BRALCI !
To rubriko bomo morali ukiniti, kakor vse kaže.
In morda tudi celotno glasilo, če bo šlo tako naprej, kajti toliko dopisov dobimo, pesmi m predlogov, da je urddniški odbor čisto "paf".
Zdaj razmišljamo, ne bi morda kupili prave stroje za tiskanje pravih časopisov in razjjisali konkurs za nove delovne moč «h, ki jih bo terjala naša velika tiskovina.
Tako mislijo eni. Drugi pa pravimo, naj bi zaradi omenjene poplave dopisov za nedoločen čas list rasformirali, kajti preutrujeni smo duševno in telesno, pa bi se znal kak član uredniškega odbora opoteei in umreti nam v naročju.. Vse to zaradi preutrujenosti, seveda.
Centralni komite ZMS je nagradil nekaj tovrstnih listov kot je naš. Prva nagrada je ostala v Ljubljani, druga je šla v Trst, tretja v Metliko.
Lepo.
Toda s tistimi tisočaki ne vemo kaj storiti. Iščemo predloge. Najlepše se bi nam zdelo, če bi kdo svetoval,na$ si denar razdelimo mi trije med seboj, ki predstavljamo redakcijo -našo preutrujeno. Kar bi bilo voockozi pametno glede na to, da sem prej lagal.
Nič ni dopisov, sovaščani, nič mnenj, kritik, še ogovarjanja nič. Ne bomo kupovali strojev, konkursa ne bo m tudi nismo preutrujeni, glasilo pa lahko kljub temu razpade.
Čudno.	•

Uredništvo
NEKAJ MALEGA O EGIPČANSKI ARHITEKTURI (KRALJEVE GROBNICE)
Da bi lahko dojeli kaj so to egipčanski spomeniki je potrebno, da se prej seznanimo z Egiptom kot državo. Ime Egipt jc grško, dočim so Egipčani imenovali svojo deželo KEMI (črna zemlja).
S tem imenom so nazivali ozek pas rodovitnega sveta od Nilu v nasprotju z"Rdečo .zemljo" s katero so označevali puščavsko okolje brez vsakega rastlinstva.
Staroegipčanska zgodovina se na deli poletnicah» temveč po vladarskih dinastijah in sega nazaj do 4, tisočletja pred našo ero. Male države je zedinil MENES, ki velja za ustanovitelja Egipta. Nato sledi 30 vladarskih dinastij do konca egipčanske države. Ta dolga doba egipčanske zgodovine pozna eno samo nepretrgano umetnostno kulturo, nendar jo kljub temu delimo na sledeča obdobja:
1. X- TINITSKA doba	od 3000 - 2778	pr.n.š.
2.	STARA DRŽAVA	" 2778 - 2733	ti
3.	SREDNJA DRŽAVA	» 2133 - 1765	tt
4.	NOVA DRŽAVA	» 1786 - 1085	n
5.	POZNA DOBA	(za umetnost n<	spomembna)
Zaradi obsežnosti teme bi oe seznanili le z majhnim delom egipčanske kulture: Kraljeve grobnice.^. Nove države. Kralji ali tako imenovani faraoni so si začeli v Rovi državi dolbsti grobnice v samotni dolini, zahodni od Teb, ki se danes imenuje$3-Dolina kraljev. Čeprav se posamezne grobnice med seboj razlikujejo, ne samo po velikosti, ampak tudi po obliki, imajo vse približno enoten razpored prostorov.
Zamislimo si, da stojimo pred hribom z majhno odprtino ob vznožju. Cd enostavne vhodne odprtine, ki so jo po pograbnih svečanostih zazidali, vodi v globino hriba navzdol sistem sestopnih hodnikov, ki imajo stopnice in klančine za spuščanje sarkofaga. Ta sistem obstoji po navadi iz treh zaporednih hodnikov, med katerimi so zopet zazidana vrata. Hoditi maramo previdno, kajti napravili so umno graditelji tudi globoke- jaške, ki služijo kot pasti za morebitne vlomilce. Hodniki so lahko dolgi tudi preko 100 m. Hodniki v gorbnici kraljice HAČEBSUD celo 213 m. Na koncu hodnikov jc po ena ali več manjših dvoran, ki služijo kot predverjo, oziroma predsoba za vstop v glavno dvorano.	.
Glavna dvorana, v kateri leže" nekoliko poglobljen sarkofag ima lahko kaj različne oblike. Ob bokih glavne dvorane so
stransko celice in zakladnico z grobnimi prilogami včasih neprecenljive vrednosti. Primer 'bogate grobnice je grobnica
faraona TUTANKAMONA. Tako so kraljeve grobnice Nove države postale nedostopen sčstem podzemnih hodnikov, doban, dvoran, od vrha do tal prekritih z reljefi in freskami z motivom: kraljeva aela, zmage in družinsko življenje, ter Potovanje
kralja skozi grozljiv svet podzemlja.
Kraljeva grobnica, jo o anbei.,, ki ponazarja, por sonca in obenem pot kralja. Tako so vladar enači e soncem, grobnica z njegovim truplom pa z nočno sončno potjo.
M. Jus
IZ AN Tl ONEGA SVETA
Filozof Sokrat se je sprehajal nekaga dne po atenski ulici. Nasproti mu je pričel znanec, ki se z njim ni najbolje -razumeli človek sc postavi predenj in reče: " Jaz so bedaku nikoli nt)\ • umaknem!”
Maz pa vedno, " pravu modrec, Yso. ogne in gre svojo pot.
IZ „ SM£M STQLtTIf”
\
\
\
\
ČAS HITI ! Ali se je avtor tega imena zavedal, da Čas res hiti, pa še kako hiti, Samo tega ne vo, ali je bilo lepše prej, ko ni tako hitel, ali zdaj, ko mor4 leviti vse s filmsko naglico.
So sem bila stara 141 ot ? sem vprašala mamo, če. gre čas
vedno tako počasi« Odgovor*'la mi je, er, samo do dvanajstega iatsi
leta, potem pa da ne bom vwdela, kda j se bom postarala.
fekaj let pome jo ni bil.čas več tako enolik, a 00 vedno
počasen. Bi.la sem vajenka. Čakam, da grom na pošto;
šefinja hiti e pisanjem in vpraša, koliko je ura. Pogledam,
enajst. Od začudenja ji nisem odgovorila. Po mojom bi
morala biti ura 3 popoldne. - Komaj som verjela, da je prav
tako kot kaže, čas šc ni hitel. Potem je postajal.o vso
bolj normalno. Doživljanje in vtisi- vsega dovolj za
prežvekovanje j tudi družina, gospodinjstvo in delo.
Vso je šlo skladno s časom naprej.
In kako je zdaj? Je prav? To je novi čas in v takem raste nova generacija. Razlika jo samo ta, da njej že. .od vsega začetka čas niti. Ven, da je v šoli težje kot kdaj prej, pa vprašam vnuka, če mu je'kaj dolg čas ned letom, ob učencu, "kje paV mi pravi “to vso hitro mino, Šola in poči tnice „11
Dno prcinoet ima mladoet - dolgo, dolgo se ne zaveda, da je tre&a Sas loviti, zato se dostikrat sliši- da sem so enkrat mlad . la tu se ne .da. nie spremeniti .
Pomlad in mladost- vse hitro mine; življenje naše se *rx±Jaqpsqj?u: prilaga ja vsem. .štirim letnim časen, poletna nevihte, jesen-pridnemu tudi bogata; le miru, oh, zima, ta pa ne prija nikomur. Preveč spomin ja na Čas, ko,... no pa zakaj bi bil slab konec, tisti tik ec bomo slej al:i prej vsi dobili v roke in kaj nas bi plašila ta zadnja postaja.
Babica
v . vV* .
<r	■ • . »»' **'
: •**• • V '
MOČ iT*AW6V
Moj oče dela krote.
In kot takšen je dobil nekega dne pred več leti naslednje naročilo:
Narediti lepo krsto, okinčeno po vseh predpisih, s križi in angelci, ki naj bodo pokojniku v prijetno družbo.
In moj stani se jo lotil dela, Možje, ki so krsto naročili, so bili iz Grabrovca, vasi nedaleč od našega mesta. Rekli so, da bi bilo dobro, če bo gotova še isti dan. Bila je sobota; na kar je moj stari rekel, naj pridejo potemtakem ob enajstih zvožor po njo, prej da je ne more narediti .
Možakarji so res prišli ob določeni uri, bili so štirje, si oprtali krsto in krenili, svetleč si po poti z orjaško laterno. V nedeljo dopoldne se je o tem pripovedovalo, kajti, naj povem:
Na pol poti do cilja je majhen gozd, ki ga cesta seka kakor svinčnik, potisnjen poprok v krtačo. Takoj za gozdičem se dviguje strm klanec, kajti Grabrovec je vas na hribu. Možem jo utrujenost' zlezla v kosti, posebno zati?, kor so bili malce v rožicah. Odločili so se, da, opuste ta posel, ravno ko sc bili sredi gozda. Vzeli so krsto iz ramen, jo dali kar tako na tla in odšli,
Čuš,, da jo bodo jutri izročili srečnemu lastniku.
Na njo so postavili laterno, da se ne bi kdo prekopicnil čez ovirof ki je ne bi videl.
In zares, nihče se ni prekopienil. Grabrovških žensk, ki so sicer rade hodile.' k rarji nedel jski maši, tistega jutra ni.bilo.	,
I i
H. Z.
Sv. Pust
Ze od nekdaj imajo metliški gadi in belouške svoj največ ji prasnile v letu na pustni torek, ali kakor ga zadnji čas imenujemo - sv. Pust. V dokaz temu naj nafeedem sledečo zgodovino:
Nekoč je vprašal uči.tel j v šoli čevljarskega vajenca:"France!j, kateri praznik je največji v letu?" Francelj odgovori kot iz puške:"Sv. Pust!". "Kako to?" vpraša učitelj začudeno. "Veste, gospod učitelj, za Božič in Veliko noč moramo vedno najbolj trdo delati, za sv. Pusta pa imamo tri dni prosto!" se možato odreže Francelj.
Da, res je! Pustni torek je za metliške gade in belouške velik praznik. In tako so se tudi letos odločili metliški gadi in belouške, da po štirih lotih spanja prilezejo -iz svojih lukenj in se na dan sv. Pusta zopet predstavijo pred našim občinstvom. Letošnji praznik sv. Pusta pa je toliko bolj pomemben zato, ker ravno našim gadom in belouškam pripada ta čast, da ta karneval, ki ga bodo priredili, nekakšen uvod v razne slavnostne in prireditvene dneve, ki se bodo še vrstili tekom celega leta v okviru proslavljanja 600-1etnica gadjega mesta Metlike. Priprave za ta naš gadji nastop so že v teku. Na prihodnjem masovnem zboru vseh gadov in beloušk bomo še bolj natanko zvedeli, dd kod so prišle te priprave in kakšne morebitne zapreke nam stoje na poti.
Ker so stari gadi in belouške že precej obnemogli (enim se že majejo zobje, drugi jo od samega revmatizma zvit kot paragraf), je vrsta na vas mladih gadih in belouškah, da sledite tradiciji: vaših prednikov. Skoda bi bilo, da se ta lepi običaj zatre. Vsako leto je ob tej priliki najglavnejsa dobra volja inp pa seveda nekaj truda. Vse ostalo se še nekako iztakne ali izvrti, kot pravimo.
Zato šo enkrat mladi gadi in belouške: pristopite še letos pri samih pripravah, posebno pa zadnje dni pred praznikom či... bližje starejšim gadom, ter' pomagajte a
svojin; delom za činboljšo izvedbo programa, ker le na ta način si boste pridobili iskušnje za bodoča leta, ko bodo stari gadi že do kraja obnemogli in bo njihov dosedanji trud najbolj poplačan s tem, če bodo ugotovili, da so -pustili za. seboj ravno takšen gadji zarod, kot so bili oni sani nekdaj«
Kopaševic l.r.
r
M
Danen je rea čuden dan, ne vem, a tako je. Dolg Čas se vali iz vsakega posameznika, iz vsake hiše, veže. Blodim.
Ne vem kam hi. Gostilniška soha, hotel, kluh?
Zakajena soba, gramofon kriči na vse kriplje, razjarjene osebe skačejo, se zvijajo v ritmu in skušajo pomagati pevcu. Derejo se, odpirajo gobce, goi'le in podobno.
Nekaj puhlega je v tem, v teh ljudeh, nekaj, kar ne morem razumeti. Uživajo, če jih gledaš, če jih opazuješ. Mislijo,
da jih občuduješ! Kaj še! Tečni so mi ...... Poglej jo...
Kadi .... Ne ve, kako bi stala, da bi izgledala boljša, bolj dražesna, razjarjena!.. Misli samo na nekaj, a še to z nekim prezirom, z neko naveličanostjo...
A kaj hoče... On se stiska k nje#, je srečen, če jo lhko prime za roko... Ono. trpi, misli na nekaj tretjega, morda na kopanje, sankanje... Kaj ne vidiš, da te ne trpi, da ji je nerodno? Si sl op ali neumen? Najbrž drugo, pripaljenih jo več. Vsekakor !
■ ra cesti. Ne morem pozabiti obrazov, ki so - remi ili trupla po mračni, potni sobi, metali noge ne, vso str:v J .
Avto! Prašiča, vsaj blendal bi!.,.
Ostali so v hotelu, kvartajo, se pulijo za tiste dinarje... Eni imajo namesto oči tisočake, namesto srca pa pettisočake. Hrbtenice so jim zvite, vsega so siti. Tudi samega SEBE.
Ne vedo, kaj bi pobeli, kam bi gledali, kaj govorili...
Dober večer! Zdravo! Tudi tega imam v želodcu. Hinavec! Oblizal bi ti Škorenj, če bi vedel, da mu lahko koristiš, te vgriznij® v stegno v obratnem primeru. Gnusi se mi... tudi ona... Ne maram je, pa druga, tretja... VSI!
Henar in spet denar! Samo to !
ZADOŠČENJL
ZNanci nnogi že pred uano so odšli pod zeleno rušo, nah, po njih stopinjah a prerano hodin jaz, pa ni ue strah.
Iz arak c v tornih prot-;; .jen ja z ljudri o on našel kvišku vzpone, a rahel le oljen življenja že v zarji ni večerni tone.
Jaz sen le za en čas ti si le zb. en čas, no sprevodi srečno«
A ljudstvo, ki iua'svež obraz le n j < nu ni ne rj en ca e, živelo bo vedno.
BOLNIŠKIM bESTRAM
T e 1 o k x e p: c o, duš a alada,
jaz i eliti van vedno naj se izpolni vsaka želja, nada in vedno cvete v srcu naj.
Kdor pesnik ni a ^eti huče, le c težavo kali za svojo pesen najde kakor otroseno v suhe trave tar: sivo zrno ajde.
lianu ta kad elf
NEKAJ ROŽIC IZ STARE METLIKE
Krojač Nemanič Prane, vulgo Frantutek je T>il možakar, ki je
svojim lažem Se nam verjel. Otroci pa tudi, včasih.
*
Lastni njegov maček mu je- kradel piščance in jim zavijal vratove. Pa sre je Frantutek jezil nad n j im^, vendar ga uhiti ni mogel. Ustavil se je neki dan pred dvema fantinoma in jima rekel:
"Ubil sem ga,mačka, ki mi jc piščance uničeval. Sem ga le enkrat ! "
Ni še izrekel, glej ga njegovega mačka, čez cesto jo maha. Fanta poskočita:
"Lojte gospod Nemanič, ali ne gre tam vas maček?'’
"Ou," pravi gospod Nemanič "...ti sfceča, zdaj sem se pa zlagal.
Öe se je kateri od potomcev stroga Guština po nerodnosti ali od igravosti zrušil po stopnicah mu je navadno zavpil:
"Ali nimaš angela varuha?" nato ga je potegnil nazaj na "Gank"
in ga za nameček vrgel kar od tam na gnojišče.
Ji
T*
n
v? ] ä
I
n
4 l
I!
^ “
i S
ST'3
JT
*•••• •- *.w .'*.1?' •***«?.*	A «•?*;': •*
4|r
_	! tf
<v 3r>. -^1-- —	U.ygr»«.-
XJw.tsc stara Metličana sta 'Sla kropit Seno tretjega starega Metličana.
Mo ve. a s s' j g zahvaljeval za izraze ec šal ja, si h risal solze, nato se je zazrl v poke .pni o o, ležečo međ sve osmi in rožaiai, ter rado ve dnini babnicami in se gloooko saKasiii. la jo rekel:
"O, koliko bolje bi bilo, da, ni ona umrla, ampak jaz,"
Prijatelj ga je prijel za laket in s stisnjenim grlim zajecljal:
“Stokrat, stokrat bolje. A kaj Šemo!"
Vozil je stari C-uštin inče is sosedovo njive, vzrban voz jih je bilo. Ra vrh te gomilo p n rjo posedel sosedo, bilo je malce nevarno, peš po. le tu., rabila, itn. /užil je .Justin hitro ..o. hitre je in priganjal, dokler se ni rade J.o kolo o o keinen in bo šle okrogle buča z žensko vred navzdol po travnatem bregu., Plaz se je ustavil v grapi.
Voznik je skočil iz voza pa kričal: "Lej ga hudiča, zakaj se nisi držala, babnica!
« """
Ta isti dddek je pri. maši nekoč, ko jo. prošt po pridigi predlagal, da 'bi zmolili eh očenaš za-papeža dejal, da ga je slišalo pol cerkve: “Jaz ne!'1'