ne smejo stati ob strani. Ne smejo (in nočejo) se izgovarjati na obupno cesto Ljubno—Luče, Logarska dolina mora biti na obnovljeno cesto pripravljena. Pravijo, da bo in prav je tako.
Do končnega cilja bo torej potreben čas, ki tudi ima svojo vrednost, sedaj so na začetku prehodnega obdobja. Vsi domačini, ostali lastniki zemljišč in uprav-
pra vila gibanja obiskovalcev, preprečiti divje parkiranje in puščanje smeti, parkiranje vsepovsod in uničevanje obdelovalnih površin ter jih zaščititi, zagotoviti pa tudi požarno varnost. Novogradenj v Logarski ne bo več. Obstoječe zmogljivosti morajo dvigniti v višjo kategorijo ter dokončati že pričete gradnje (žal sredstev trenutno ni). Ureditveni načrti bodo pripravljeni do konca leta. Bliža se zima, ki nudi ogromno možnosti in izkoristiti jih bo treba, kar je zelo pomembno. Še bolj pomembno pa je nekaj drugega. V zaledju Logarske doline je Solčava in v tem kraju se veča nezaposlenost. Iskrin obrat so že zdavnaj ukinili, z likvidacijo tozda Gozdnega gospodarstva v Lučah je ostalo na cesti precej gozdnih delavcev, pa tudi sicer je nekaj mladih brez zaposlitve. Bodo končno spoznali, kaj vse jim lahko nudi turizem in vse, kar zraven sodi? Morali bi, saj je že čas za to. Je torej res napočil čas prebujenja?
Op)
dam ko smo lahko rekli, da je	dobnega. Bilo je lepo, a sem vsee-
zadnji. Najprej sem pomislil, ka- no težko čakal, da pridem spet ko bom lahko dolgo spal. Ko me domov. Še tisti večer je prišla je sonce požgečkalo po očeh, sem mamica in me odpeljala domov, počasi vstal. Včasih sem šel takoj Doma sem se spet lahko vozil s po gobe in šele potem zajtrkoval, kolesom in bral knjige,
Večkrat sem šel tudi na obisk k
prijateljem, ali pa sem se vozil s kolesom. Pomagal sem mamici in tudi drugim kaj postoriti.
Med počitnicami sem bil en teden pri stari mami in atu. Pomagal sem jima spravljati drva in hodil sem po mleko. Večkrat je prišel k meni sosedov Damjan, da
Spet smo rekli, daje prišel zadnji dan in to zadnji dan počitnic. Skoda, da so počitnice tako hitro minile. Spet seje začelo šolsko delo, skrbi in učenje.
Jure Sovinšek
4.	razred OŠ Nova Štifta
Butalsko šolstvo
i m
Zelo presenečen in razočaran sem bil, ko sem odprl name naslovljeno pismo anonimnega avtorja. Jezen sem in žalosten se sprašujem, zakaj pismo s tako nesramno vsebino prav na moj naslov. Je morda pomota? Ne vem, morala pa bi biti, ker z vsebino nimam nikakršne zveze. Naj bo torej anonimni pisec pošten in pride k meni, da se pogovoriva.
Le nekaj nesmiselnih trditev iz pisma. Nimam sina, zato je namigovanje o štipendiji odveč. Tašče tudi nimam, kako naj torej moja tašča prejema borčevsko priznavalnino? Prvič slišim, da sem si na zadrugi karkoli uveljavljal. Prvič
slišim tudi o nekakšnem splavu, kako naj bi o tem čvekal? Tudi žena ne ve, da bi se kdajkoli hvalila s švercanjem, ker tega ni počela, navsezadnje pa ji tega nihče ni dokazal.
Bralci naj preberejo članek in odgovor in naj sami presodijo, če glede na vsebino zares iščem honorar. Ob vseh teh nesmislih in neresnicah in nesramnem obrekovanju sem prizadet, dvomim, da se bo avtor oglasil na pogovor, vem pa, da nikoli več ne bom odgovoril na kakršnokoli anonimno pisanje.
VIKTOR KONECNIK

Vsaka šola nekaj stane, pa naj je butalska ali kakšna drugačna
V državi BUTALE so se zavedli, da imajo — šolstvo. Dotlej o tem niso nikoli razmišljali, saj so šolstvo z vsemi značilnostmi podedovali že od svojih prednikov in nadaljevali po tradicionalnih metodah. Ker je na tem področju vedno vse bilo brezhibno, jim niti na misel ni kanilo, da bi o tem kakorkoli imeli pripombe in pomisleke.
Pa seje enkrat zataknilo. Nihče v Butalah se ni zavedal, da učitelji učijo tisočletja stare teorije, ki butalski mladeži že dolgo niso več zabavne. Učitelji so podzavestno iz leta v leto predavali enake dolgočasne zadeve, učenci pa so pridno usmerjali svoje misli na druge frekvence. Učitelji so mislili le na čimvečjo produktivnost, čim-več ur predavanj tedensko, da bi bili čimbolje plačani. Tako niti opazili niso, da jih učenci niti ne poslušajo. Ko se je preverjalo znanje, učitelji niso opazili, kako njihovi pridni učenci odpirajo šolske učbenike in zvezke ter poslušajo napeto svoje sošolčke, ki ,ob odprtih učbenikih in zvezkih popravijo sošolca, ki slabo vidi v učbenik ali ne zna prebrati svojih pisnih hieroglifov, ali pa je sploh pozabil snov zabeležiti, ali pa se mu celo ni zdelo razumno kupiti učbenika.
Učitelji so vedno ugotavljali, da njihovi učenci izvrstno znajo, pri čemer so bili nagrajeni za uporabljanje uspešnih učnih metod. Vsak dinar je dragocenejši od znanja...
Nekegä dne pa so v to idilično šolstvo uvedli ministra! Ta jim je začel kmalu žreti živce. Začel je trditi, da učitelji slabo učijo, da so preveč rdečih nosov in zato učencem manj privlačni in jih s svojo zunanjostjo slabo motivirajo k izvrstnemu počutju. Ker učitelji niso idealni, je sklenil, da jim bo zmanjšal plače najmanj za polovico, tistim z rdečimi nosovi pa predložil akt o odpustitvi. Veleča-stiti minister je tudi izumil, da šole potrebujejo ravnatelje, ki morajo
biti ministrovi prijatelji, pa četudi niso pedagogi, pomembno je le, da so zvesto poslušni osebno ministru samemu. Ravnatelji so frčali vsepovsod naokrog, položaje pa zasedali novi.
Nenadoma je minister ugotovil, da kljub varčevalnim ukrepom v šolstvu vse bolj primanjkuje denarja. Učiteljem je plače ukinil, zahteval višje davke državljanov, tudi socialno ogroženih, višje cene učbenikov in drugih šolskih potrebščin. Kljub tem izvrstnim ukrepom je denar izginil neznano kam.
Minister je predlagal prodajo šolske lastnine, da bi dobil denar za šolstvo, kar so ravnatelji soglasno sprejeli.
Za denar, dobljen s prodajo šolske imovine, je minister plačal šolskega strokovnjaka iz sosednje države, BUČE, kije podaril veliko deviz iz osebne hranilne kartice za saniranje butalskega šolstva.
Toda tudi te dragocene devize so se nekam izgubile —r minister jih je založil neznano kam in nikoli jih ni nihče več našel.
Minister je povprašal strokovnjaka izsosednje BUČE, kaj stori-ti sedaj?
Strokovnjakov nasvet seje glasil: Predlagam ukinitev šolstva v Butalah, ker ni več moderno, zabavnejši so zakoni divjine, ki se jih vsak lahko naučivče hoče, tudi brez šolstva. V BUČI so šolstvo ukinili že pred stoletji — pa so zadovoljni, ker je ena nadloga v državi manj...
Minister iz Butal je storil, kot mu je svetoval kolega iz BUČE. Nazadnje je razrešil funkcije ministra še sebe in se tudi predal tokovom divjine ter živel brezskrbno in zadovoljno še mnogo let, o šolstvu pa se mu ni nikoli več niti sanjalo...
Butalski kronolog — JG
P. S.: Nujno brati kot humoristič-no-domišljijsko burko; vsaka podobnost z našim šolstvom je izkjučena!
Za ljubitelje cvetlic
Narcisa (narcissus) je pri vseh ljubiteljih pomladnega cvetja gotovo najbolj priljubljena. V zemlji ima podolgovato čebulico, sestavljeno iz več delov. Rasti je pokončne in doseže do 50 cm višine. Listi so ozki in temnozeleni. Cvetovi so na pokončnih trioglatih stebrih v beli ali rumeni barvi z značilnim tulcem, kije lahko raznobarven in polnjen. Cvetovi tudi dišijo. Cveti od aprila do junija in je tudi uporabna za siljenje. Sadimo jih od septembra do oktobra na gredice ali razmetano na travnato površino 10 cm globoko. Preko zime ne potrebujejo zaščite. Na istem mestu ostanejo več let, saj se same lepo razraščajo. Izkopljemo jih po 5—6 letih. Narcise so primerne za sajenje v skupine v parkih, gredicah, posodah, uporabne so za rezanje in siljenje.
Cesarska krona (frilitillaria) je zanimiva rastlina, ki doseže do 80 cm višine. V tleh ima ploščatookroglo čebulico z neprijetnim vonjem, ki odganja zemeljske glodalce. Cvetovi so zvončasto oblikovani in etažno razvrščeni v rdeči, oranžni ali rumeni barvi z močno poudarjenimi prašniki. Cveti od aprila do junija. Sadimo jo oktobra 25—30 cm globoko. Na istem mestu ostane več let in se sama razrašča. Primerna je za pred-hišne vrtove, skalnjake iz rezanje.
Jagodičasti hijacint (musca-ri). Ta drobna modra ali bela rastlinica, ki cveti od marca do maja, ima v zemlji droben če-bulček, iz katerega poženejo travnati listi in cvetna stebla s cevastimi cvetovi, ki so pogosto nanizani na pokončnem socvetju. Sadimo jih jeseni 8—10 cm globoko in ostanejo na istem mestu več let. Uporabni so za geometrične grede, skalnjake, grobove in rezanje.
Lilija (lilium). Njena značilnost je strogo pokončna rast do višine 2 m. Globoko v zemlji je ploščatookrogla čebulica. Listi so ozki, gladki, svetlo zeleni in na koncu priostreni. Cvetovi so sestavljeni in na vrhu cvetnega stebra pokončni sli povešujoči in lijakaste oblike z močno izraženimi prašniki. Cveti preko celega leta. Čebulice sadimo 20—25 cm globoko v jeseni ali pomladi, pač tedaj kadar želimo cvetenje. Zemlja naj bo globoko obdelana in rodna ter propustna. Lilije uoprabljamo za parkovne nasade v polsenčnih legah, kot lončnico, zdravilno rastlino in za rezanje. Ker je sedaj primeren čas za sajenje tudi drugih čebulic, ki spomladi krasijo naš vrt, vazo ali grobove, prostor pa je omejen, mi dovolite, da jih samo naštejem tako, da nam bodo ostale v spominu, ko se bomo odločali za nakup in sajenje.
Zvonček — galantus nivalis, norica — leucoium vernom, šmarnica-convallaria majalis (ima koreniko), gozdna ciklama
—	cyclamen, morska čebulica
—	scilabifolia, jesenski podle-sek — colchicum autumnale, perunika — iris, enodnevna lili-
ja — hemerocallis, potonka — paeonia, anemone, ranunkel — ranunculus.
Še bi lahko našli katero, a bodi dovolj, če pa vas katera teh rastlin zanima, nikar ne odlašajte. Oglasite se v cvetličarni »Beli cvet« v veleblagovnici Nama.
Bakle označile pot
Za alpiniste, planince in tudi za tiste, ki imajo gore preprosto radi, so prejšnji teden člani PD Solčava priredili nepozabno obletnico prvega plezalnega vzpona v severni steni Ojstrice. Pred davnimi 50 leti sta se v severno steno 2350 metrov visoke gore prva odpravila Franc Herle iz Solčave in Avgust Vršnik iz Luč. Njuna naloga je bila v takratnih časih izredno naporna, ovirala ju je pomanjkljiva oprema, uporabljala sta na primer lesene kline in navadno vrv. Tri dni sta preživela v steni, preden sta jo uspela preplezati, vedo povedati njuni znanci iz nekdanjih časov. Herleta in Vršnika ni več med živimi, a kot nepozaben spomin na odlična plezalca so ostali zarjaveli klini v težko dostopni steni, ki še danes dela preglavice marsikateremu planincu.
V spomin na prizadevna alpinista je PD Solčava pripravilo dvodnevno prireditev, ki seje začela v soboto, ko so se med sabo pomerili alpinisti v plezanju. Prvo mesto je osvojil Miha Marolt iz
Planinci na Klemenci jami pod ostenjem mogočne Ojstrice so slavili, kot se spodobi
Luč, drugo Urban Golob iz Ljubljane, tretji pa je bil Solčevan Tone Pavlič. Po tekmovanju so se alpinisti odpravili na Herletovo smer v Ojstrici in pripravili bakle, ki so zvečer zagorele. Zal je megla malce pokvarila razpoloženje, kljub temu pa je bilo zaradi bakel točno vidno, kod sta se vzpenjala Herle in Vršnik. Nedeljski dan je bil podoben sobotnemu, najprej so obudili spomin na odlična in srčna alpinista, nato so današnji alpinisti ponovno plezali v Herle-tovi smeri, zvečer pa so ponovno zagorele bakle in daleč v dolino označevale, kod so pred petdesetimi leti plezali v severni steni Ojstrice.
Velikokrat se zgodi, da Zgor-njesavinjčani pozabljamo na svojo zgodovino in ljudi, ki so dali pomemben pečat življenju v tej dolini. Tako je tudi z alpinistoma Francem Herletom in Avgustom Vršnikom. Herle se je rodil leta 1917 v Solčavi. Po šolanju v raznih slovenskih krajih so ga zaradi zavednega slovenstva zaprli v celjske zapore, kjer mu je življenje rešil slučaj. Herle je bil namreč akademski državni smučarski prvak, njegovo ime pa je poznal tudi eden izmed gestapovcev, in Herleta so kmalu izpustili iz zapora. Nadaljevanje vojne je preživel v partizanih, kjer je avgusta 1944 mučeniško umrl. Herle seje poleg alpinizma ukvarjal tudi s smučanjem, zastopal je jugoslovanske barve v tujini. Njegov soplezalec Avgust Vršnik seje rodil leta 1920 v Lučah. Po razgibanem življenju (Francija, nemška vojska) je leta 1945 padel na Svinji planini.
Alpinistično pot v severni steni Ojstrice planinci poznajo pod imenom Herletova smer, vendar bi bilo bolj pravilno, ko bi jo poimenovali Herle —- Vršnikova smer, v spomin in zahvalo.
U. S.
Ignac Orožen o Solčavi in Podolševi
V nemško pisani knjigi Dekanija Gornji Grad je Ignac Orožen leta 1877 opisal tudi kapelo sv. Ane v Solčavi in podružnično cerkev sv. Duha v Podolševi (ali pri Svetem Duhu). Tule je zdaj to dvoje prevedeno, naslednjič pa se z Orožnom odpravljamo v Za-drečko dolino.
Kapela sv. Ane. Ta kapela, ki prosto stoji na vzhodni strani župnijske cerkve, je po pripovedovanju starejša od cerkve same. Okoli leta 1584 je ta kapela pogorela.
1605,21 .julija, so vikar Jakob Trkelj in cerkveni ključarji Tomaž Knez, Luka Tolsto vršnik in Tomaž Prodnik (1) škofu Tomažu (2) poročali, da je kapela sv. Ane pred mnogimi leti pogorela, zdaj pa so jo spet pozidali. Zato prosijo škofa, da bi posvetil to cerkev, če je mogoče, na nedeljo pred sv. Lovrencem, obenem pa naj bi podelil zakrament svete birme, ki je ni bilo v Solčavi že trideset let.
1609, 30. avgusta, so vikar
Georg Heinellius ter ključarja Rupert Olšovnik in Rupert Me-cesnik (3) pisali škofu, daje lesena kapela sv. Ane v Solčavi pred približno 25 leti zaradi nepazljivosti cerkovnika pogorela, potem pa je zaradi revščine dolgo časa stala opuščena. Zdaj je na novo pozidana in opremljena. Škofa zato prosijo, da to kapelo posveti naslednjo, štirinajsto pobinkošt-no nedeljo (4).
1610,17. julija, prej imenovana ključarja in Luka Tolstovršnik
(5)	spet prosita škofa Tomaža, da bi posvetil kapelo sv. Ane v nedeljo, 1. avgusta. Glede na to prošnjo je škof posvetil kapelo sv. Ane 1. avgusta 1610. (Gornjegrajska posvetitvena listina, ki je zdaj v Solčavi).
1631, 27. novembra: »Na pokopališču je kapelica sv. Ane, v kateri je en oltar oropan slik in relikvij. Za slike in relikvije bo poskrbljeno.« (Vizitacijski zapisnik). (5a)
1867	je bila ta kapela obnovljena, na novo postavljeni oltar pa je 24. novembra tega leta blagoslovil Janez Janc. Pri obnavljanju je bila v kapeli odkrita grobnica,
kjer sta bili dve trupli. Lobanja enega od trupel je bila menda nenavadno velika.
V malem zvoniku te kapele visita dva zvončka. Na manjšem od njiju je napis: »Anno 1609 Jar G. F.«; večji je brez napisa in zelo podolžen, zato pa tudi veliko starejši.
Cerkev sv. Duha. Ta mala in nizka podružnična cerkev stoji na južnem pobočju planine Olševa nad Strelčevo pečjo (6). Prezbiterij je obokan, ladja pa ima poslikan strop iz desk. Glavni oltar te cerkve je iz leta 1725. Iz istega časa je tudi oltar sv. Marka in Jerneja na ženskis trani, nov pa je nasproti stoječi oltar sv. Primoža in Felicijana. Orgle, ki stojijo v višini glavnega vhoda, so leta 1861 prenesli sem iz farne cerkve.
Od treh zvonov ima mali takle napis s preprostimi gotskimi velikimi črkami: »Sancte Vite (?) s ora pro nobis« (7), torej bi utegnil biti iz 14. stoletja. Druga dva zvonova je v Celju ulil Baltazar Schneider, velikega leta 1735, malega leta 1739. Pri tej cerkvi se nahaja tudi mali gotsko oblikovan kelih.
Stara vizitacijska zapisnika poročata o tej cerkvi tole: »1631,27. novembra: Cerkev sv. Duha na Strelčovem (8) ima tri oltarje: v prezbiteriju svetega Duha, ostala dva pa sta brez vsega. Tuje vpisanih 14 maš. Krav ima 21, ovc 50.
—	1690: Podružnična cerkev sv. Duha je brez krav, ima 36 ovc, 10 čebelnjakov.«
OPOMBE: (1) V izvirniku: »Thomas Khness, Lukas Tolsto-uerschnikh und Thomas Pro-dnikh.« — (2) Tomažu Hrenu (škof je bil v letih 1599—1630).
—	(3) V izvirniku: »Ruprecht Olschounikh und Ruprecht Me-zessnikh.« — (4) To naj bi se zgodilo 20. septembra 1609. —
(5)	V izvirniku — »Lukas Tol-stouerschnikh.« — (5a) Izvirnik je napisan v 'latinščini. — (6) V izvirniku: »Ovšova (Jelšova) nad Strelčovoj pečjoj.« — (7) Kar bi pomenilo: »Sveti Vid, prosi za nas.« — (8) V sicer latinsko pisanem izvirniku: »na Strauzhovim.«
Uvod, prevod in opombe Peter Weiss
POHODNIKI
IZLETNA OKREŠELJ LETA 1928
Utrujena od dolge poti iz Radmirja na Okrešelj je družba posedla, počila in zapela ob spremljavi kitare. Prizor je bil tako slikovit, daje zamikal tudi celjskega fotografa Pelikana in je na sliki ovekovečil radmirske pohodnike na Okrešelj. Nepremočljive anorake so jim nadomeščali dežniki, ki sojih varovali pred dežjem pa tudi pred vročim soncem. O takratnem standardu pa priča pribita flika na desnem čevlju, v ospredju sedečega dekleta.
VERA POLIČNIK
Veterinarsko dežurstvo v oktobru 1991
16.	9. do 22. 9. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
23.	9. do 29. 9. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 30. 9. do 6. 10. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410
7. 10. do 13. 10. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 14. 10. do 20. 10. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769
Kino »Dom« Mozirje v oktobru 1991
3. 10. MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE — ameriški film — kriminalni
5. in 6. 10. BRUTALNA SLAVA — ameriški film — kriminalni 10. 10. LEPO NORENJE — francosko/nemški film — erotični 12. in 13. 10. OMEGA SINDROM — ameriški film — kriminalni
17.	10. KNEZ TEME
19. in 20. 10. TAM, KJER JE SRCE — ameriški film — komedija
24.	10. MISSISSIPPI V PLAMENU — ameriški film
26. in 27.10. HRABRI VIKING ERICK — ameriški film — zgodovinski 31.10. HUDIČ V ŽENI — ameriški film — kriminalni
Kino »Jelka« Nazarje v oktobru 1991
5. — 6. PTIČI NA ŽICI, ameriški film — akcijski 12. — 13. MEMPRIS BELLE, ameriški film — vojni 19. — 20. KATMAN, ameriški film — avanturistični 26. — 27. DUH, ameriški film — triler
Kino Ljubno v oktobru 1991
5. — 6. X. MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE — ameriški akcijski film 12. — 13. X. ČRNA LUNA — ameriški avanturistični film
19.	— 20. X. OD TARČE DO SMRTI — ameriški avanturistični film 26. — 27. X. POPOLDANSKE STRASTI — ameriški trdoerotični film Mladini do 18 leta ogled ni dovoljen
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
Matična kronika za avgust 1991
ROJSTVA: Rodilo seje 10 deklic in 3 dečki POROKE: Plavše Anton, star 26 let, iz Velikega vrha 38 in Orešnik Helena, stara 25 let, iz Savine 55; Jelšnik Marko, star 23 let, iz Lenarta pri Gornjem gradu 15 in Podkrižnik Lučka, stara 20 let, iz Radmiija 55; Go-ličnik Stanko, star 27 let, iz Lepe Njive 9 in Petkovnik Ana, stara 20 let, iz Radegunde 36; Parašuh Andrej, star 30 let, iz Ljubije 17 in Vivoda Milena, stara 26 let, iz Lok pri Mozirju 11; Funtek Jakob, star 34 let, iz Luč 59 in Slatinšek Rozalija, stara 21 let, iz Savine 21;
SMRTI: Tevž Otilija, stara 64 let, iz Šmartnega/Dreti 8; Plesnik Frančiška, stara 92 let, iz Podveže 8; Prodnik Marija, stara 77 let, iz Robanovega kota 37; Nerat Frančiška, tara 66 let, iz Prihove 20; Krebs Frančiška, stara,86 let, iz Gornjega Grada 135; Podpečnik Jožefa, stara 79 let, iz Dola 44; Čeplak Frančišek, star 91 let, iz Bočne 27; Makšan Ivan, star 56 let, iz Mozirja, Ul. Frana Kocbeka 9; Završnik Ludvik, star 69 let, iz Radegunde 4; Kopušar Marija, stara 71 let, iz Radmirja 2; Pevc Stanislav, star 28 let, iz Meliš 6; Potočnik Matija, star 76 let, iz Ljubnega ob Savinji 143; Jordan Frančišek, star 83 let, iz Tera 32.
Nove knjige v knjižnici
I.	STROKOVNA LITERATURA: Scott: Vodnik naravne medicine. Plut, D.: Entropijska zanka, Glasser: Dobra šola, Deset dni vojne za Slovenijo, Jelko Kacin: veliki zmagovalec, Gerkman: Astrologija, Lidell: Joga
II.	MLADINSKA LITERATURA: Zbirka Kako so živeli: V času barbarskih kraljestev, V času mušketirjev, V času Majev, Aztekov in Inkov, Reaves: Samurajev meč — 5. del Časovnega stroja, Bailey: Pot v Avstralijo — 6. del Časovnega stroja, Blyton: Skrivnost Šepetajočega otoka —
20.	del 5 prijateljev, Blyton: Zadnja pustolovščina — 21. del 5 prijateljev, Brokatna Podoba: pravljice kitajskih manjšin, Civaldi: Vse o ribolovu.
IIL LEPOSLOVJE: Plaidy: Kraljica Jezabela, Konsalik: Zlati poljub, Jeršek: Smaragdno mesto, Bright: Samske ženske, Šifrer, A.: Moje pesmi, moje sanje (besedila pesmi in note).
IV. VIDEO KASETE: Čistilci (Scaverengers) — akc. kom., Trgovci z orožjem (Merchant of War) — akc. Ples v gozdu (Dancing in the Forest) — drama, Pregon za tetoviranko (Tattoo Chase) — kom., Zadetek v polne (Best Shots) — kom., Nočni osvajalci (Night Raiders) — akc., Brez zamen (No Hard Feelings) — akc., Smaragdni gozd (Emerald Forest) — avant. Štefan Milenkovič, Kylie Minougue, Jason Donovan, Plava trava zaborava: Dance all Night, Risanke: Pes čarodej, Superman, Popeye, Napadalci i2 vesolja, Lutke: Ohuti maček, Ostržek, Šola tenisa I. del.
ESzsadovicE
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO občine Mozirje —Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik — Tajnica urednika Jana Trontelj — Fotografska priprava Ciril Sem — Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-741 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje —Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.