Štev. 15. Y Trstu, 10. avgusta 1891. Letnik IY. Individuvalnost slovanskih narodov. Slovane so znali od nekdaj ločiti, cepiti, drobiti, slabiti in konečno raznarodovati ali potapljati v drugih narodnostih. Kjer so ločile gore in reke pojedine odlomke jedne in iste slovanske narodnosti, tam so jim vcepljali ljnbav do ože domovine in jim ubijali v glavo kot zadostno vodilno načelo tako imenovanih deželnih ali deželskili individuvalitet. Te so služile v to, da bi se jeden in isti narod ne zavedal svoje skupnosti, in v resnici še dandanes zamenjujejo, istovetijo ali identi-fikujejo deželni avtonomisti specijalne potrebe posamičnih dežel s pravimi potrebami posamičnih narodov kot narodnih jednot ali celot. Kjer niso zadoščevale reke in gore za trajno raz-krojevauje slovanskih narodov, tam so zagvozdili tuje naselbine med nje, ali pa so provzrocili vojske, za katere so vabili in klicali na pomoč, če treba, krdela divjih in v etnografiškem in etnologiškem pogledu nižih in duševno manj nadarjenih plemen. V Evropi so za ta del še dandanes vplivni poleg Turkov sedaj vsaj na videz in začasno mogočni Marljari. Kjer pa so Slovani kljubu geografskim granicam ali ograjnicam, kljubu tujim naselbinam nahajali vendar še druge vezi med seboj, skušali so jih stalno razdeliti po veri, jeziku in v obče na kulturno stran. Cirilome-todijska cerkev zdela se je nasprotnikom in vragom slovanskim premogočna vez ; zato so jo začeli takoj od začetka pred tisočletjem izpodmikati in uničevati. Boj v tem pogledu ni prenehal do današnjega dne, in se je pokazala sovražna sila ravno v zadnjem desetletju ne samo očitno, ampak tudi mogočno. O sredstvu literaturnih jezikov, izrabljevanjem proti posamičnim večim in manjšim skupinam slovanskih narodov pa še govoriti ni, ker je stvar uže preveč znana. Saj so iznašli in vsilili pojedinim slovanskim oddelkom, ki spadajo po naravi ali sorodstvu pod veče skupine in celote, razne alfabete, razne pravopise in slovarje. Slo- vanstvu sovražna politika deluje v tem pogledu nepre-tržno in je porodila čudeže prikaznij, kakoršnih bi ne zasledil v zgodovini drugih plemen in narodov. Nastavljajo se profesorji, katerim je zadača staro in častitljivo azbuko slabiti, njen značaj uničevati, ter nadomeščati z nenaravnimi pomočki popačene latinice; isti profesorji kujejo nove slovarje jedino z namenom, da bi se do-tični narodni oddelki trgali iz celote veče literaturne skupnosti. S takimi sredstvi so dosegli, da se pojedini slovanski narodi, ki spadajo po sorodstvu skupaj, dele na razne odlomke kot samostalni narodi, kot narodne in-dividuvalitete. Na to stran so vzgojili Poljake, prave mojstre, in tem mojstrom se po mišljenju in ravnanju pridružujejo sedanji bolgarski kormilniki. Vrhunec svojih namer so vragi Slovanstva dosegli ravno s tem, da so zanetili trajen razpor med pojedinimi Slovani, in da ti izpodkopujejo in uničujejo drug druzega ter tako celo varčijo in varujejo vragom njih sile, katere bi jim bilo rabiti in krhati v boju proti Slovanom. Slovani sami jim to delo opravljajo, vragi se tako okrepljajo za veče boje v izpodmikanje večih slovanskih skupin in Slovanstva v celoti. Kako so Slovane zaslepili po mišljenju in v načelih, razvidelo se je sosebno iz letošnjih državnozborskih izjavljen)" od poljske strani. Nekako žalostno klasiški so stavki, ki jih je izustil v tem pogledu poljski poslanec Popovvski; on je namreč med drugim rekel: ,Bodimo nasproti sebi odkritosrčni, gospoda, nobenemu Francozu ne pride na misel, delati politiko po tem. daje romanskega pokolenja. (Jako dobro! na poljskih in nemških klopeh). Ravno tako, kakor so Francozi, Nemci, Italijani, Španci romanski narodi, Nemci, Angličani, Švedi, in Norvežani germanski narodi, smo mi Slovani. Ali zaradi tega ne bomo politike uravnavali za slavizem. Moramo se držati svoje narodne individuvalitete, za 30 svoj narod damo imovino in življenje, za Slovanstvo*) pa niti pipe tobaka". (Ploskanje in smeli na poljskih in nemških klopeh). Iz take izjave vidi se, da so dejstvneno vragi Slovanstva pojedine slovanske narode odgojili tudi duševno tako, da so dozoreli za poton v tujem, pred vsem v pangermanskem morju. Tu se zamenjujejo kulturna stremljenja slovanskih narodov s politiko; tu se postavljajo krive analogije, da bi se opravičevalo politiško neslovansko ravnanje pojedinih slovanskih separatistov; tu se zamenjujejo specifičnosti, z občnostimi, meče se v jeden koš to, kar je svojstveno samo jednim slovanskim odlomkom, in to, kar je obče vsem slovanskim narodom ali Slovanstvu kot takemu, s kratka, preobrača se vse to, kar dovaja neizogibno do pogubljenja slovanskih narodnostij. Žalostno je, da take analogije, taki krivi nazori se širijo med manjšimi oddelki in celo med bolj razsvetljenimi duhovi slovanskimi. Poljaki in njih somišljeniki od drugod popolnoma prezirajo zgodovinska dejstva, katera so združevala in konečno kulturno združila pojedine normanske in germanske narode. Znano je o francoskem narodu, da on ni nastal in postal samo iz jedne narodnosti ali iz jednega samega plemena. On kaže v svoji zgodovini razne narodne življe, ki ne spadajo niti k jednemu samemu plemenu; v francoskem narodu se pretaka krik keltska, romanska in germanska, in še dandanes niso niti krvni, niti jezikovni ostanki teh plemen popolnoma izumrli na francoski zemlji. Narečja francoska so še v velikem obsegu živa med Francozi, in ta narečja kažejo velike razlike po vsej svoji zasnovi. Kljubu temu. da si je francoski narod prisvojil za občo kulturno rabo jedno samo narečje, je to narečje izobrazil tekom stoletja v litera-turni jezik svetovnega značaja, in vsak Francoz si ta jezik prisvaja po šolah z večimi ali manjšimi, v obče velikimi težavami. Ne glede na to, ali bodo Francozi širili svojo oblast in moč v politiškem pogledu, zjedinili so se za jedno narečje, za jeden skupni kulturni jezik. Italija je bila stoletja politiško razkosana; ali uže pred šestimi stoletji so Italijani premagali pomisleke o jeziku, sprejeli so jedno narečje, ki je podstava sedanjemu skupnemu jeziku, ki dela pri učenju največe težave Italijanom pojedinih pokrajin. Italijanska narečja so tako različna, da južni Italijani ne umejo severnih a vendar so jedini v literaturnem jeziku. Nemci na severnih planjavah imajo takisto največe težave, ko si prisvajajo obči literaturni jezik, a kljubu *) Dodamo, da nas je glede na naš članek »Avstrijski Poljaki in slavizem", priobčen v 13. št. »SI. Sveta", počastil gospod Popowski s posebnim pismom, v katerem pravi, da je mislil v svoji, tu obširnejše podani izjavi na »panslavizem", a ne na slavizem. Priteknil je še, češ, da bi se Slovani odrekali svoji individuvaliteti, ajto bi se odrekali svojemu jeziku, svoji veri itd. Op. Ured. temu ga ne zametajo. Nemci so sestavljeni iz različnih nemških narodnostij ali plemen, a čutijo se vsled jezikovne in literaturne skupnosti kot jeden in isti nemški narod. Predno so bili združeni Nemci, Francozi, Italijani in drugi romanski ter germanski narodi, govorili so razna narečja, gojili so razna svojstva, a vendar so se združili za skupno vez literaturnih jezikov ter se niso bali kakega panitalijanizma, panfrankizma, pannemčizma. Ti narodi, ki so sedaj veliki in mogočni tudi politiški, bili so v jezikovnem pogledu — vsak posebe — v takem položenju, kakor dandanes Slovani, in če poštevamo stvari po zgodovinskih dejstvih, še mnogo različniši po svojih življih nego dandanes Slovani. Francoski literaturni jezik je plod in sedaj tudi orodje gotovo različniših življev, nego bi bil kateri si bodi slovanski jezik, ki bi ga Slovani sprejeli kot svoj skupni jezik. In vendar, kaka razlika med zgodovinskim vedenjem Francozov in Slovanov v tem jezikovnem pogledu ! Jednaka je z Nemci, Italijani, Angličani, Španci nasproti Slovanom. Poljake in njih somišljenike moti teoretiški to dejstvo, da romansko pleme šteje Francoze, Italijane, Špance itd., ravno tako to, da šteje geimansko pleme več sedaj samostalnih narodov. To porabljajo kot analogijo proti Slovanstvu, češ, da Nemcem, Francozom, Angličanom itd. odgovarjajo na slovanski strani Poljaki, Rusi, Bolgari itd. Ta analogija je popolnoma kriva, kakor se razvidi iz tukajšnjih pojasnil. Kajti uže Nemcem kot takim, Francozom kot takim, Italijanom kot takim odgovarjajo Slovani kot taki, in prednost je še vedno na slovanski strani, ker Slovani v skupnosti nimajo po krvi in jeziku takih razlik, kakoršne so v razlikah krvi in jezikov pojedinih romanskih in germanskih, sosebno tu mišljenih velikih narodov. Da bi ne bili Francozi, Angličani, Italijani itd. imeli toliko različnih življev med seboj, utegnili bi bili sprejeti jedno germansko, jedno romansko narečje za skupni germanski, za skupni romanski jezik, in bili bi v položenju, katero odgovarja potrebam in stremljenju slovanskih narodov, ko se potegujejo za jeden skupen literaturni jezik. Glede na skupen literaturni jezik bi po takem pojedini slovanski narodi ne odrekli se svoji indi-viduvalnosti, kakor niso romanska in germanska plemena nič bistvenega izgubila v tem, da so sprejela skupne literaturne jezike. Poljaki in slovanski vragi pa prezirajo pravo analogijo, ki bi imela zavladati med Slovani in drugimi velikimi narodi glede na skupen literaturni jezik. Da ni skupen literaturni jezik velikih, tu mišljenih romanskih in germanskih narodov nikakor v neizogibno potrebni politiški zvezi, torej s politiko v obče, dokazuje prošlost in sedanjost ravno teh narodov. Omenili smo uže, da Italija je bila politiški razdrobljena mnogo stoletij tudi potem, ko so dobili in po svojih klasikih razvili skupen literaturni jezik. Nemci, avstrijski in zunanji, mnogokrat in še pri letošnjem občnem zboru Scliulvereinskem so naglašali, da njih domovina sega tako daleč, kakor njih jezik; oni se čutijo po literatur-nem jeziku in na tem jeziku zasnovani literaturi in pospeševani kulturi jedini in jedinstveni, povdarjajo to skupnost, ter zajedno se priznavajo lojalnimi državljani različnih držav, v katerih ravno živijo. Pri tem tudi ne trdi n. pr. Sicilijanec ali Benečan med Italijani, Ilano-veranec ali Bavarec med Nemci, da trpi zaradi nemškega skupnega literaturnega jezika narodna individu-valnost teh nemškemu narodu podrejenih nacijonalnih, dasi po narečjih in mnogih svojstvih samostalnih odlomkov. Nasprotno pojedini ti odlomki goje svoja narečja, prepevajo in pripovedujejo in prepovedujejo ter tudi pišejo v njih za obče potrebe v določenem obsegu teh narečij. Jednaka bi se godila s Slovani, ko bi bili tako srečni, da bi uživali rabljenje jednega skupnega literaturnega jezika. Njih narečja bi ostala, kakor je ostalo Italijanom napolitansko, benečansko, ali Nemcem nižno-nemško itd. narečje ; da, Slovani bi gojili svoje sedanje literaturne jezike kot posebna, torej še bolj razvita narečja, nego jih imajo drugi narodi. Razlika bi bila torej jedino v tem, da svoje dosedanje literaturne jezike bi omejevali na sedanje kroge rabljenja, in to samo za širše množice naroda, v tem ko bi potrebovali skupni literaturni jezik samo za skupne potrebe, torej sosebno za razvijanje znanstvene književnosti in više izobraženje s pomočjo te književnosti. S tem bi se dosedanji jeziki ne slabili, temveč omejili na naravno delovanje med širšim narodom, ter bi dobivali duševne podpore, torej svojega notranjega okrepljenja iz skupnega literaturnega jezika ravno tako, kakor bi ti jeziki s svoje strani dajali novih sokov, novih snovij iz svojega še vedno živega leksikalnega, pa tudi gramatiškega, sosebno sintaktičnega delovanja in stilistiškega zasukavanja in vezanja. Po takem bi dobivali dosedanji slovanski jeziki še le pravo moč in kolikor je v teh jezikih nacijonalnih svojstev, bi oni ne slabili, temveč krepili narodno indi-viduvalnost, in priznavanje ali rabljenje skupnega literaturnega jezika bi ne pomenjalo odrekati se narodni individuvaluosti pojedinih slovanskih narodnostij, ampak nasprotno : to bi to narodno individuvalnost še le utrdilo in ohranilo takisto, kakor se to godi pri drugih zgorej navedenih narodih. Vragi Slovanov in po njih zaslepljeni Slovani sami natvezujejo, da bi poslednji izgubili na svoji individu-valnosti, na dalje tudi s tem, ko bi se zjedinili glede na verska, prav za prav rituvalna ali obredna vprašanja. Tu se še le vidi prava kratkovidnost slovanskih naro- dov, ko ne razločujejo tega, kar je v tem pogledu za narodno individuvalnost zares odločilno. Vera, kolikor se dostaje Slovanov vpliva različno nanje najbolj po cerkvenih obredih; zapadni Slovani se drže rimsko-latinskega obreda, vstočni Slovani pa grško-slovanskega ali vstočnega obreda. Latinski obred se je razvil najbolj po svojstvih Rimljanov, t. j. prebivalcev rimskega mesta prvih stoletij našega štetja; grški obred se je razvijal pa po svojstvih vstočnih krščanskih narodov. Latinski obred ugaja po svojem zgodovinskem razvoju romanskim narodom, nekoliko pa tudi onim Gez--manom, ki so vplivali na njegovo razvijanje, in ki so bili v tesni zvezi z latinsko kulturo. Slovani so dobili svoj obred z večine tedaj, ko so sprejeli krščanstvo; s krščanstvom so dobili svoj cerkveni jezik in vstočni obred. Z obredom so združili svoje običaje, svoj ukus, ki ga kažejo pri razni umetnosti, rabljeni v cerkvi v obče. Cerkveni jezik je potem vplival na razvijanje raznih narečij v pismene jezike, in to kaže o resnici naše trditve, da glavni ali obči literaturni jezik deluje tudi na zgodovinski razvoj narečij. Iz cerkvene in specijalno rituvalne zgodovine je znano, da so Rimljani in pojedini romanski narodi in njih odlomki bojevali in potegovali se za to, da bi obveljala njih nacijonalna svojstva pri latinskem obredu, in papeži so imeli pri tem mnogokrat velike skrbi in težave, konečno so po svoji modrosti ustrezali pravičnim zahtevam in težnjam romanskih narodov in njih odlomkov. Kajti razločevali so vedno med dogmatiškimi resnicami in zunanjimi obrednimi oblikami, katere so spremenljive. Po takem je latinski obred prava svojstvenina romanskih narodov, ugaja najbolj njim in ima za nje uže posebno prednost zaradi cerkvenega latinskega, torej njih jezikom sorodnega jezika. Vsaj čudno bi se zdelo Italijanom, Francozom, Špancem, ko bi jim hoteli vsiliti 11. pr. staroslovenski obredni jezik za sedanji latinski cerkveni jezik. Pa tudi običaji in umetnost, ki so v zvezi z latinskim obredom, so po okusu in po godu tem romanskim narodom. Razvidno je, da ravno latinski obred ne odgovarja uacijoualni individuvaluosti pojedinih Slovanov, in kolikor se je udomačil med njimi, ni mogel krepiti te individuvaluosti, pač pa jo je slabil toliko, kolikor se razlikuje romansko svojstvo tega obreda od svojstvenosti slovanskega plemena in pojedinih narodov tega plemena. Kolikor se je zasadilo romansko svojstvo v latinski obred, za toliko je izpodmaknil dejstvena in drugače vidna svojstva slovanskih narodov, in s tem pa zajedno oslabil svojstveno tvorno ali tvoriteljno moč teh narodov. Ako trdi torej n. pr. Poljak Popowski s somišljeniki vred, da bi vstočni, pri Slovanih utrjeni obred uničeval nacijonalno individuvalnost pojedinih slovanskih narodov, je izgovarjati, da ravno nasprotno je resnica. Stremljenje zapadnih Slovanov z vstočnim cerkvenim obredom izvira iz istih vzrokov, vsled katerih so se prva stoletja borili romanski narodi za svojstveni obred, ki je tudi obveljal naposled. Z vstočnim obredom bi zapadni Slovani ne oslabili svoje narodnosti, torej svoje nacijonalne individuvalnosti, ampak bi jo jako okrepili in stalno okrepljali, ker cerkev ponavlja svoje potrebe in tako vedno predočuje nkus in svojstva narodne individuvalnosti, spojene v cerkvenih obredih. Ni ustanove v narodu, katera bi mogla bolj oživljati, krepiti ali pa — slabiti nacijonalno individuvalnost, nego je ravno cerkveni obred. Koliko zaslepljenosti mora torej biti v onih, ki si usojajo celo javno trditi, da bi se Slovani odrekali svoji narodni individuvalnosti, ko bi se povrnili k svojemu staremu cerkvenemu obredu ! Pleme, ako je zares pleme, mora imeti nekaj občega v sebi, in to obče se mora raztezati tudi na vrste ali specije, prihajajoče iz tega plemena. Vrste pa se utegnejo med seboj razločevati, podnebje, posebno življenje in pri narodih sosebno zgodovinsko življenje deluje na to, da se te vrste še bolj razlikujejo tekom raznih zgodovinskih dob. Vsled tega je priznavati, da so tudi slovanski narodi razvili raznotera dejstva in proizvode, ki se razlikujejo med seboj ter dajo sklepati, da tudi duševne moči delujejo do določene mere različno v teh narodih. Ali take razlike ne morejo biti bistvene; slovansko pleme je možno še vedno zaslediti iz njih, ravno kakor razločujemo obraze od obrazov drugih narodov, kljubu razlikam, katere se kažejo v teh slovanskih obrazih. Dandanes presojujemo nacijonalne razlike slovanskih narodov, torej njih nacijonalne individuvalnosti po zgodovinskih raznovrstnih dejstvih in vidnih ali še ohranjenih proizvodih. Iz tega pa, da ta ali oni slovanski narod nima več takih svedoštev, ni še sklepati, da bi jih ne imel, ko bi mu bile zgodovinske razmere ugodniše. Tuji vpliv je utegnil mnogo uničiti, kar je bilo uže vstvarjenega in oslabiti duševne moči, da so opešale v svojstvenem delovanju. To, da nekateri slovanski narodi razvijajo še dandanes svojstvene moči v raznovrstnem delovanju, torej proizvajajo tadi raznovrstne plode, v tem ko takega ni videti in zaslediti več med ostalimi krvnimi brati, utegne biti samo ostanek tvorne moči, svojstvenega dela slovanskega plemena v obče. Ako še dandanes Slovaki po goratih krajih razvijajo umetnost v olikanju, umetnem šivanju, zidanju, prepevanju, godi se to vsled tega, ker do teh Slovakov ni prodrl tuji vpliv toliko, da bi bil zadušil v njih duševne sile in proizvode, po katerih se te sile vzgajajo v potomcih od roda do roda. Slovansko pleme je bilo in je po notranjosti v obče darovito za duševno delo bpdisi razuma, bodisi umetnostne fantazije. To se pa vidi tudi iz tega, da dosezajo slovanski sinovi in slovanske hčere mnogo in veliko celo na podstavi tuje vzgoje in v tujem kulturnem delu. Iz vsega tega sledi, da je treba Slovanom samo oživljati moči, kolikor so bile zatrte, in spraviti na pot narodnega delovanja, kolikor so bile prišle pod tuji vpliv, in da se bode začela takoj okrepljati ter razvijati narodna individuvalnost v zgorej navedem smislu. Ako se torej razsvetljeni Slovani vne-majo za občo slovansko, slovanskemu plemenu primerno in svojstveno kulturo, ne namerjajo s tem slabiti ali celo uničevati nacijonalne individuvalnosti pojedinih slovanskih narodov, ampak hočejo ravno nasprotno podeljevati pravo in trajno podstavo delovanju in razvijanju te nacijonalne individuvalnosti. Iz občega se oživlja in okreplja to, kar je posebnega, in utrjenje posebnosti delujejo na obratno na okrep-Ijenje občega vsega plemena. To je prava in rešilna pot, v tem ko omejevanje na lastno individuvalnost, v smislu današnjih Poljakov, uničuje to iu tira do pogube to individuvalnost. Po tem so slovanski narodi tudi majhni, razen ruskega, zaradi tega ne morejo razvijati ne obče literature, ne skupne umetnosti na odločilne strani. Za to in ono jim ne dostaje gmotnih sredstev in tako mora nastati kulturni razvoj takih, po tujem vplivu oslabljenih, in po omejenem številu in bogastvu slabih nacijonalnih individuvalnostij. Kdor pa zmešava politično samostalnost z narodno individuvalnostjo, ta je še na najslabšem potu. Politika spreminja geografske mejnike in notranje sisteme ter ne daje poroštva narodnemu obstanku prebivalstva, katero sestavlja to ali ono državo. Politika se spreminja, narodom ostaje pa le to, kar razvijajo iz samih sebe, in obče kulturne vezi so najboljše poroštvo za trajno in čvrsto življenje narodov, torej tudi vsakega naroda posebe. Italijan, Nemec, Angličan, ki potujejo križem sveta in se naseljujejo daleč v tujih svetovih, ne dobivajo svoje narodne moči od politike držav, iz katerih prihajajo, ampak od kulture, katero imajo kot narodi, in so ravno kulturne vezi, katere jih krepijo in vzdržujejo. Tako imenovana politiška samostalnost malih narodov služi v to, da se ti narodi prej rede od tujih kultur, s tem pa bližajo potopu v teh kulturah. In slovanski narodi, razun ruskega, so v takem položanju; jedino kulturne vezi, aku si jih ohranijo, in ako si jih vstvarijo, kjer jih še nimajo, utegnejo rešiti in okrepiti te narode. Politiška samostalnost male narode samo slepi, da si domišljujejo, kakor da bi imeli dovolj trdne podstave za obstanek, tudi ko bi se odrekali kulturne zveze z večimi narodi. Politiška samostalnost ne odločuje torej osode za obstanek malim narodom; nasprotno utegne jih še zavirati, sosebno vsled precenjevanja lastnih močij in del. Politiška samostalnost dandanes sosebno ne zadoščuje niti velikim narodom, zjedinjenim v nacijonalnih državah; drugače bi take države ne ve- zale se še posebe med seboj. Glede na ta v zgodovini ponavljajoča se dejstva je kar smešno videti male narode, kako se ponašajo s politiško samostalnostjo, ali pa videti, kako vtopljajo vse svoje mišljenje v stremljenje za tako samostalnostjo. Pravo nacijonalno individuvalnost morejo po vsem mali slovanski narodi oživiti, okrepiti in obraniti jedino po skupnih kulturnih vezeh, kakor smo jih tu označili ob kratkem; bavljenje s politiško samostalnostjo pa jih utegne pogubiti in potopiti v tujih kulturah. Poljaki so v najslabšem potu, da zanietajo kulturne vezi slovanskih narodov, ter da se drže onih kulturnih sredstev, katera so, kakor izključno poljski jezik z dotično literaturo nezadostna, z druge strani pa, kakor latinski obred, slovanski svojstvenosti neprikladna. Poljaki uganjajo po- litiko samostalnosti na škodo drugih Slovanov, ko pripravljajo poleg sebe zlasti gališke in nekaj uže tudi bu-kovinske Ruse za zapadno kulturo ; to pa jih vendar ne reši, ker z odmetanjem slovanskih kulturnih vezij izpod-kopujejo tla tudi svoji nacijonalni individuvalnosti, torej dosezajo ravno nasprotno tega, kar žele doseči, ko se po napačnih potih potegujejo za svojo ,,nacijonalno individuvalnost". Drugi mali slovanski narodi pa utegnejo sprevideti ravno iz osode in še sedanjega vedenja Poljakov, da nacijonalna individuvalnost, da jim treba iskati in držati se onih vezij, katere dajejo stalno po-voštvo za oživljenje, okrepljenje in ohranjenje njih naci-jonaluih individuvalnostij, katere so tekom jednega tisočletja premnogo trpele pod tujimi vplivi in v porabljenju tujih, njim vsiljenih sredstev. 0 kritiki dra. Mahniča. ni. K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu. (Dalje). d) Glede na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo. (Nadaljevanje). y) Liturgijo, v Gennaniji. Potem ko smo dokazali v poprejšnjem, da se je od svetega Hilarija v drugi polovini IV. stoletja spisana prva latinska liturgija iz prave Galije jako kmalo razširila na Špansko, je pač misel opravičena, da se je ista liturgija tudi jako brzo zasadila z jedne strani v Germanijo in zgorenjo Italijo, z druge strani pa na britiške otoke, zlasti ko so pospeševale to zasajenje v Španijo iste okolnosti, katere so vladale tudi glede na Germanijo in zgorenjo Italijo, kakor tudi britiške otoke. Da je sveti Hilarij deloval ne samo v pravi Galiji, ampak tudi v ostalih deželah, ki so mejile ž njo ter z isto sestavljale državno-politiško celoto, o tem je dvomiti ravno tako malo, kakor o merodavni avtoriteti svetega Hilarija v teh deželah; vsled prodiranja arijanstva povečana potreba latinske liturgije, kakor jo je bil spisal Hilarij, je bila v skupini dežel, sestavljajoči veliko Praefectura Gal-liarum, dovolj jednakomerna; celč vezi, katere so vezale Germanijo in zgorenjo Italijo, kakor tudi britiške otoke na Galijo, niso bile nikakor slabše, da, glede na Germanijo in gorenjo Italijo, celč mnogo ože, nego vezi, ki so bile med Galijo in Španijo. Germanije, kakor naravno, ne poštevamo tukaj v vsem njenem obsegu, ampak samo toliko, kolikor je bila uže utrjena v ono staro dobo, torej do srede VII. stoletja, ker se pač ne da prav soditi o bogosluženju, specijalno o liturgiji v deželah, katere ne kažejo Še urejenih cerkvenih razmer. Iz zgodovine pa vemo, da malo krščanskih občin, katere so se bile v II., III. in V. stoletju v Germaniji vstvarile z večine ob Donavi, je po rodnem preseljevanju izginilo brez sledu, da je bilo torej krščanstvo v Germaniji za dobe, katero imamo mi pred očmi, utrjeno prav za prav jedino v Avstraziji, katera je obsezala desnorenske dežele Germanije in je bila naseljena ne samo od Galcev ali Keltov, ampak celč z večine od nemških Alemancev. Popolno pokristijanjenje Avstrazije se je završilo tekom VI. stoletja. Se le v VII. stoletju se je tudi v ostali Germaniji vspešno razširjalo krščanstvo, in sicer blizu brezizjemno po galskih misijonarjih, kateri so bili ali z britiških otokov, kakor Columbanus,1) učenec katerega je bil sveti Gal (Gallus2), potem sveti Kilijan, kateremu je bil odločen mučeniški venec, in "VVilhbordus; ali pa so pripadali pravi Galiji. V poslednjem pogledu nam ni treba kazati samo na plodovitega. v Galiji rojenega misijonarja svetega Pirminija, kakor tudi na oba galikanska škofa, Vulframa Senonskega (Vulframus Se-nonensis) in svetega Emerama Piktavskega (Emmeramus Pictaviensis), katera se nista pomišljala, da sta zapustila celo svoje škofovske stolice, da bi spreobračala poganske Nemce, in sta dejanski dosegla veče vspehe, nego ostali misijonarji VII. stoletja. V Šartru (Chartres) pri Orleanu rojenega, torej takisto pravi Galiji pripadajočega plodovitega misijonarja Korbinijana (Corbinionus) se spominjamo samo mimogrede, ker njegovo delovanje seza še v poznejšo dobo. Po takem se ne more dvomiti, da v dobo, katero poštevamo mi, ni v Germaniji gospodoval drug, nego galikanski ') Da je na britiških otokih v isto dobo vladal še galikanski obred, dokažemo bolj zdolej na primernem mestu. *) Isti, kateremu pripisuje sporočilo ustanovitev opatije Sanct-Gallen, v kateri je našel Niebuhr zgorej razgovorjeni in IV. stoletju pripadajoči fragment iz liturgije svetega Hilarija. obred, sosebno tudi galikanska liturgija; in o tem svedočita tudi oba kodika palimpsesta stare galikanske liturgije, ker, kakor smo omenili uže zgorej, jeden teh je zasledil Niebuhr v Sanktgalski, drugi pa Mone v liheinauerski samostanski knjižnici; torej sta bila najdena oba v Germaniji. O tem svedoči pa tudi nadaljnja okolnost, da je med Nemci ob Mosuli, na višinah Vogez v Strassburgu, v Cliuru, kakor tudi v Sackingenu in daleč okolo v ondotnem kraju nastalo mnogo cerkev in samostanov, ki so se postavile pod varuštvo svetega sestavitelja galikanske liturgije, Hilarija; dalje, da se je med Nemci prvotno običajna liturgija v staro dobo imenovala prek in prek alemanska (liturgija Alemannica), ker se je ravno v ostalo Galijo zasadila iz Avstrazije, ki je bila od IV. stoletja najože združena v pravo Galija politiški in cerkveno, torej iz onega desnorenskega dela Germanije, katera, kakor rečeno, je bila poleg Galcev pred vsem naseljena od Nemcev, pripadajočih alemanskemu plemenu. Ako učeni opat Gerbert v delu, katero, kakor je jako značljivo, se mu je zdelo potrebno dati naslov »Liturgica Alemanica", združuje posledice svojih raziskovanj v tem, da kaže večina po njem ogledanih prepisov med Nemci rabljene liturgije čisto rimsko in le nekateri prepisi galikansko mašo: menimo, da je to popolnoma naravno, ker ti prepisi pripadajo poznejši dobi, na katero se ne odnašajo naša zgorenja razpravljanja, h kateri pa si pridržujemo povrniti se. Vsekakor govori okolnost, da so se nekateri prepisi galikanske maše zasledili med Nemci, v prid naši trditvi, nad katero itak ni nikakega dvomljenja vsled delovanja zgorej mišljenih galikanskih misijonarjev pri spreobračanju Nemcev. Sicer pa nam ne pride na misel, da bi dvomili nad dejstvom, da krščanstvo, katero so ti misijonarji zasadili po levorenskih delih Germanije, je potrebovalo še utrjenja, katero pa je imelo slediti še le v poznejšo dobo; in smo omenili uže zgorej, da naša trditev, da liturgija Germanije, kolikor je bila krščanska, bila je galikanska, odnaša se nijp ej na one znamenite dele Germanije, v katerih je bilo krščanstvo uže utrjeno do srede VIL stoletja. To pa je bilo, kakor znano, v današnje Lorensko, Belgijo in desnorenske dežele obsezajoči Avstraziji, katera je bila od IV. stoletja pridružena skupini dežel velike Praefectura Galliarum in bila celo celoskupen del galske dieceze, torej je bila s pravo Galijo najtesneje združena ne samo politiški, ampak tudi cerkveno; torej ni mogla rabiti druge, kakor galikansko 1 turgijo, zlasti ko je njena ozka cerkvena in politiška zveza s pravo Galijo nadalje trajala tudi za frankovske kraljevne dinastije Merovingov. — 3) Liturgija v gorenji Italiji. Razsvetljenje gorenje Italije po evangeliju pripisuje krajevna tradicija apostolskemu očetu Barnabi, ki, rojen na grškem otoku Kipru v Mali Aziji, je bil po svedoštvu svetega pisma jeden sedemdeseterih učencev Kristovib; bil je nekaj časa popotni tovariš apostola Pavla; ta ga je v Jeruzalemu uvedel pri apostolih, in Barnaba se časti kot prvi škof Milanski. Učenjaki so bistveno isto izsledili;3) kajti tudi tu so soglasni v tem, da ustanovnik in prvi škof Milanske cerkve je bil, če ne Barnaba, pa njegov učenec, na grškem otoku Kreti rojeni sveti Anatholon. O spremembi neposredno z vstoka v gorenjo Italijo zasajene grške liturgije ni znano nič; kajti sprememba, katero bi bil po sporočilu izvršil sedmi Milanski škof Mirokles, ni mogla biti važna, drugače bi se Mirokles ne bil zamolčal v delu svetega Hieronima „De viris illustribus". Pač pa kaže drugo v obče razširjeno sporočilo na dvanajstega škofa Milanskega, svetega cerkvenega učitelja Ambrozija, kateri bi bil v Milanu uvedel 1 turgijo in sicer latinsko.4) In poslednje sporočilo se je od IV stoletja ohranilo konstantno tak<5, da od prvega rimsko-nemškega cesarja Karola Velikega imenujejo celč ves obred Milanske cerkve pogostoma tudi Ambro-zijanski obred. Cerkveni pisatelj Walafried Strabo (849) svedoči jako določno o tem, da je bil sveti Ambrozij, ki bi bil rabo Milanske maše in ondotnega bogosluženja v obče uvedel ali zaukazal v ozemlju svoje jurisdikcije.5) Strabonu so sledili drugi (Amalarius, Micrologus), in v obče ne poznamo znamenitega cerkvenega pisatelja, ki bi zaslugo tega uvedenja odrekal svetemu Ambroziju. Da, tekom srednjega veka, ko so, kakor rečeno, začeli obred Milanske cerkve zasmehovati kot Ambrozijanski obred, se je celč mnogotero zasnovala in utrdila misel, da bi bil Ambrozij sam tudi pisal liturgijo, katero je uvedel v gorenji Italiji. To mnenje, katero samo potrjuje pravost prislovice „crescit farna volando", imamo pač za popolnoma napačno, ker se absolutno nič ne da navesti v njegov prid. Blaženo delovanje svetega cerkvenega učitelja je bilo znamenito, govorili so torej o istem delovanju uže stareji cerkveni pisatelji, in nam ni znan nijeden, ki bi navajal Ambrozija kot sestavitelja liturgije ali samo naznanjal tako njegovo delo. Najbolje poučeni sveti cerkveni učitelj Hieronim, ki je bil sovrstnik Ambrozijev in delaven še 23 let po njegovi smrti, 3) Martyrol. Baronii Nota ad 25. Sept. Muratorii Comment. praev. ad vitam S. Auathalonis t. VII. Sept. g 25. Priin. Binterim „Die vorziiglicbsten Denk\viirdigkeiten" IV. Band III Theil pag. 66-71. *) Do druge polovine IV. stoletja je bila liturgija tudi v gorenji Italiji vsekakor grška, kakor je bilo dokazano uže zgorej. In to je utegnilo trajati na veliko do dotične spremembe, izvršene po svetem Ambroziju; kajti leta 360 Milanskim metropolitanskim škofom izvoljeni Grk (Kapodočan), Avksencij, kateremu, kakor smo omenili zgorej, pripisuje kardinal Noriš brez razloga uvedenje alek-sandrinBkega računjenja velikonočnega praznika v gorenji Italiji, utegnil se je po možnosti celo upirati uvajanju latinske liturgije svetega Hilarija t ozemlju svoje jurisdikcije, ko je znan kot pripadnik arijanskega krivoverja. s) V delu „De ritibus eccl. cap. 22" se glasi dotično mesto: „Ambrosius Mediolanensis, episcopus tam missae, quam caetcrorum dispositionem officiorum suae ecclesiae et aliis Liguribus ordinavit". Ni potreba pa še le opotnnje, da glagol „ordinare" ne pomenja „redigovati" ali „spravljati v red" (in ordinem redigere), ampak „ z au kazati", „uvesti". ne ve nič o tem, dasi v svojem opetovano navedenem delu ,De viris illustribus" navaja vse znamenite može, ki so se na cerkvenem polju od apostola prvaka Petra do V. stoletja odlikovali z važnimi deli. V. stoletju pripadajoči svečenik Genadij, sovrstnik papeža Gelazija I. (492-496) čisto nič ne omenja svetega Ambrozija ondi, kjer popisuje dela tega papeža in navaja, da je spisal misale (Volumen Sacramentorum), pač pa poročilu, da je spisal Gelazij tudi himne, pristavlja takoj: »podobno kakor škof Ambrozij" (in similitudinem Ambrosii episcopi.0) Očitno je, da Genadij ni vedel nič o tem, da bi bil Ambrozij spisal liturgijo, v tem ko pa mu je bil znan kot zlagatelj himnov. Popolnoma isto, ako možno, še razločniše, nam pravi poročilo7) o papežu Galaziju, ki je v Liber pontificialis. Naj torej tudi poznejšim dobam pripadajoči cerkveni pisatelji navajajo kar koli o delih svetega Ambrozija na li-turgiškem polju, ne da bi se mogli pri tem sklicevati na stareje zanesljive zgodovinske istočnike: nima to za zgodovino nikake yeljave, in zatorej nam je odločno zanikati še le od zaeetka srednjega veka Ambroziju tu pa tam pripisovano sestavljenje Milanske liturgije. Pač pa je po dosedanjem raz- 6) Gennadius de seriptoribus eccl. tom. II. Opera S. Hiero-njmi uit. edit. Vallarsii eap. 94, pag. 1012. »Scripsit (Gelaaius) volumen Sacramentorum climato sermone; fecit et hjmnos in similitudinem Ambrosii episcopi". ') To se glasi: „fecit (Gelasius) et hjmnos in modum beati Ambrosii. Fecit et Sacramentorum praefationes canto sermone". govarjanju hrezdvombeno to, da je Ambrozij zložil himne8) in še le od Karola Velikega po njem imenovano liturgijo uvedel v Milanu in v ozemlju svoje jurisdikcije. Vpraša se torej jedino, katera je bila liturgija, uvedenje katere v gorenji Italiji se po soglasnem svedoštvu vseh zgodovinskih virov, torej s popolnim pravom pripisuje svetemu Ambroziju? In na to vprašanje je samo jeden odgovor, da ni bila in ni mogla biti druga, kakor opetovano mišljena galikanska liturgija svetega Hilarija. Gorenja Italija je z jedne strani mejila s srednjo Italijo, kjer je gospodovala še grška liturgija, z druge strani pa s pravo Galijo, kjer, kakor smo dokazali zgorej, se je ravno v drugi polovini IV. stoletja in sicer malo pred volitvijo Ambrozija Milanskim metropolitanskim škofom, uvedla liturgija svetega Hilarija, blago delovanje katerega se je, kakor je dokazano, raztezalo tudi na Italijo, torej na prvem mestu na neposredno mejočo gorenjo Italijo. Ker pa od Ambrozija v gorenji Italiji uvedena liturgija kakor se priznava v obče, ni bila rimska, ampak od te razlikujoča se latinska: ni mogla biti druga, kakor galikanska Hilarijeva, zlasti ko je v ono dobo, po dokazih, poštevati to liturgijo, kot jedino latinsko liturgijo, in ko Ambrozij sam ni spisal nobene liturgije. Da je to sklepanje pravo, in da se da jedva pobijati, zato govore pa tudi vse druge okolnosti in razmere. (Dalje pride.) 8) Ta okolnost, katera je brezdvombena, daje pač pravo do mišljenja, da je Ambrozij v obče vplival na bogosluženje, torej da je morebiti, jednako svojemu uže zgorej omenjenemu predniku Miraklu, tudi v liturgiji napravil kako manj važno spremembo, kar pa je dobro razločevati od sestavljenja ali celo globoko vezajoče redakcije liturgije. Petrograjsko-Moskovska doba v razvoju ruske državne ideje. Glede prihoda v Moskvo carjevega brata Sergija Alek-sandroviča kot generalgubernatorja prve ruske stolice priobčile so »Mosk. Ved." naslednji veleyažni članek: »V omejenih predalih novinarskega članka ni možno izraziti popolnoma globoki pomen tega dogodka. Kajti mi smo preverjeni, da postane začetkom nove dobe v zgodovini Moskve, torej tudi vse Rusije. Mi pokažemo samo glavne vzroke, kateri nam dajo pravo videti v naimenevanju carjevega brata kot glavnega vladarja njegove prvoprestolne stolice oni historični korak, koji ravno pri sedanjih okolščinah ima posebno mnogopomenljivo veljavo. Osnovne lastnosti preteklega desetletja ruske zgodovine opredelile so se dovolj jasno. Uže nikdo ne dvomi, da živimo v dobi narodnega obnorljenja Rusije v najbolj širokem pomenu besede. Ni kotiča v državnem življenju, kjer bi se ne pokazalo prav nagledno to obnovljenje; uresničila se je premodra volja najvišega voditelja Kusije. Pred našimi očmi vrši se zares veliko zrelišče. Prejšnja doba duhovnega majanja i zavisnosti od zavsem tujega nam vzgleda na svet ustopila umaknila se je novi dobi duhovne zrelosti i polne samostalnosti, kakor v krogozoru idej, tako i v okviru praktike državne. Pa če mi to dobo zovemo novo, mi nismo zavsem resnični i pravični: ta doba je prav za prav stara doba naše zgodovine, doba prvih naših carjev, doba moskovska. Ta doba je končana. Našla si je v Petru Velikem svoj največi razvoj i vtelesenje. Ta velikan našel je v sebi dovolj sil ne samo, da bi bil največi iz carjev moskovskih, no da bi začel tudi novo dobo v naši zgodovini, znano pod imenom petrograjske, i da bi tudi v tej dobi zavzel si najbolj vidno mesto. Reforma Petra, če izvzamemo nekatere vnanje napake, kojih ni možno izbegniti pri taki velikanski reformatorski delavnosti, pač ni pred videla nedobrih za blago nove države posledic katere je porodila prav skoro. Ako bi bil prvi ruski imperator mogel imeti v svojih namerah te posledice, bi bil gotovo marsikaj iz svojih... potrebnih i koristnih reforem zvršil drugače i bolj previdno. „Okno", katero je Peter „ vsekal v Evropo", moglo je mnogo koristiti naši narodni samozavesti. Kajti skozi nje mogli smo videti, kaj se dela zunaj naše koče, mogli smo primerjati s tem, kar je naša lastnina, mogli smo utrjati se v tem, kar je naša prednost pred Evropo, pred zapadorn, mogli smo učiti se državne modrosti na njenih slučajnih napakah, globokih zmotah. Pa, žali Bog, to „okno" je poslužilo za vsem drugim namenom: skoz nje zalezli so v nošo kočo noši sovražniki. Ti so podprli iz-znotraj vrata na-stež i tako dali svobodni dostop v Rusijo vsemu, kar r,o svoji bitnosti preti osnovnemu značaju ruskega naroda i ruske države. Naleteli so k nam tuji pojmi, koji so vzeli v plen naš um, a nas so spreobrnili v nezadedne i zavedne robe (hlapce) zapada, odtrgane od svojih lastnih mnogostoletnih tal. Malone dve stoletji trajalo je to omamljenje ruskega uma, i celo visoki podjem (vzlet) narodne samozavednosti 1812. leta nas ni mogel oprostiti od njega. Pomote naše so tem bolj mogle rasti i šopiriti se, ker je Moskva, srce Ru-sije, s svojimi narodnimi zaveti bila odrinita nazad. v temni ogel, a središče ruskega življenja bilo je preneseno na nova tla bez zavetov i celo bez zgodovine. Na okrajini Rusije zakipelo je novo, stari Rusiji neznano življenje, življenje svobodno od »predrazsodkov"; gledajoč na to življenje majala je nakrat s svojo glavo mnogopomenljivo porfironosna vdova, kakor zove pesnik našo pozabljeno, prvoprestolno stolico. Mi vemo, k čemu nas je privedlo to novo, ne rusko, ne moskovsko življenje Mi smo s strahom ostanovili se (ustavili se) na kraju prepada, smo razumeli, da nam dalje tli kam lezti, da moramo zopet vrniti se, da moramo pa le najti oni prvonačelni, urami pot, kateri je nas peljal bez zmot k velikosti, slavi i blagu Rusije, da moramo vrniti s k starim, zgodovinskim, izkušenim v teku stoletij tradicijam stare Moskve. I glejte, začela se je nova doba v naši zgodovini, katero si dozvoljamo naimenovati dobo petrograjsko-moskovsko. Središče državne delavnosti ostalo je na naši okrajini; pa ta državna delavnost je začela prešinjati se uže ne z idejami tujimi, nam neznanimi, pač pa z idejami sorodnimi nam, ruskimi: petrograjska Rusija je začela spreobračati se v Rusijo moskovsko. Ta premena se je uže tako opredelila i je tako segrela, da je morala vtelesiti se v vnanjo podobo, vsem razumljivo i jasno. I javila se je v carski milosti, katera je osrečila Moskvo. Stara stolica, vstvarivša Rusijo, dvignila se je pa le iz reda prostih, oblastnih mest, v k njem je dremala več nego 200 let s slučajnimi, ne dolgimi oddihi. Stara Moskva stavi se zopet na bolj vidno, bolj početno (Častno) i bolj priličnojej mesto, pod neposredno upravo svetlejšega brata samodržavnega carja. Glejte, zakaj je srečavalo s tako radostjo svojega novega generalgubernatorja vse prebivalstvo moskovsko, zakaj je pozdravljalo ga s tako radostjo : čutilo je v svojem ruskem srcu ves veliki zgodovinski pomen tega prazdničkega tre- nutka. Zajedno pa čuti Moskva tudi vso težo svoje domoljubne obvezanosti (dolžnosti), vso resnost odgovornosti, katero nanjo nalaga ta nova, carska milost. Ona mora bolj, nego kedaj koli, hraniti (varovati) čistoto svojih velikih zgodovinskih tradicij, mora pomniti, da sedaj vzira (gleda) na njo vsa Rusija, katera pričakuje od nje sedaj, kakor je pričakovala v prošlih časih, primera v besedi i dejanju. Vsi stanovi morajo splotiti se okolo svetlejšega namestnika carjevega, morajo s plošnimi silami delati nad narodnim obnovljenjem Moskve na prid istega obnovljenja Rusije, da bi sedanja petrograjsko-moskovska doba dala najbolj bogati sad naši očetnjavi i da bi bila dobri predvestnih prihodnjega, more biti da novega, čisto moskovskega perioda Kot „audiatur et altera pars" priobčila je po tem vprašanju svojo profession de foi tudi petrograjska »Heji/Lia". Mi razumemo radostni ponos Moskve, pravi »Heji,.", odkritosrčno zjedinjamo se ž njo, pa menimo, da so Moskovski novinarji po povodu tega radostnega dogodka vzeli nekoliko neistenitih not. Ti gospodje so pozabili, da Moskva ima dovolj veliko veljavo kulturno-ekonomičnega svojstva, i natve-zali so jej politični vpliv, kakoršnega pa prav za prav nima ni na betvico. Ni več niti stare Moskve, niti stare moskovske države; pač pa je zavsem nova Moskva, Moskva sedanja z novo državo, sedanjo Rusijo. Živo narodno čuvstvo more živeti samo v živih, sedanjih obrazih, i pripravljati je k davnji prošlosti zuači stiskati in kvariti je. Narodna zavest Rusov onih časov bila je tako slaba, da je tukaj začela odstopati od prvega natiska zapadnega. Moskovska epoha ni bila samostalna, ruska, pač pa je bila prepolnjena, kakor sedanja petrograjska, s tujimi prvinami: gotskimi, tatarskimi i listovskimi. Narodnim nagonom v stari Moskvi pač niso dajali svobodnega razvoja ni v državnem, ni v zakonodajnem obziru. Moskva ni vstvarila nikake omike, pa vstvarila je nevedni viši stan, koji si prav nič ni mogel pomagati proti duhovnemu vplivu zapada. Ne v davnji prošlosti moramo iskati si virov narodne samozavesti- Še le v poslednjih 50. letih »petrograjsko-moskovskega" perioda začeli so pridobivati si veljavo narodni nazori: odpravili so robstvo, telesno kazen, uvedli se samoupravo i glavno porotno sodnijo. Še le v poslednjih časih izvleka ali izvlačuje se z mlado, rusko nauko ta prastarina izpod mreže davne pozabljenosti, še le sedaj v razvoju svoje književnosti, svoje nauke i svoje umetnosti rusko občinstvo pridobiva si močni protivoves glede zapada, še le sedaj je začelo oproščati se od duhovnega plena zapada. Sedanja Rusija je velika i obilna v duhovni sferi, ona porašča od splošne človeške nauke i omike; da bi prosvet-lila narodno samozavest na tacili obširnih i bogatih tleh, to je pač preresna zadača, i da bi jo vspešno razvozlali, pač po piavici nadejamo se pomoči od sedanje Moskve". Da bi ne bilo nikake zmote, pridajemo od sebe to-le: »Nedelja" spada k agmen novissimum pokojnega »Pojoča", kar pa jej ne zavira priobčevati tam pa sam prav jedrnate članke. Tudi naš posnetek ni zavsem puhel, dasi je tenden-cija njegova očividna i grda, takč očividna i grda, da či- tatelji „Slov. Sv." brez vsakih pojasnil urazumejo njegovo smer. Da se je „Ned." v danem slučaju vrgla v opozicijo „Mosk. Ved.", to se ve da nikogar ne iznenadi; kajti podobno opozicijo tira ta listič tudi v drugih, menj principijalnih vprašanjih. Da pa oponuje s takimi frazami, kakoršna je med druzimi ta, da stara Moskva ni vstvarila svoje kul- K tebi me vleče srce, Srce, oj srce prevroče, Da ti odkrije željč, Davno že v njem bivajoče. P 0 A M H -B. ITopoio a mpaieHt, neiajrejn., vrpmt Ct. meHToii OftiiHOKiii cnacy; II CKOiiain, KaK0ro-T0 .iVMofi iieim.iiiHoit Ha lort Hejiar.ia.uir.iit rjiaacj. Jljmeft n port,itijx'r, n bcIis-l npeftkobt. Monuiu OcTaiut.TL Ha poginit h. Tast jio;iHan npejecTB, bi. fltBCTBeHHoii cji.it OcTajia KoxaHKa moh. r.ia:ni ea CB^Tart iieoecHoii 3sa.ii.io, O^eac^a bt> py6nnaxx ropitn,. II noHcesrc. chhhmi., icaKT, ciraoio CTaJhio, KpacaBiinu CTaHij liepeBiiri,. KpacaBiiu,a 3Ta — CTpaiia ji hI; pojHaa, II k% iiefi Moa ut.CHi, it .noooirB. 1. i lopa, čas, doba; yiptoMwti, žalostuo zamišljeni: Metra, sanjarija; dyuia, misel ; upe.ičcrb, očarovalna lepota; KOxauKa (malo-ruski) ljubica; odeMcda-n.iarbe, obleka; euaetiii, sivi; (cuoov, plavi) Orodnik samost. ž. spola in prilogov tvrdih na oii ali om, posle % ni, m,, ac — eii ali eio : et ji;o6poio jym,oio ali cb joopoii jynioii; cb sopomeii Manieii ali Hieio-iiameio. Mehki sam. imajo iio ali lk, prilogi eio ali eii: ci cmmeio, et koctlio, nieniio. ^pjsBa, jednina spjTt. Tako obrazujo množino: Spari,«, cn-hobbn, jpvar.H, 3rtbr, kvhobbh (KyinE>), mvskbh, k-thhbh (zagvozda, klin), konta, ctjibb , o66j,bh, .men,si, npjiBH, .iockvtbh (cunje), kojiocih (kojioct>, klas); kpiohta (jcpioin,, kavelj), KaMeHta (Kauent, rod. KaMHsi); cjiia (cyKt, grča), Kopema, yrojiBH. Y slcv. imamo za nekatere iz teh množ. oblik sam. sr. spola : kamenje, protje, klasje, oglje. Bod. mn. bode ctiHOBeii, spvaeii, Myaceii; vsi drugi — wb*: KonocteB-t, cyiteB'B. Dre obliki imajo : 3yfoi v ustih, 3yota grebena, pile; ch-hoblji jednega otca, cuhbi oieiecTBa; «yacBH zakonski možje, mvjkii n. pr. Myapue Myacn; jihctbh jyoa, no mctm 6yiaarn (papirja); KopeHi.ii zelenjad, Koprni .nepeBteBT,. 3. IIopoio-iiHorsa, včasi; BecH6», spomladi; 3hji6x> po zimi; .liTOifi), OceHBfo; to je orodnik časa, abl. temporis. Brez predloga stoji tudi ablativus instr.: hmkok> y^apH2TB oirt mchh ; Hoacem: piacerB; dalje: a jiobo.tcht. loooii, He na cb toooio. Abl. comparat.: oho xo?;iitrb aypaKOMT>-kiikb AypaK'L; Boert bojikojtb, tuli ko volk; tudi: oht Ha3na'ien'B y,niTe.,ieM'b, imenovan je za nčitelja; ohi, iipii-Kif^BiBaeTca Oo.ilhiium'1,, lilini se, da je bolan. X—KB. ture, take grdosti saniobicevanja pač nagledno svedočijo da i grško, i litovsko, i celo tatarsko vplivanje moskovske dobe prav za prav niso nič v spodobi s tem vlijanjcm pe-trograjske epolie, kateremu »Nedelja" služi tako pridno. Temu je najnovejše argnmentnm ad hominem sama »Nedelja" g. Hajdeburova... Božidar Tvorcov. _- ■ X Ako možila se boš, Dolgo ne zbiraj moža si; Pameten bodi tvoj mož, Biser poštenja ga krasi! Božidar Flegerič. A E H M H A. (Hapo^Ha), Ha netit ciie 3B'k3Sim,a, llpeat.ua 3Bfeji,a ioTcpna. Jl/kuie Br;iA3,a, ocTepMii, Tano lefi upaBii, roBopu: »O bbfeji.ima ^ehiimima, llpe,ri;iia 3Bfe^a srrepHH! KaKO tu eiicui ep'l;ri, Tirhunn,. KaKO tu o.thiu,em 3Mefl Merjiim, Ko na nP,t>Tnn,ax pocmi,a, Ko Ha p'lichhu,ax co.Tanua ! O aa t/ft mopem 3 He6a chat, B'1;m, kam or.i xorLTa t m ^fe: bkobaaa 6ti ta b npcteh sjiat. •IioGhmuj 6u ta XT,k.Ta 3,aT, Jl,a 6u paiciitTji,eiia.i mj raa, Ko xo^n nosho k .Meirl; b Bac, ^a cbivitli 6u mv me 3,0110, Ko M'heAii,a Ht Ha nefio". ^aMypcHiM. GAZELE. Bus, Bolgar, Poljak, Čeh, Srb, Hrvat, Slovenec, Narod vsak od nekdaj za se že mučenec, Kdo prebrojil bi krivice nam storjene ? Kdor trpi krivice, Bogu je ljubljenec, Bog ne spi, vse vidi, kako je na zemlji, Zasluženo bode poslal nam plačilo Bog za dolgoletni, mučenišlci venec. B. Flegerič. Slovanski deklici. Delaj nedolžnosti čast, Čista kot sapa planinska. Muči le jedna te strast, To je ljubav domovinska. -f'PAHII,T> lEBCTHKt. M a p t h h i> K e p n a h i. Hapo^Huii pa3Cjažt. V. HacTaao BpejLi noe^iraKa ct Eepji;aycoMt; 3to 6 nr.ro Bt sem. cb. repaciota. KepnaHt B3tfjit cboh jiiiiiobhh TOJDsaiT. ir Tonopt, cfctt Ha cbok) 3HajfeHHTyK) k()6r,r.tkv n BBitaa.iT, Ha jjtt,, r^i npoiicxofliiini noe^iiiiKH ct w,t,o-BinueMt. Orfainmo KapTHHy npe^CTaB.rajT, ibt, ceoji MapTHHt Kepnant: KOoBura ero 6i>i.ia Kpome cavmajit ero Myspyio pisni.. Eep,n;ayct, vBii^tmini TaKoro nortumaro BcaaHnKa, CBoero npoTnBHHKa, 3axoxoTa:it bo Bce rop.ro. — Bto-to BauiT. Kepnant, CKa3a.it oht, Ha^jteHHo, ero bij BHHHeaJiii Eort aiiaeTL ust KaKon rna.ieKoii crpanu! JIyiiHie-(>H th, opaTenj., ocia.ica ;;oMa, Ha newis, htoobi ne oropiaTb CBoeii MaTyniKH, ec.in oHa ucima, iijih »;eHH, ec.ni Bori Ha^funi.it Te6a eio. ITpoBaairBaii jkiibo otdo&a, noKa cepine aioe hmocthbo ; Kor,n;a oho y MeHa paaro-piiTca, Tast reof, He coOparb rpf.urH/.ixT> CBOnxt kočtompkt., KaKt Banieaiy n;ecapeBiiiiy, a a n coth'1; ,npyrnxt. KepnaHt Ha sto chokohho otbf,tiuit: — Ee.iii tbi Bory em,e He noKaa;icji, noToponnci,: a Bij],!, ^ojiro ;i;;i,aTi> He Haarfcpent, cirfcmv jomoh Ha uenr.; tboii cjiOBa iiarita.ui Ha Meit/f CTpauiHyio T0CKy no sroeir šari it irevrc/;; ho He nchAy, »ona y Te6a r0.i0ba Ha njie*raxt. Tu na nera, no-acaJiyilcTa, he cepjjncL: a nciio.iufiH) Bifti. to.tbko bojiio Moero n,ecapa, He 3Ha.it a hii npo Te6a, hii npo TBoe 6o-raTijpcTBO, hh npo tboii KpoBaBLia iiot'iixn. Ilostfeacaii-se iio6.ihm;e, nobirsaemca; HiiKor^a th ji hI; pyKii ne iio/I/Ibu.tt. n Eort sactt Bnpe^t no^aBarb he 6y%eml ; ho robopatt, m t o Bory he .11060, ec.in kto co aaočofi bt cep;i,n,'t mune-mi Ha ero CTpaunioe cyftnjnim;e. Bejiireaut hIicko.tlko y3,hbhjich TaKOii pt.Tii, TOTHact HOrt,ttxa:it ict. Kepnany h npoTHiiy.it eniy cboki rpoiia,T,Hyio pyKy: KepnaHt ram, craenyjn, ee, hto y Eep,ii;ayca cpa-3y CBt HorTii iioiepirLni. Eep;i,ayct BacKpimtat 3y6aMii, ho hii caoBa He upo-mo.ibiijtb. ,9tot'l-to 3o.IT, h cii.ieHt, no^vuajit oht. npo IlepeBOST. ct. CiioBCHCKaro M. XoCTHHKa. ce6a; 3a to — MyaciiKT> nyaciiK0Mt, opvacia neooct oipo;i,aci> he Biiftajit". BIh6ko ohii nobcphyjii cbohxt. KOHet n ii3^a;in pa3-6fcKa.inci. rT,pyi"i. na apyra. Eepji,ayct bbicoko iio^hb.tt. cboii 5iott., wo6hi ojtiiimt, B3MaxoMt 0Tpy6iiTt j KepnaHa r0.T0iiy ; ho tott. Cl.ICTpO no^ctabiijt cboh -tiinobhh to.TKaHT., ii iient r.iy6oi;o aacL-tt bt, hgjit. ; npeai^e li1;mt. Be.ntKaHT, ycirt.it, Bi>irT,epHyTi> ero, Kepnain. cnptirHyiiT. et koh;i, pBa-HVJit Be.niKaiia ct ctRJia n nojosnat na 3eMjiio, tciho perteiiKa yk;ia;i,WBaiOTT.. HpnnepeBt k0.if.k0.ci> Eepji,aycoBy meio, oht, CTa.it env roBopiiTt: — Hy, Teiiept mojdicb nocKopie n Kanca Bt CBOiixt rptaaxt, ucriOBf,,T,i.iBaTi.ca te6l; ya;t He npii^eTca: mht HeKor^a bosiitbch ct to6oio, cnrImiy soMofi m nevt; ;K/i,y He Roat^yCL onim, ycjmniaTb 3B0Ht K0.T0K0.ia Bt pO^HOMt Ce.lf.. CKa3aBt 3t0, OHt BBtfJIT. IIOTHXOIILKy TOIIOpT, II OTpf-6ii.it j BejureaHa r0j0By. HtMUiJ, H3,i,a;m aiOTptiiiuie Ha noe^iraoKt, Tenepb Bcf, noji,6'fcKa.TH; noatfeaat u caai n,ecapi> n npu BceMt iiapo;vb o6hh.tb iiostftiite.th. Hapo3,t-xe pa-,t,octho KpmaJit: »Kepiiant Hamt cuacirre.Ti.! C.iap.a Kep-nana nepe;KiiBert BiHy! Ypa!" VI. y KepnaHa Ha sviut aairkra co.tobbii. OHt no,i,npm-riiBa.it Ha CBoefi Ko6i>i;iKf., tohho na CBaji,b6y txajit. Oho h noimtho ; brl;;i,f, kojiii kto yata y6tert, TaKt n to Btniaeit ero Ha casiosit bii^hoiit. KYCTy. Korri,a coopa.nicB Bt uecapcKift j,Bopen,t Bet, khh3k,t ii hojikobo^nji, bm');ct'1; ct Kepnanoiat, n,ecapi> camt 3aro-Bopiuit TaKt: — TenepL, Kepnant, BH6npafi ceof, hto xo'ieiui,. 'ItoiIh th hii iioHce.ra.it>, Bce Tefl'1; ^amt. Th cnact napctbo Jioe h ctojjihv OTt Bejiiiaiiiuaro tit^ctbia. HtTt y siena Hiraero TaKoro, nero-tin a hh ,t,ii.ti> Te6'b, ecjiu ho-aceaaeiHL. rT,axe somi. hoio a Te6f npejparaio Bt ikehh, e,t,nii('tbenhyro j^ohl, ecjm th xojioctoh, — H fiHJit aceHaTt, a Tenept B;iOBen,t., ootšthjtb Kepiiaet: — aceHa v«ep.ia, ^pyroii-ace n ue ncKa.it. He 3Haro caMt, KaKt mhi; oBiTL. hto6h ii Mirli 6m;io xopouio, ,a;a Eory n ji,o6pHMt jnoji,HMt }to;i;ho. ^ohkv Baniy a BiirT,a:it. Ec.tii OHa TaKt-»e yjiHa, KaKt KpaciiBa, to r,T,t Moeu no- kokhoh 6a6'fe pabhhtbca ct, Hett! Kohcmiio, oha iipiiBKiKiia k'l xopouiefi acii3Hii, iiotomj it o im. ooraTaro iom; ho b'J;/U> h v iiact, bi Xo.im4, se o^hh hiiiu,ie; ir y huct, Kpyr.mii ro^i Tro-im6y,T,i> CBHHoe iiiiimrn, irj. ropiUKifi. He 3HaH) yac£, npaBO, i;ai;rB 6hti>. CjiyuiafiTe: hocimh ra cf, iioKoilHimefi — uapctbo et ne6ecHoe — Bimorpa^^ bt, Tpiecrt, bl Kop3imaxB, Ha cnimt. OaHaa^H, Ha oSpaTHOMi nyTH, BflpyrE sena boslsih, n pacxBopafica. Tart micI; om.jo ;iocarT,ho, mto CTpaxi. .T) 'tiLre-6r.r y sieua bi. ii,epKBH cpaay noo6o{)Ra.ntcL homohii bt> to canoe Bpeira, Kain, cbi;liKy CTaB.uo! Ho ^"LiaTi) He; TH®e,ia hodtomv He 6u.ia; ho HeiipiaTHO to, ito Kysa h 11 npiir,\y, Besji/t ciipaimiBaioTi, KaKofi-MOJrB 3to y Teoa tobapi bt> Kopamrf;! rI,a, hochtb (5a6y ha h:ieiax'j> 110 nfciosiv eirliTv — Tosapt He axTH icaKof! Hy, aijinct Tenept xiT0-Hii6y^t no^ortnoe, to ecTt, ct Bauieii joneptio 11 mhojo ? Orcio^a 3,0 Xo.T5ia nyti) thhetca kant Tyjtan'r> f>e-n> bt>Tpa. Kopani u ct. coooio nt.ri,, a ha :iouiari,Krh jiuiui, ojho crf;;i,.TO. II neMeny-6i,i v^tBJHTbca, ec.TH-6i>r Bani,a 3,OHKa aoporoii sa,6osim; axaKie jiskiiuiii He irpiibhkjh cl iihtii ^lacoRT) yipa 11 ,3,0 bocbmii Benepa .n,iii;a-ij,OKa, miika-noKa" Ha KOH'k Ecjm, 3iia,iuTiJ, Bce x0p0iiieHi>k0 iioo6^yMaTi>, fla pa3cyrT,hti>, to jiyiiiie Bcero 6yaeTt, ecjm n,ecapeBHa ocTa-HeTca n,ecapeBHoi, a h b,t,omi,o.tf>, xoth, no ;tynit roBopa, 3t0tt. CaHT. MHk jI (i OCOČeHIIO IipaBIITCH. Ho ko.TH VST, Ta-koba bo.ih Eojkbh, mh^ pa3cyac;i;atb he n])nxo,T,urai. n 0 A ~b 0 K H 0 M "b. *) (H3 Ji033iii p. llpeiirepHa). Mtcnjft numen-b, Ci. Cauiini cjiHineH-t Jlimit iiacoBt ycTa.iMii .IBOH-L. eli.hi 'ijacau CepAny Hjajpj, Hiiai ct muh nponajTB moh coat. Th BHHOBJia, OrpaeTB jnoSoBHa .' Jll.Biiua atecTOKaa, T bi TepsaeuiL, 3aB.ieKaemi, Ha TBoii e}-;!,-!, asiuca a ! flo morilhi 06pa3'L unijbiii TBOH npetfjTiera npe^o MHOH. llo^HeBO.lBIIO Cepau;e oo.ibho BiKL TOCKyeri sa Toooii. *) Zaradi nekih, dasi majhnih tiskovnih napak se je ta pesem z nova ponatisnila. Pristavljamo ob tej priliki, da dosedanjim in nadaljnim prevodom Prešernovih pesmij, ki jih priobčimo v „Slov. Svetu1', je avtor g. .1. JlicnoBeirt. Transkripcije slovenskih tekstov na cirilico izvršuje pa doslej izključno g. JlanvpCKiH. Op. ur. Btiir^t HijtHoacfco 3,0 oicouiKa! Bii^nn. Ha«, .imrnt 3Bi3So*rea. noKaasHCa, Il3taCHIIC9, JIiooHiut mu h'in> menit. Jak aio6oBHHii 3HaK'f> yc.ioBHLiii, Kojil 6oiiuiica roBopint! Tl,ein> noftxo^,nri>, He BUX03,nrb mni oHa 3apei cb4thti.. BT> ^oa-t B3rJHHHTe, MhIi CKaa;nie, 3b43,h,ij:, npaB^,a-.m, no chht-b ? Ajt> BHHMaeTl,, HcKymaeTt, 3a conejmirea ropint ? ClIHHtb-M esajKO, B'i> npoKi>, Kocarea! Kom hckyci,, ne ponmv. Ho noryi5mtiL, kcilh jhofihuib T bi ji,pyraro, atii3Hb moio, Ogled po slovanskem svetu. n) Slovenske dežele. Našim čitateljem. Ker je odšel naš g. urednik za nekoliko časa na potovanje, prevzel je odgovorno uredništvo g. Mikota. Oni naročniki, koji so spremenili bivališče ali stan, naj nam blagovole javiti to pravodobno, da ne bode zmešnjave v ekspediciji. Volitev deželnega poslanca na mesto pok. Dr. Po-klukarja razpisana je na 10. septembra. Klerikalci so objavili takoj svojega kandidata v osobi g. J. Mesarja, župnika na Gorenjskem. Agituje se uže prav pridno proti g. G. Pircu, kateri je objavil svojo kandidaturo v svojih „Novicah". Kakor je bilo razvideti iz prvih prot:agitacij, bil se bode i tu boj na znan način — z osebnostmi. Veliki zbor družbe sv. Cirila in Metoda bil je v Kamniku 23. julija. Iz Ljubljane pripeljali so se gosti s posebnim vlakom tja, kjer so jih meščani presrčno sprijeli. V prošlem letu je družba lepo napredovala, kar nas tem bolj veseli, ker je od jedne strani „Scbulverein" v zadnjem letu nazadoval, od druge pa, ker se je pokojna „Pro Patria" zopet oživela in razširila posebno zadnje dni pod imenom „Lega nazionale". Novi udi, podporniki in dobrotniki se naši prekoristni družbi vedno bolj množe. Podružnic ima 98, udov pa še črez 8000, izmed kojih je bilo lepo število zastopanih pri velikem zboru, kajti skupnega kosila se je udeležilo okolo 150 oseb. Izmed podružnic bilo je zastopanih 59. Od tukaj bil je č. g. Počivalnik in g. dr. Janežič iz Pulja. Tajnikovo poročilo omenja posebno pohvalno narodne gospodične in gospe, katere v vedno večem številu stopajo v boj za narodno stvar. Abiturijentska veselica vršila se je 2., 3. i 4. t. m. v Ljubljani. V nedeljo 2. t. m. bil je slavnostni sprejem na postaji, v ponedeljek slavnostna seja, banket in zvečer veselica v citalniškem vrtu v korist društva „Sv. Cirila i Metodija". Splošno pozornost vzbudili so hrvatski abiturijenti iz Zagreba. Karlovca : Eieke se svojo opravo i tamburaškim zborom, kakor i v govorništvu, posebno g. Kadič. Pri slavnostni seji in pri banketu izraževalo se je razne lepe misli o skupnosti Hrvatov i Slovencev, o slogi i jednakej zadači in zatiranosti vseh Slovanov, o slovenskih in hrvatskih razmerah, o zdru-ženej Sloveniji, Hrvatskej itd. Napivalo se je razuim prisotnim veljakom, kakor g. dr. Ferjančiču, prof. Marnu i dr.; kakor tudi odsotnim n. pr. pokrovitelju veselice dr. I. Tavčarju, isterskim poslancem slovanskim, Nabergoju itd. Brzojavno poslalo se je izraz udanosti, poštovanja in hvaležnosti g. dr. Iv. Tavčarju i m. g. vladiki I. I. Strossmajerju. — Pri veselici je bilo občinstva vse natlačeno. Burno se je odobravalo vse točke programa, posebno pa zbor tamburašev hrvatskih. V torek bil je odhod na Bled, kjer je bil komers. — Prisotnih bilo je okolo 90 abiturijentov. Videlo se je zastop- nikov iz vseh slov. gimnazij, le iz goriške ni bilo nikoga. Opa. žilo se je pa vendar-le lep napredek od lani v vsakem obziru. Dal Bog, da bi sloga in druge lepe besede, izražene na shodu ne ostale prazna fraza, temveč da bi mladi gospodje i potem ravnali se! Slovenščina v cerkvah vzbuja vedno večo nejevoljo med slovenskim občinstvom v Trstu in okolici. Dobili smo zopet dva dopisa, kojih pa ne smemo priobčiti, da ne pridemo z drž. pravdnikom navskriž, kajti pretenje v teh dopisih moglo bi se smatrati hujskanjem. A si. škofijskemu ordinarijatu kliknemo: „videant consules"! Stvar, kakor se sliši, more postati še jako resna. „Divide et impera"! je geslo, po kojem se ravnajo naši nasprotniki uže več nego tisoč let. Vsak dan ponavlja se to! Baztrgali so nas cel 6 v Avstriji politično, jezikovno in versko. Niti posameznih narodičev naših niso pustili skupaj. Slovence razdelili so Nemcem in Italijanom v sužnost na 6 delov, Srbo-Hrvate jednako, Slovake (Slovence) dali na milost in nemilost Madjarom, Buse Poljakom in Madjarom, Cehe na Moravskem in v Sileziji Nemcem. No naj bi to uže bilo! A dasi so nas tako razdejali politično in oddali krutim nasprotnikom, nam niti misliti, niti govoriti ne puste skupno, jednako. Ako bi nam branili občevanje s Slovani izven Avstrije, — nu, to bi še bilo kolikor-toliko umevno. Toda ne-umevno je, da ne dopuščajo niti v Avstriji, izraziti Slovanom prepričanje in čuvstvo, da so brati, zvesti svojej narodnosti, a zvesti tudi državi in vladarju, za katera so zvesto in hrabro prelivali kri. Dokaz o zadnjem daje med drugim tudi poslednji pohod Slovencev in Hrvatov razstave v Pragi 5. t. m. Ofic jalni sprejem na kolodvoru bil je redarstveno za-branjen, kajti od tega dne dalje je prepovedano vsako do-čakovanje gostov na državnem kolodvoru. Toda ta prepoved ni zaprečila občinstvu, da ne bi pričakalo došle goste po vseh ulicah od kolodvora dalje in pozdravljalo jih najpresrč-neje. Občinstvo pevalo je skozi hibernsko ulico, „Hej Slovane", a potem se je ustavilo pred ovinkom k „Plavej zvezdi", kjer je je pa redarstvo nazaj potisnilo. Ker je poslej prišlo k mestnej besedi in začelo zopet pevati narodne pesmi, se je redarstvo umešalo in baje mnoge zaprlo,.. Pod naslovom ,,Kdo seje prepir?11 vnela se je huda polemika med „Slovencem" in »Slovenskim Narodom", v kojo se je vplelo i naš list. Ker pripir ni še dokončan in nam za to številko nedostaje prostora, odgovorimo v bo-dočej številki. b) Ostali slovanski svet. Dr. Edvard Gregr poročal je dne 3. t. m. svojim volilcem v Novem Strašeči o svojem m mladočeske stranke delovanji v državnem zboru. Dr. Gregr je svojim volilcem razvil načela, katerih se drže Mladočehi v svojem političnem delovanji. Kekel je, da si je češki narod na razne načine skušal pribaviti si svoja prava; s prva z dolgoletno pasivno opozicijo, ki pa ni imela nikakega vspeha, ker narod ni bil še dobro organizovan in na tako politiko nepripravljen. Pasivna opozicija Cehov omejevala se je le na to, da so češki poslanci ostali doma ter popustili svojim nasprotnikom vse politično delovanje. Pasivna opozicija končala je vrlo žalostno s tem, da so češki poslanci zopet vstopili v državni zbor in sicer kot vladna stranka. Staročeška stranka zastopala je 12 let češki narod v državnem zboru; bila je proti vladi silno popustljiva ter se je zadovoljevala z drobtinicami, katere je izprosila in izmoledovala od vlade. Staročeška stranka odrekla se je političnemu programu češkega naroda, kateremu je konečuo prinesla iz Dunaja mesto samouprave in državnega prava-punktacije. Ceski narod je spoznal nevarnost, katera mu preti od staročeske politike, pri zadnjih volitvah vrgel je to stranko z njenega dosedanjega stališča ter poslal Mladočehe v državni zbor. Ta stranka stopila je v smislu narodne volje v načelno opozicijo proti vladi. Z drobtinicami se češki nurod ne zadovoljuje, s tem mu ni pomagano, on hoče samoupravo, državno pravo. Mladočeska stranka se za to bori z vso odločnostjo. Očita se Mladočehom, da niso spolnili svojih obljub, no to je kar naravno.-t smešno, kaj tacega se ne da v dveh mesecih doseči, in to tem manj, ker morajo oni popravljati, kar so Staročehi zakrivili. To se da doseči še le v letih morda celo samo v kritičnih časih, ko bode eksistenca te države zavisna od češkega naroda, saj je znano, da Avstrija samo v stiskah dovoljuje svojim narodom pravice v dokaz temu so Madjari. Sedaj treba narod organizovati, da bode jednotno postopal na Ceskem, Moravskem in na Slezkem, ter da se enodušno potegne za svoja prava, ko pride pravi čas. Očita se Mladočehom, da premalo ostro postopajo v državnem zboru, da bi lahko odločnejše govorili. To je bila s prva njih taktika, hoteli so najprej spoznati nasprotnike in način njihovega bojevanja, sedaj ko je že poznajo postopali bodo še odločnejše. Do sedaj so še sami v opoziciji, a to jih ne plaši, nadejajo se, da dobijo v Jugoslovanih zaveznike. O trpni opoziciji rekel je Gregr: Ne govorimo o njej. nego delajmo, organizujmo narod, da bode ako treba na vse pripravljen. Govor bil je z veliko pohvalo sprejet ter dr. Gregru in celej mladočeskej stranki enoglasno izrečena zaupnica. Deželna razstava v Zagrebu bode slovesno odprta 15. t. m. Ta gospadarska in gozdarska razstava bode velike važnosti za Hrvatsko. Rodoljubi hrvatski storili so vse mogoče, da se njih podjetje vrlo obnese. Za časa razstave bodo se vršile razne slavnosti v Zagrebu. Med najzanimivejšimi bode shod in koncert vseh pevskih društev hrvatskih; nadalje bode sokolska slavnost itd. Za časa razstave bodo še posebne razstave v razstavi, kakor n. pr.: razstava goved, ovac itd. Iz slovenskih krajev pojde poseben vlak 6. septembra v Zagreb, istotako iz Češkega. Češka razstava v Pragi poseščuje se izvanredno dobro. Uže 26. julija, torej pred nego v lo tednih razstavne dobe, dosegla je milijon posetnikov. Tako sijajen vspeh je najboljši odgovor slovanskim klevetnikom, ki so delali na vse možne načine proti razstavi. Številke nam kažejo, da nad-kriljuje ta razstava celč ono na Dunaji in v Pešti, kajti na razstavi v Pragi preseglo je število dnevnih posetnikov 82. tisoč, dočim je bilo na Dunaji največe število 75.000, v Pešti pa le 38.000. Za razstavo v Pešti so delovali z vso silo vsi vladni in nevladni stroji, dočim je proti pražki vse, celo v najviše kroge hote spraviti vest o teh groznih „pan-slavističnih demonstracijah". Da bode Nemce popolnoma slovanski značaj te razstave, da jim ni všeč, da jo pohajajo Slovani iz vseh slovanskih krajev, in da jih sprejemajo Cehi tako gostoljubno in oduševljeno, — je popolnoma umevno, zato se nikdo ne zmeni za njih sumničenje in ščuvanje razven Staročehov. Ti le jeli so iz strahu pred nemškimi in poljskimi židovskimi časniki opominjati svoje domorodce, da naj opuščajo pri vseh slavnostih politiko in naglaševanje slovanske solidarnosti, A »Narodny Listy" jim dobro odgovarjajo na to, pišoč, da bi bil to podel servilizem, do kojega se pa češki narod nikdar ne poniža. Hotelo se je in hoče se še sedaj vzeti češki razstavi slovanski značaj, a to se slovano-žrcem nikakor ne posreči. Navdušen sprejem cesarja na Reki od Hrvatov vzbudil je nevoljo nasprotnikov, koji bi radi dokazali, da Reka ni slovanska. Razpošiljali so, med temi celo mestna policija, navlašč neresnična poročila v Budimpešto, na podlagi katerih je stavil posl. Ugron interpelacijo, v katerej je žalil osobno tudi stotnika Uzelca. Uzelac ga je pozval radi tega na dvoboj, a »pogumni" Ugron se je zaletel v zavetišče k parlamentskej komisiji Posl. Beothv interpeloval je radi tega miuisterskega predsednika gr. Szaparvja in zopet žalil s per-tidnimi besedami vsakega pošteno mislečega človeka, rekši med drugim: »Ime Jelačič vzbuja v prsih vsakega Madjara žalostne spomine. To je bil človek, ki je državi in dinastiji več škodil, nego kdorkoli drugi. Ta človek užgal je zubelj domačega boja, zato ga je kralj Ferdinand V. kvalifikoval veleizdajnikom. — Zdi se mi, da se hoče to ime oživiti in stisniti se med narod in vojsko, ker se ne more več med krono in narod". — K tem besedam pač ni potreba komentarja, da se razvidi, kaj vse premore madjarski šovinizem in v kakih časih živimo. Poglejmo rajše, kak »veleizdajnik" je bil ban Jelačič Program njegovega delovanja je govor, katerega je govoril leta 1848 v Zagrebu. »Bračo", rekel je med drugim, »nepomična vjernost prema kralju našemu kriepost je, koja od vieka narodu našemu prirodjena krie-post vjernosti ove i nas oduševljuje — pridajmo, bračo, krasnoj poslovici sadašnjeg vieka „sloboda, jednakost i bra-tinstvo11 zlatom pisane i u srce ukorienjene rieči »vjernost vladaru našemu"! — Što se pa tiče sumnjičenja panslavistič-kih naših teženja, hočemo očito izpovjediti. da se sva simpatija i ljubav pram suplemenikom našim slavjanskim proteže jedino na narode, nipošto pako na vlade njihove, jerbo u sveobčoj uzajemnoj ljubavi nalazimo najjače jamstvo narodnog života našega". Srbski kralj Aleksander I. biva sedaj v Petrogradu kot gost ruskega carja. Kakor hitro je prestopil rusko mejo, bil je gost ruskega caija in kot tak sprejet povsod s kraljevskimi častmi. V Kijevu, Moskvi in Petrogradu bil je oduševljeno sprejet i od oblasti, i od občinstva, kakor Francozi, kajti kakor teh, važno je i potovanje mladega srbskega kralja. »Radost navdaja nam dušo", piše „Nov. Vranja", „da se je vrnula Srbija v tem trenutku k svojemu staremu prijatelju in zaščitniku. Čem trdneje bodo držali regenti rusko zastavo, tem manjša bode nevarnost, da nadomesti odtreseni avstrijski jarem še hujše zatiranje, tem bliže je zlata doba za Slovane". V jednakem smislu pišejo i srbski listi: »Naš kralj ide najprej pred onega carja-prijatelja, katerega predniki so mnogo pomogli naši domovini, k onemu narodu kojega hrabri sinovi so prelivali za nas kri, v ono ogromno cesarstvo, katero se križa z onim križem, kakor mi, katero ljubi nas in katero ljubimo mi... Videti hoče znamenitosti Kijeva in stolne Moskve ter veličije carske stoli ob Nevi in objeti se tam srčno in zaupno s svojim krstnim očetom, — onim carjem, koji nikdar ne prelomi svoje besede in zlorabi svoje moči. Za potovanje v Rusijo govori: srce, razum, kri in vera. Srbski kralj ne more biti drugi, nego samo prijatelj Rusije". SlovansKa solidarnost, katera se vedno naglaša, ko se snideta dva slovanska brata, dela neslovanskim časnikarjem veliko preglavico. Neprestano pišejo, a verujejo gotovo ne, da je ta solidarnost Avstriji nevarna. Neprestano strašijo z izmišljenim panslavizmom, katerega vidijo v svojej domi-šliji povsod, a ne pomislijo, da tak panslavizem, kakoršnega oni opisujejo, je v Slovanih nemogoč. Ta panslavizem, ta solidarnost je le duševna, le kulturna solidarnost, katere nam nasprotniki nikdar ne izrujejo iz src. Kajti da so Rusi, Čehi, Srbi, Slovenci, Hrvati — Slovani, to je neovrgljiv faktum. Ne bili bi pač ljudje, ako bi ne čutili tega bratstva, to jedino vez, koja nas združuje. V tej kulturni in duševni vezi hočemo dobivati otpor, obrambo proti kulturi, koja hoče našo izpodriniti in uničiti. V tej moralnej zvezi hočemo dobiti pomoč v razvitek vsake posamezne slovanske narodnosti. No ta vez ni nikakor protidržavna, ker ni politična, marveč duševna, koj o imajo i Nemci i Italijani. Ta vez je le narodnost in jezik, jezik i v kniiževnosti, i v cerkvi — slovanska liturgija. Poslednja je svetinja našega naroda, katero so papeži potrjevali, škofi zagovarjali in širili, ugledni duhovniki so bili in so njeni apostoli. Ona je privilegij našega naroda, za kateri nas nasprotniki lehko zavidajo. Toda krogi, kateri imajo nalogo, razširjati kulturni in duševni razvoj naroda, morali bi ta privilegij zagovarjati, ne pa uničevati, kakor je uže zopet začel znani škof Nakič. A kakor se sliši, mislijo se pritožiti v Rimu. — Do pravic naših se mora priti in se pride! — Bodočnost je naša. 50 letnica smrti M. J. Lermontova obhajala se je svečano po vsej Rusiji 27. m. m. Rodil se je ta po vsej Evropi občudovani pesnik-velikan v Moskvi 1. 1814., a umrl v dvoboju z majorjem Martynovim 1. 1841. —- Lermontov, kakor piše M. V. Š. v Svetu, je zaslužil s polnim pravom ime velikega pesnika, Ako pomislimo, kako kratko je bilo njegovo življenje (umrl je še pred 27. letom svoje starosti), začudimo se nehote njegovemu geniju, kateri se ni bil še dobro razvil, a dovršil tako znamenite poeme, kakor so: »Demon", „Bojarin Orša", »Mc/yri", »Valerik" i dr., polne poetične fantazije, čuvstva in navdahnenja, koje je harmonično združil in izrazil v čarajočih, melodičnih stihih... Bil je pravi Rus. goreče ljubil svojo domovino in hrabro bojeval se za njo; ljubil je i priprosti narod — v mnogih pesnih posvetil je nekoliko toplih vrstic ruskemu ljudstvu. — Njegova poezija je živa. Cenili jo bodo baš tako vnuki in pravnuki, kakor jo cenimo mi in so jo cenili naši otci... Njegovi proizvodi prevedeni so na vse evropske jezike. Sedaj, ko sme izdajati vsakdo njegova dela, izda tudi A. F. Marks v Petrogradu vse njegove zbrane spise, urejene in z novimi, ne še natisnenimi spisi pomnožene po A. I. Vvedenskem. Cena 2 rub. s poštnino vred. (Glej oddelek »Književnost"). Pohod francozke mornarice v Kronštatu je še vedno predmet časnikarskih razprav. Vsi listi, posebno pa nemški mnogo pišejo o tem; poslednji pa v enomer trde, da nimajo vse te slavnosti nikakega pomena, da je samo demonstracija proti trojni zvezi, da pa nikakor ni mogoče misliti na to, da bi Rusija šla s Francijo, ako bi prišlo do vojske. Ruski in Francozki listi smatrajo kronštatski pohod francozske mornarice in vse slavnosti, katere so bile pripravljene Francozom na čast v Kronštatu in Petrogradu, resnim dokazom, da se francozki in ruski narod bližata, ter vedno bolj spoznavata, da imata vzajemne interese, katere bodeta morala, ako bode treba, tudi združeno braniti. Pri vseh slav-nostih naglašala se je želja ohraniti mir. Torej se ni bati, da bi se od te strani začel razpor. — Političen pomen torej imajo vse te slavnosti; a nemški listi to zanikavajo samo zato, ker se je vse to vršilo, ne da bi mogla Nemčija to zaprečiti ali kako drugače pokazati svoj vpliv. Nekdaj, in tega ni davno, ni se zgodilo v Evropi nič posebno važnega, v čemur ne bi bila tudi Nemčija imela svoj delež, sedaj se je stvar začela obračati in nemški vpliv padati. To Nemci vidijo in to jih peče. Peče jih, da se bratita dva mogočna naroda, pred katerima se tresejo i oni, dasi so se bili izrazili, da razven Boga se ne boje nteogar. Peče. jih trijumf, s katerim so bili sprijeti Francozi od vse oficijalne in neofici-jalne Rusije. Pečejo jih velevažne besede, katere sta si brzo-javila car-samodržec in predsednik republike, in katere je govoril admiral Gervais: »Slavna ta mornanica je uže dovolj ovenčana lavrami, no prepričan sem, da pridobi Vaše Viso-čestvo (veliki knez Aleksej Aleksandrovič) k prejšnjim lavram nove! Vse se mi zdi kakor čaroben sen, tako velikanski so izrazi simpatije in naklonjenosti, katere se nam izkazujejo. Ponosni smo na te izraze, srečni, kajti osvedočeni smo, da ne veljajo samo nam, nego ljubljeni naši Franciji, katera te pozdravlja, o velika, slavna Rusija"! Rusija in Francija. Kakor smo poročali prišlo je francosko brodovje v ruski zaliv pri Petrogradu. Sam car, carica in carska rodbina so stopili na to brodovje; car je napravil napitnico, v kateri je povdarjal simpatije Rusije do Francije, in predsednik francoske republike Carnot se je zahvalil, povdarjaje iste simpatije Francije do Rusije. Ves Petrograd, vse odlično občinstvo je bilo po koncu in je tekmovalo z ruskim narodom v obče, kako bi iskreno izražalo svoja sočustvovanja. Mornarjem francoskim so napravljali take ovacije, kakoršne more le izkazati narod narodu ob najslovesniših trenotkih. Francoski mornarji so prišli tudi v Moskvo, in tu zopet so se ponavljale jednake velikanske ovacije. Nemška, in to velikonemška, kakor avstrijsko-nemška publicistika je do smešnosti pomanjševala ali pa prikrivala pomen teh simpatiških izraženj; ves politiški svet pa je soglasen, da Rusija in Francija ste storili velik korak dalje v približevanju, in da je zveza nastala, če ne formalna pa dejstvena. Francozi, kakor Rusi povdarjajo brez ovinkov, da odslej so oni pravi varuhi evropskega miru, in da je sedaj francosko-ruska zveza na jedni strani in zveza srednje-evropskih velevlastij na drugi strani. I tako konstelacijo pričenja nova doba za nadaljnje razvijanje evropske politike; politiški svet bode moral hote ali nehote računati z zvezo, kakor se je dejstveno izvršila o priliki, ko je bivalo francosko brodovje v ruskih zali vili. Ruska himna in marseillais doni od severa dc juga in spremlja oduševljenost dveh mogočnih narodov, ruskega in francoskega za skupne interese, a hkrati1, pretresa dušo in navdaja s strahom Nemce, ker se boje za svojo hegemonijo v Evropi. Prijateljstvo med Rusi iii Francozi je sicer uže staro in iskreno je bilo uže od nekdaj; toda sedaj, za bivanja Francozov v Kronstadtu, doseglo je vrhunec. »Bože carja hrani!" in ,Allons, enfants de la patrie" stana dnevnem redu i v Rusiji i v Franciji. Ko je prišel n. pr. ruski poslanik v Parizu Molirenheim 31. julija v Cautertes, kopališče v gorenjih Pirenejah, dočakalo ga je občinstvo z oblastmi vred z izvanredno svečanostjo. Župan imel je govor, v katerem je presrčno pozdravljal poslanika, a glasba je zasvirala rusko himno in marseillaiso. Ta presrčen sprejem ganil je barona Mohrenheima do solz in gologlav odgovoril je na pozdrav : »Ta toli presrčen pozdrav in, dovolite, ginljiva izjava simpatije, s katero častite zastopnika Rusije, mi je toli draga in gane me tem bolj, ker ni namenjena toliko meni, kolikor carstvu, koje zastopam. (Burni vzldici: Vive la Russie!) Sedaj, ko vas, kakor vam je znano, pozdravljajo v Rusiji, čutim se srečnega, ko vidim, da dobivajo pozdravi v Rusiji glasen odmev na Pirenejih. Živela Francija!" Četvrti shod tesnopiscev čeških in prvi shod ste nografov slovanskih v Pragi bode dne 15. in 16. avgusta t. 1. Slovenci se še malo pečajo s slovansko stenografijo. Želeti bi bilo, da se je kaj bolj poprimejo. Ob tej priložnosti možno si je ogledati češko razstavo. Program shoda je obširen in zanimiv. Etnografija v Čehih pridobiva čedalje več gojiteljev. Češki učenjak Dr. Č. Žibrt izdaja nov list pod naslovom: „Česky lid" (češko ljudstvo), v katerem bodo objavljali češki folkloristi in etnografi svoje študije. Ta list bode velezanimiv ne le za Čehe, ampak za vsacega ki se peča z ljudovedo slovansko. Akoprav je češko slovstvo prav dobro razvito ter delajo češki učenjaki na vseh poljih znanosti, bila je ta stroka do sedaj precej zanemarjena. Posamični možje so pač spisali tudi v tem obziru prav znamenito razprave, sistematično pa se do sedaj še ni gojila ni etnografija ni folkloristica. Češko razumništvo je pa spoznalo, da je sedaj zadnji čas, da se dohiti in popravi, kar je zanemarjenega, zato so nekateri učenjaki sklenili osnovati si v ta nr.men poseben list. Vrhu tega je sklenjeno, da napravijo 1892. 1. veliko etnografično razstavo češko v Pragi ter da popolnijo in razširijo zbirke te vrste, koje hranijo v muzeji kraljestva češkega. Te zbirke grajajo češki učenjaki, da so slabo urejene in silno nepopolne, hvalijo pa privatni muzej, češkega mecena g. Naprstka, ki je strokovnjaški urejen ter — v vsakem obziru popolnejši nego zbirke dejnega muzeja. Priznanje madjarskega učenjaka. Znano je, da so Madjari silni šovinisti in da si vsled tega nikdar ne upajo povedati si resnice o svoji preteklosti. Sreča, da so si priborili svobodo ter si osnovali neodvisno državo, v kateri po svoji volji gospodarijo ter sami vodijo osodo svojo in osodo podrejenih jim drugih narodnostij, jih je tako opojila, da snujejo in pišejo o velikih delih, katere so njihovi predniki našli na političnem in kulturnem polji. Ta šovinizem je zakrivil, da Madjari do zdaj še nimajo kritične zgodovine o svoji književnosti. No nedavno je izšel I. zvezek literarne zgodovine madjarske, katero piše mlad učenjak madjarski Zigmuncl Bodnar. Ta mož piše o preteklosti madjarski, kakor ni bilo dO sedaj navada mej njegovimi rojaki. Nemilo je raztrgal bojke o bogatstvu madjarske književnosti za časa najbolj omikanega ogrskega kralja Matjaša, Raztrgal je tudi bojko o zgubljenem narodnem epu, ki je bil baje še lepši kakor nemški Niebelungi. Narodnega epa nikdar niso imeli Madjari. Izgovori starejših pisateljev madjarskih, da so Turki vse uplenili in odnesli so prazni. Tacega blaga niso Turki odnesli, ampak bilo ga ni. O plemenu in jeziku madjarskem je Bodnar popolnoma odkritosrčen ter pravi: „V dosego naših vspehov nam je silno pripomoglo pomesanje naše krvi s krvjo slovanskih, germanskih in romanskih sodeželanov. Danes ne more nikdo reči, da se pretaka v njegovih žilah čista ma-djarska kri. To priznanje smo dolžni našim narodnim sosedom". To priznanje sicer ni Bog ve kaj; priča nam pa vendar, da se resnice ne more na večno tajiti, za Bodnarjem pride, to vsaj upamo pošten Madjar, ki bode svetu pošteno priznal, da so Madjari poljedelstvo, nošo, sploh vso svojo prvotno kulturo dobili od slovanskih plemen, katere so podjarmili. O tem jasno govori njih jezik, ki si je od Slovanov izposodil vse izraze za poljedelstvo in obrt. Antisemitizem v Srbiji. Celč v srbskem kraljevstvu začelo se je delovati in pritoževati se proti Židom. Predno so prišli naprednjaki na krmilo bilo je le nekoliko španskih Židov v Srbiji; a pod naprednjaško vlado pojavilo se je mnogo Židov iz Avstrije. Sedaj delajo nevarno konkurencijo trgovcem srbskim in sleparijo ter odirajo, kogar morejo. „Glas Naroda" svetuje Srbom, da naj ničesar ne kupujejo od Židov, dasi i po ceni prodajajo, ker le sleparijo, predavaje slabo blago za dobro. Kako slovanske občine Nemce zatiraju kaže nam nastopna primera. Zadnjega decembra 1890. naštetih je bilo v Pragi 27.000 Nemcev. Za te mora pražka občina vzdrževati 63 razredov osnovnih šol. Na Dunaju našteli so istega dne 63.834 Cehov. Dunajska občina ne vzdržuje za nje niti jedne osnovne šole, pač pa de'a privatni osnovni šoli česk;, katero vzdržujejo češki rodoljubje ob svojih troških, vse mogoče zapreke ter jej neče dovoliti pravo javnosti akoprav je učni vspeh na tej šoli izvrsten. Slovanom v Trstu se nič bolje ne godi nego Čehom na Dunaju. Slovanov je v mestu Trstu najmanj šestkrat toliko kolikor Nemcev, a vender imajo Nemci če ne na občinske, pa na državne troške tri osnovne in dve srednji šoli. Tako se Slovencem godi v vseh mestih na Primorskem, južnem Štajerskem in Koroškem. In vender lehko vsak dan čitamo v nasprotniških listih o nevarnostih, ki Nemcem in Italjanom preti od Slovanov! Ruske drobtinice. Ct itipv no hiitkA, rojiosry pyoaxa. Naš znanec VI. S. Solovjev opravičuje se in veli, da ni prešel iz slovjanofllskega tebora v zapadniški. Vendar pa pravi, da je staro slovjanofilstvo imelo v sebi zrno, iz katerega da se je razvil sedanji ruski šovinizem (icjjiaflecTBo), a da je bilo v slavja-nofilstvo kristijanskih t. j. zares človekoljubnih in liberalnih načel. Sedaj pa da jih ni, ker se je slavjanofilstvo razpalo, pa so jedni postali zapadniki, drugi narodniki, antisemiti itd. „M. Ved." pravijo na to (št. 155 t. I.), da se liberalizem, kakoršen je v Evropi, ne da družiti s kristijanstvom kakor to dela — VI. S. Solovjev. V Varšavi so fanatiki napali neke urednike poljskih listov, ker jim niso bili dovolj goreči. Poljski česopisi molče o tem. C. Književnost. Knjižnica ., Družbe sv. Cirila in Metoda*. Na svetlo daje in zaloga družba. VI. zvezek Pesni Valentina Vodnika. Uredil Fr. Wiesthaler. V Ljubljani, 1891, str. 64. Nevezane stanejo 15 kr. vezan 20 kr. Tu je uže zopet jako lep dar za našo mladino! Omisliti si jih more vsakdo radi nizke cene, zaradi tega jih gorko priporočamo vsakemu Slovencu. Nobedna slovenska družina bi ne imela biti brez knjižic, koje izdaja »Dr. sv. Cirila in Metoda". Polsko-czeski sloivnik ksieszonkowy. Kapesni slovnik polsko-česky. Spisal Hora. Praha 1890. 3 gld. 60 kr. Elsjiopi/ccin u JLurm, Oneprai ibjt, ncTopin ropo,a;oBi bt, Et.iopyccin. Spisal V. K. Stukalič 1891. IlaSopuiim crareu j.ia TeopenraecKaro imv^renia odpa-moitT, pvccKoft JiirrepaTypti. livarne 4. MocKBa 1891. Cena 1 rub. Skice Lito-Windijjske II. Teoryja nazvvisk na-awa. Edvvard Bogastavski. V Krakovu. Založil pisatelj. Glavna zaloga v knjigarni Gebethnera i spol. v Krakovu. XVIII. knjiga „Starih pisaca hrvatskih", v kojej so »Pjesni razlike Dinka Iianjine, vlaštelina dubrovačkoga". Ži-votopis i obširni predgovor napisal M. Valjavec. CpncKe Hapodue njecue. Cfcvjiho iix n Ha CBifjoT H3-Sao ByK CTe. A. JoraHeoHa. 1891. r. I],. 60 k., CTp. 715. Razvoj školstvi v krdlovskem hlavnim mesti Praze pod spravou českeho zastupiselstva v letech 1860 až 1890. V Praze. Nakladem duchodu kralovskeho hlavnfho mesta Prahy. Izšla je C V. knjiga „ Radau jtigoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, v kojej je med drugim i »Prinos k naglasu u (novo) slovenskom jeziku. Naglas u infinitivu i supinu — od M. Valjavca." Zdkladij slovanskeho rtjchlopisu a jeho naprostl appli-kace na jazyki cizi s uplnou soustavon jazyka českeho fran-conskehe nemeckiho a latinskeho s ukazkami textu i v ostal-nich jazycich slovanskych i jinych. Spisal Alois Holas, suppl. uČitel gymnasia a učitel tesnopisu českeho i nemeckelio. V Uherskem Hradišti 1891. Nakladem vlastnim. Časov i otdzkg. Vzdava a pofada vydavatelstvo »Časopisu českeho studentstva. Čislo 1. Češka universita na Moravč. Napsali Fr. Derkaa Fr. Vahalik. Cena 45 kr. „SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu jo za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. n za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44 Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in urednik: Julij Mikota.