NOVA PRAVDA X Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev. >* Parlamentarizem. Ko so naši predniki slavnega spomina j ne dal pribiti na križ, če ne bi imela vsa stvar sprevideli, da jim pri najboljši volji nedostaje težkih realnih posledic. Ali so meddržavne po-časa, da bi se ob lepih jutranjih urah (zlasti; godbe javne ali tajne, to našega malega kmeta spomladnih in poletnih) zbirali na trgu in vsi trenotno manj briga kot davčna eksekucija, skupaj odločali kot nekdanji Atenci o blago- neprijetno pa bi znal to občutiti v primeru bilju in smrti svi tih sobratov, na drugi strani vojne. Tudi ni važno, ali si gospod Ninčič in pa z;.pot niso občutili posebnega veselja, da j Mussolini bolj gorko ali bolj hladno gratuli nistri. Tudi je čisto izven vsakega dvoma, da-zaenkrat niti najboljši parlament ne more delati lepega vremena in preprečiti prelomov oblakov, nič manj gotovo pa ni, da bi se sčasoma podrli obrežni nasipi sami od sebe, če se ne popravljajo, kajti nič na svetu ni večno, kvečjemu Nikola Pašič. Ko pa začne voda poplavljati rodovitne pokrajine in se začnejo za poplavljence odtrgovati uradnikom plače bi vso to oblast in moč vrnili knezu, od ka terega so jo ravnokar dobili zlepa ali zgrda, i italijanski m prirejati- cvetlični dnevi kakor za kakšne rata ob vsaki priliki in nepriliki, ampak ko bo plesne venčke, se pa le zdi tu in tam komu, imperijalizem začel gospodarsko so sklenili, da bodo preveseli te od boga jim j pritiskati našega malega človeka ob zid, ta- : krat sc bo marsikdo spomnil, da baje nekje | stoji na papirju kontrola parlamenta nad mi- da bi bilo dobro pogledati, kam je dala vlada denar, ki je bil od parlamenta določen za popravo nasipov. 2alibog pa so hudourniki odplavili tudi .parlament. Bol Mehike z Vatikanom. podarjene in od kneza izsiljene pravice na svoje zastopnike, ki naj bi jih'uporabljali v svoj in deloma tudi v prid naroda. Tako so sklenili ti modri očetje, tako sc je zgodilo in se godi še dandanes, samo malo drugače. Dotični zastopniki naroda so namreč kma- *u... m0ird^ !^° dr,Ki ■ m.estr> Na drugi strani zemeljske krogle, v Me- nadvlado nad nezavednim prebivalstvom tudi njih . .da ne morejo biti stalno z tiani, c a je, hiki, se je pričel odločen boj, ki naj enkrat tedaj, ko je zavladal zarije neprijateljski režim. To nam pojasni, zakaj da se prejšnje vlade niso upale uveljaviti dosledno zakona o ločitvi cerkve od države, katerega obseza ustava iz i. 1917. Kljub temu. da so bili že takrat to preokoren aparat, zato naj se zbirajo za-jza vselej uredi cerkvena vprašanja v zmislu stopnui samo ob vv‘i; \em času, da icsr.o. ločitve cerkve od države in odkaže Vatikan vazne zadeve, sklepajo in razveljavljajo za- v gotove meje ; M!!'’ . • H so. kakor sej Boj vlade in naprednega prebivalstva v - pravi, od cfnnffs dn TTffTTT to .fe uprava, pa ■prepusti zopet od zastopnikov izbranim za- c,ržavi Proti Katoliški cerkvi jc obrnil pozor- prepovedani samostanski redovi in verske pravcato križarsko vojsko stopnikom. to je ministrom, ki jo bodo po j svoji vesti, po naročilu in pod kontrolo po-j sl a nete v in v imenu poglavarja države vodili nepristransko in v splošno korist. Tako se je začela moč oddaljevati od na-1 roda in približevati zopet svojemu izviru, to! čeli klerikalci se pravi, prehajati je začela in prešla zopet i proti vladi in jo skušajo vreči. Mehikanski na one, ki so jo imeli stoletja in ki so jo le predsednik jc bi! izobčen in katoliški duhov-neradi dali za trenotek iz rok. Iz uprave jc j niki ščuvajo proti državni laiški šoli. Vlada jc zopet postalo vladanje in poslanci so zopet' odgovorila z obtožbo knezoškofa in vseh osta-zdrkmh na stopnjo borcev za pridobitev pra-jiih škofov zaradi kršenja cerkvenega zakona, vic narodu, kakor bi ne bil že imel enkrat! Klerikalni tisk po vsem svetu prikazuje narod in z njim poslanci pravice v svojih; mehikanske duhovnike kot mučenike in pri-rokali. : merja celo tamošnji položaj katoliške cerkve 'i\. t<; ar£umentiranje pravilno, zato' s preganjanjem prvih kristjanov za časa ritn-vam služijo v dokaz vse revolucije začenši s skega cesarstva. prvo francosko in tudi drugod bi se našle j Treba si je torej pojasniti, kakšni vzroki s edi, ki kažejo na ta, danes ze prehistoričen. so privedli mehikansko vlado do tako ostrega a ' ..--ti | nastopa proti cerkvi in v koliko je njeno po- asa ustava n. pr., ki H i siarejsa kot petj stopanje upravičeno. In treba je takoj spo-et. ima takoj v začetku nek paragraf, ki četka povedati, da mehikanska vlada ne dela nost celega sveta k tej južnoameriški repub- šole, se prepoved ni uveljavljala in pouk je liki, ki jo stalno zvijajo in vznemirjajo krvavi j ostal tudi nadalje po večini v duhovniških ro- provrati. Po poslednjih odredbah vlade proti, kali. Samostani pa ne samo da se niso raz-cerkvi, po izgonu tujih duhovnikov, konfiska-: puščali, nastajali sc šc vedno novi. Prav tako ciji cerkvenega premoženja, razpustu meni-1; je bilo s prepovedjo politične delavnosti du-ških redov in ostalih, strogih odredbah so pri- hovnikov in s prepovedjo, da duhovniki ne nekoliko spominja na to. Tam stoji namreč, da je država Srbov, Hrvatov in Slovencev ničesar drugega, kot enostavno izvaja in uveljavlja določbe mehikanske ustave iz 1. 1917., ustavna in parlamentarna monarhija. Ustavili ki so bile vanjo vnešene na podlagi žalostni! se bomo samo pri izrazu Parlamentaren. V izkušenj, ki so jih v Mehiki doživeli s katodni izrazu ni vsebovano samo to, da morajo liško cerkvijo. Katolicizem je bil v tej državi Irrieti ministri, ki jih imenuje kralj, zaupanje1 vedno razvraten element in od vsega početka, parlamentarne večine, ta izraz pomeni pred- ko je postala Mehika španska kolonija pa do vsem, da se naj odigrava politično življenje narodnega osvobojenja I. 1S10. je državo ob-v glavnem v parlamentu, da jc parlament kot j vladovala trda in brezobzirna diktatura ka-zakonodajalec prvi činitelj in uprava pride' toliških duhovnikov, na veliko škodo kuitur-sele na. drugem mestu. Tako stoji v ustavi. V, nega " ’ praksi pa je to tako, da je danes naša država upravna oligarhija. Težišče vsega je pri mi- nistrskem svetu, ki brez kontrole parlamenta po dobri in slabi volji upravlja državo kakor kako privatno veleposestvo. Očetom parlamentarizma bi bilo najbrže hudo v grobu, če bi to videli, današnji rod pa jc prinesel marsi-•kaj težkega in bi se za idejo parlamentarizma in socijaluega napredka zemlje. Toda tudi po osvobojenju Mehike so se republikanci in demokrati morali stalno boriti proti cerkvi, ki se ni hotela odreči svojini predpravicam in vodilni politični poziciji. Drug drugemu so sledili prevrati, ki so hitro zapored spravili na krmilo zdaj napredno, zdaj zopet klerikalno vlado. Toda katoliki so si znali ohraniti svoje vplivno stališče in duhovno smejo biti tuji državljani. Duhovništvo se je še nadalje posvečalo politiki in tujci, pred vsem Spanci, so drli v Mehiko, da se okoristijo z nevednostjo prebivalstva in naberejo velike svotc za svoje škodljivo delovanje v zemlji. Prejšnje vlade niso imele dovolj poguma prisiliti klerikalce k spoštovanju ustave in izpolnjevanju državljanskih dolžnosti. Razmere so se izpremenile šele, ko je natopil sedanji prezident Calles. Prva skrb njegove vlade jc bila, da obnovi spoštovanje do ustave, vzbudi v prebivalstvu zavest državljanske odgovornosti in prepreči nadaljnjo škodo, katero je po kulturni strani povzroče-vala cerkev. Vlada je prijela za delo z občudovanja vredno energijo. Pričela je graditi državne šole, ustanavljala je v vseh večjih mestih knjižnice, skrbela je za moderniziranje in izboljšanje državne uprave in se sploh trudila, da dvigne kulturni niveau mehikanskega naroda na svetovno višino. Po vseh krajih so se razšli znameniti govorniki, ki so prirejali prosvetna in poučna predavanja za ljudstvo. Pre-zident Calles jo skušal doseči, da bi država tudi gospodarsko zadoščala sama sebi in izvede! je nekatere globoko segajoče socijalne reforme. Pri vsem svojem delu se je vlada opirala na socijalistične stranke in napredne korporacije, ki so jo goreče in požrtvovalno podpirale. Če pa naj bi se ogromno kulturno delo za povzdigo zemlje posrečilo, je bilo treba zlomiti ostri odpor katoliške cerkve proti zakonu o ločitvi cerkve od države! In tudi tukaj je vlada postopala strogo po določbah ustave. Razpustila je samostanske redove, zrušila samostanske šole, v katerih se učenci niso naučili ničesar razen praznovernega tercijal-stva in izgnala je vse duhovnike, ki niso bili mehikanski državljani. In če je zaplenila cerkveno premoženje, je bilo tudi to njena pravica in je tudi pri tem postopala skladno z ustavnimi določbami. Kajti že v konstituciji iz 1. 1857. se omenja nacijonalizacija cerkvenega premoženja in ustava iz 1. 1917. izrecno prepoveduje verskim družbam kakršnekoli fonde in posestva. Klerikalci niso mogli upati, da bi jim uspelo izpremeniti ustavne določbe zakonitim potom in zato so nastopili nezakonito — v Mehiki že navajeno pot — skušajo izzvati državni prevrat in poraziti vlado z nasiljem. Takoj spočetka, ko so prvi duhovniki, tujci, morali zapustiti Mehiko, so katoliški duhovniki naščuvali prebivalstvo do krvavih krajevnih uporov, katere pa je vlada takoj v kali energično udušila. Duhovniki so segli tedaj po drugem sredstvu. V St. Louis Potosi, v Francfortu in drugih mestih so se pričele solziti svetniške slike, ponoči so svetniški kipi hodili po cerkvah in plakali nad preganjanjem cerkve in duhovnikom so se prikazovali različni čudežni pojavi. Toda tudi tukaj si je vlada znala pomagati. Kakor hitro se je kje zgodil kak čudež, so uradi zadevo strogo preiskali, razkrinkali goljufijo, krivca zaprli in napredni govorniki so takoj pojasnili prebivalstvu, kako da jih cerkev slepari. In konec je bil čudežev. Katoliki se niso strašili nobenih sredstev. Njihove metode so se pokazale v pravi luči, ko je papež poslal v Mehiko svojega odposlanca škofa Caruana, da bi tam vodil boj proti vladi. Ker je Caruana vedel, da bi kot duhovnik-tujec ne mogel ostati v Mehiki, jc hotel rnehikanske urade preslepariti z Iažnji-viini in napačnimi navedbami. Ko so ga uradniki vprašali, zakaj da gre v Mehiko, je dejal, da gre na izlet kot turist. Na vprašanje, katere jezike govori poleg angleščine, je odgovoril, da nobenega, dasiravno je rojen Italijan in govori poleg tega tudi španščino (mehi-kanski občevalni jezik). Toda najzanimivejše je bilo, ko so mehikanski uradniki hoteli vedeti, kateri veroizpovedi da pripada. Na to Poročilo Delavske zbornice za Slovenijo. Delavska zbornica je sklenila fzdajati poročila o svojem poslovanju. Taka poročila bo izdajala po potrebi, po možnosti pa vsaj vsakega četrt leta. Prvo njeno tako poročilo je izdala za mesece: marec, april, maj, junij in julij t. I. in bomo iz tega poročila tudi mi posneli, kar je za naše delavstvo važnega. Sestava zbornice po volitvah. Delavska zbornica sestoji iz 50 članov, izvoljenih od splošne skupine, in iz 10 članov, izvoljenih od skupine privatnih nameščencev. 1.) Klub strokovne komisij je z 29 člani, predsednik g. France Svetek. 2.) Krščansko-socialni klub s 17 člani, predsednik g. Franc Terseglav. 3.) Narodni klub z 11 člani, predsednik tov. dr. Joža Bohinjec. 4.) Socialdemokratlčna skupina z dvema članoma. 5.) Zastopnik organizacije privatnih nameščencev. V upravnem odboru Delavske zbornice so: Mel-hijor Čobal, Rado Čelešnik, Rudolf Juvan, Ivan Gajšek, Joža Golmajer, dr. Anton Milavec, Ivan Makuc, Alojz Sedej, Ivan Silvester, Franc Svetek, Valentin A. Urbančič in Ulrih Vospernik. vprašanje je apostolski prelat katoliške cerkve in posebni odposlanec papeža Pija XI. svojo cerkev popolnoma zatajil in drzno izjavil, da je — protestant. Seveda so ga takoj izgnali iz Mehike in mehikanski poslanik v VVashingtonu je objavil točen prepis uradnega protokola njegovih izpovedi, katerega original je bil na zahtevo vsakomur pri njem na vpogled. Callesova vlada se z ničemur ni dala ostrašiti od svojega ustavnega postopanja in prepričanja. Nič niso pomagale papeževe pritožbe in grožnje, nič diplomatično posredovanje Vatikana. Duhovniki so se torej odločili k poslednjemu, najradikalnejšemu koraku, katerega neuspeh bi pomenil popolen poraz zanje. Od 1. avgusta so prestali izvrševati službo božjo, prestali asistirati pri pogrebih, porokah in krstih, proglasili so skratka versko stavko. Mislili so, da se bo nezavedno prebi- Železničarji v Kakor vsi ostali državni nameščenci, tako se morajo tudi naši železničarji trdo boriti za svoje pravice. Na svojih zadnjih zborovanjih v Ljubljani in Mariboru so sklenili resolucije, ki so jih razposlali vsem merodajnim činitcljem. Iz resolucij samih je razvidno, kako upravičene so zahteve železničarjev in da bi vlada morala tem zahtevam ugoditi ne samo v interesu želenzičarjev, temveč tudi v interesu železniškega prometa in varnosti potnikov. Resoluciji se glasita: I. Železničarji, zbrani na javnem shodu Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev dne 28. avgusta 1926. v Mestnem domu v Ljubljani in 31. avgusta 1926. v Mariboru, najodločneje protestirajo proti premalim kreditom za delavstvo direkcije državnih železnic Ljubljana in nameravanemu odpustu delavstva. Odpust delavstva v ekse-kutivnih oddelkih pomeni propast železniškega prometa v Sloveniji in s tem tudi gospodarsko propast Slovenije. Od direkcije državnih’ železnic Ljubljana zaprošeni naknadni krediti so minimalni in se morajo Delovanje zbornice. Upravni odbor je imel doslej 7 sej, finančna kontrola 5. Upravni odbor je imel težko nalogo, zasigurati zbornici denarna sredstva. Šele po dolgili bojih se mu je posrečilo izvojevati odobritev proračuna, ki je bil s 1. avgustom t. 1. odobren. Delavska zbornica je izdelala in izdala statistiko vajencev v Sloveniji. Tudi izdeluje statistiko o staležu tovarniških delavcev in obrtnih pomočnikov v področju Slovenije. O tej statistiki bomo tudi mi pisali. Delavska zbornica se je pečala s študijem našega narodnega gospodarstva, da tako dobi vpogled v gospodarske in socijalne razmere. Delavska zbornica je stala pred težkimi nalogami z ozirom na težko gospodarsko krizo, ki jo preživlja naše gospodarstvo. Veliko pažnjo je posvetila rudarjem in pravi poročilo o rudarskem vprašanju naslednje: Ze v našem lanskem letnem poročilu smo opozorili na to, da je stale/, rudarjev v naših rudnikih nenormalno visok in da je pričakovati v naših premogovnikih krize. Ta kriza je nastopila v prvi polovici tega leta v nepričakovani ostrini. Naši rudniki so zmanjšali v času od januarja do maja 1.1. stale/, svojega delavstva za več kakor 2700 oseb. Največje so bile redukcije pri našem največjem rudarskem podjetju, Trboveljski premogokopni družbi, ki je zmanjšala stalež svojega delavstva za vec nego 2600 oseb, pri Čemer je nadaljnjih 3000 oseb valstvo, katerega veliko še danes slepo veruje duhovnikom, vzdignilo, da bo nastal prevrat in na Callesovo mesto stopi klerikalec, ki bi uničil tako upapolno pričeto delo narodovega prerojcnja. Težko je predvidevati, kako se bo boj razvil in kdo bo zmagal, ker posebno gospodarska moč klerikalcev v Mehiki je velika. Toda prav nobenega dvoma ni, na kateri strani so naše simpatije. Callesova vlada se bori za kulturno, gospodarsko in socijalno osvobo-jenjc države iz jarma nazadnjaštva, duševnega suženjstva in fanatičnega klerikalizma. V interesu mehikanskega naroda in svetovnega napredka želimo, da bi to osvobojenje dosegla velika republika čim preje, popolnoma in za vedno. Ker v tem boju ne gre za vero, temveč za politične in finančne pravice, ki si jih hoče cerkev prilaščati. * boju za svoje brezpogojno od Ministrstva za promet takoj odobriti, ako se hoče obvarovati državo nepregledne škode z izgubo transitnega prometa, ki se mora občutno zmanjšati, oziroma sploh ustaviti, in ako se hoče sploh omogočiti jesensko izvozno sezono. Poprava prog v območju direkcije Ljubljana je neodložljiva vsled vremenskih neprilik in dosedanjega slabega vzdrževanja, kjer niso bili od prevrata nobeno leto nakazani zadostni krediti ne za osobje, ne za potreben materijah Odpust delavstva iz državne železniške službe pomeni poleg dejstva, da država s tem po nepotrebnem povečava število brezposelnih, obenem tudi veliko izgubo v narodno-gospodarskem oziru, ker bodo stroški za popravo popolnoma upropaščenih prog in ostalih železniških naprav dnevno večji. Ukinitev 20%ne cksekutivne doklade nenastavlje-nemu osebju eksekutive pomeni direktno kršitev čl. 26. zakona o državnem prometnem osobju in bodo železničarji branili to zakonito pravico z vsemi pravnimi sredstvi. Radi poplav nastalo‘škodo v posameznih pokrajinah naše države ima vlada pravico, dolžnost in sredstva nadoknaditi potom posebnega zakona delalo v teh rudnikih skrajšano, samo po okrog 18 šihtov na mesec. Kemična tovarna v Ljubljani, kjer je bilo zaposlenih nad 100 delavcev, je ustavila svoje obratovanje. * Tudi železniška uprava grozi z obsežnimi redukcijami. Ves ta val brezposelnega delavstva išče na vseh straneh rešitve in odpomoči in zahteva preko svojih organizacij, da ga podpira pri tem predvsem Delavska zbornica. Zlasti v rudnikih so zadele rudarje obsežne in nagle redukcije kot socialna katastrofa najhujse vrste. Zbornica je storila vse mogoče, da zalntercs tu za položaj rcducirancev javnost ter oblasti m^ da vpliva tudi na Trboveljsko pretnogokopno družbo, pri kateri so rudarji pred redukcijo delali, da podpre reducirance iz svojih rezerv. Trboveljska premogokopna družba je dovolila na večkratne intervencije rudarskih organizacij, Delavske zbornice in rudarskega glavarstva za vse oženjene rudarje, ki so delali skrajšano, enkratno doklado v iznosu 300 Din na rodbino. Razen tega je povrnilo tudi potne stroške za rodbine, ki so se izselile. Izseljevanje rudarjev. Preko državne borze dela v Ljubljani in Francoske izseljeniške družbe «Socicte d’ Emmigratlon* v Zagrebu se je izselilo do sedaj 330 rudarjev v za vse državljane enako po njih finančnih zmožnostih in z uporabo raznih finančnih rezerv. Sklenjena redukcija draginjskih doklad aktivnih in upokojenih državnih nameščencev pomeni nesocialen in nekulturen čin nad najslabše plačanim stanom v državi in popolno neuinevanje dolžnosti vlade na-pram svojim uslužbencem ter izroča vse javne nameščence gospodarski in socialni propasti. Pozivamo vrhovno vodstvo organizacij v Beogradu, da z vsemi sredstvi ščiti pravice javnih nameščencev Z ozirom na vedno pogosteje se pojavljajoče vesti o splošni redukciji železniškega osebja, izjavljamo, da je redukcija na železnicah v naši državi nemogoča, ker je na podlagi uradne statistike dokazano, da imajo posamezne direkcije premalo osebja. Potrebno -pa je, da se nujno izvrši reorganizacija celokupne železniške službe, o čemur je Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev predložilo že nebroj predlogov in resolucij. V svrlio pravične in pravilne porabe dovoljenih krčditov za doklade, zahtevamo, da se takoj izdajo tozadevni pravilniki po od Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev predloženih predlogih in se že izdani pravilniki pravilno vedno nujnejša vsled vedno pogostejših deložacij. Zahtevamo, da Ministrstvo za promet da kredite za železničarska stanovanja in posojila železničarskim stanovanjskim zadrugam. Na shodu zbrani železničarji izjavljajo, da bodo z vsemi zakonitimi sredstvi branili svoje pravice, ker je to z državnega stališča neobhodno potrebno, da se prepreči popolna upravna anarhija. H. Slovenski železničarji vseh kategorij pričakujejo, da bode direkcija državnih železnic v Ljubljani smotreno in energično branila obstoj slovenskih prog in svojega osebja. Apelirajo na celokupno slovensko javnost, da brez razlike na politično situacijo z vsemi silami brani slovenske železniške proge propasti. Ugotavljajo javno, da krediti za osebje in potrošni materija], ki so odobreni v proračunu generalne direkcije državnih železnic, niso pravilno in pravično razdeljeni na poedine direkcije. Najslabše je do-tirana direkcija Ljubljana vzlic dejstvu, da ima naj-! gostejši vlakovni promet in percentualno največje | dohodke. Transitni promet je v nevarnosti, istotako lokalni promet. Redukciji delavstva v eksekutivnih j oddelkih mora slediti samo propast naše industrije | in trgovine in s tem gospodarska propast Slovenije. Res je v tej zadevi intervenirala Anglija in čuje se, da je bila za ta korak naprošena od Italije. Kljub temu pa je prišlo do kolektivne demarše Jugoslavije, Grške in Romunije v Sofiji. Poslaniki vseli treh držav so preteklo sredo izročili bolgarskemu zunanjemu ministru skupno noto, v kateri so navedeni konkretni slučaji, ki so prisilili Jugoslavijo, Grško in Romunijo za skupen nastop proti Bolgariji. Nota ugotavlja odgovornost bolgarske vlade za delovanje komitašev in zahteva v resnem tonu od nje, da zatre organizacije makedonstvu-juščih, ki s svojimi zločinskimi napadi ogrožajo stalno naše obmejno prebivalstvo. Bolgarija je dolžna to storiti, ker je pri mirovnih pogodbah svečano prevzela dolžnosti, da bo aktivno pomagala pri zatiranju komitaških tolp. Nota tudi poudarja, da so bolgarski vladi dobro znani voditelji in organizatorji makedonstvujoščih in da je sedaj čas, da dokaže, ali misli s svojimi obljubami, danimi pri sklepanju mirovnih pogodb, resno ali ne. Ko pišemo te vrstice, odgovor bolgarske vlade še ni znan. Sestal pa se je ministrski svet, ki je razpravljal o noti in bolgarski zunanji minister Burev je izjavil, da hoče Bolgarska z vsemi svojimi sosedi živeti v najboljših odnošajih. Gradnja stanovanj za železniško osebje postaja «Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10/36, pošlje vsakemu naročniku «Nove Pravde« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! Politični Občinske volitve v Srbiji. V nedeljo se vrše v Srbiji in Črni gori občinske volitve in ker bo njihov izid nekako merilo za izid prihodnjih skupščinskih volitev, jih pričakujejo vse stranke, vladne in opo-zicijonalne, z veliko napetostjo. V ospredju stoji spor med beograjskimi radikali, vsled katerega je verjetno, da pade beograjska občina, v kateri so že desetletja vladali radikali, v roke davidovičevcem. Bobič, dosedanji podžupan beograjski, se namreč Uijkakur ueče ukloniti ukrepu Klavnega odbora ra-dikalske stranke, ki ga je iz stranke izključil in nastopa s svojo lastno kandidatno listo. Ker je stranka Davidovičevih demokratov v Beogradu zelo močna, je verjetno, da bo vsled razcepljenosti radikalov odnesla zmago. Podobna situacija je tudi v drugih večjih mestih Srbije. Radikali se cepijo radi osebnih vprašanj, opozicija pa nastopa kolikor toliko složno in zelo’verjetno je, da bo kljub vsemu nasilju, ki ga uganja vlada nad volilci, prinesla prihodnja nedelja za radikale težko razočaranje. pregled. Ne bo nič. Klerikalci se silno trudijo-, da bi usta-1 novili za bodoče ljubljanske občinske volitve zopet enotno fronto pod blagodonečim naslovom «Zveze delovnega ljudstva*. Sklicali so, oziroma pustili sklicati že dva sestanka, kjer naj bi socialistične stranke padle na kolena in poljubile roko knezo-škofu ljubljanskemu. Pa ni šlo. Socialisti vseh smeri — žalibog jih je veliko — so se zahvalili za bojni pohod pod papeževo zastavo in skupna fronta je padla v vodo. S tem pa tudi nada klerkikalcev, da bi še led a j zavladali na mestnem magistratu ljubljanskem. Kolektivna demarša v Sofiji. Kakor smo že poročali, je vsled vpada bolgarskih komitašev na naše ozemlje v južni Srbiji, nastalo med tamošnjim prebivalstvom velikansko razburjenje in vlada je bila prisiljena, kazujte vajencem takega dela. pri katerem je ne- nave. Nato pride na vrsto kultiviranje pustinj. Podpiralo se bo pred vsem osnovne stroke: poljedelstvo, železno in stavbno stroko. Do jeseni bo izdelan delovni stavbni načrt za tri leta. Tudi državne železnice bodo skrbele za zmanjšanje brezposelnosti. Daljše delo bo dalo grajenje cest in njihova prilagoditev potrebam modernega prometa, posebno avtomobilskega. Komunisti so predlagali, da naj se skrbstvu za brezposelne nakaže 300 milijonov mark. Sprejet je bil predlo?: narodnoKospodar-skega odbora, ki smeri k temu, da bi se z zasilnimi deli trajno zaposlilo 500.000 delavcev. Predlog omenjenega odbora našteva sledeča zasilna dela: 1. Graditev cest in izboljšanje njihovega stanja; 2. kultiviranje pustinj in močvirij; 3. dela v svrho plovnosti rek in graditev kanalov; 4. reguliranje rek in potokov; 5. izkoriščanje vodnih sil; 6. graditev stanovanjskih hiš; 7. elektrifikacija železnic. Nadalje se zahteva sklenitev dolgoletnih reparacijskih dobavnih pogodb in pa uporaba stvari že sporazumeli in sedaj se jim je posrečilo kapitala, ki se nudi na dnevnem denarnem doseči, pri vladi, da bo izdan zadevni zakon o pod- varnost zvišana in pri katerem je potrebna posebna izkušenost, da se človek obvaruje nezgode. Odločno )repovejte vajencem odvzemati ali kaj izpreminjati j pri varnostnih napravah. Čistota, rod in točnost pri delu so najboljša zaščita pred nezgodami. Vcepljajte zato vajencem' te lastnosti in skrbite, da jim boste sami v ‘vsem vedno v zgled. Delavci, ki ste si z dolgoletnim izkustvom pridobili znanje, kako varovati svoje zdravje, vplivajte na svoje mlajše tovariše, da naj se ščitijo nevarnosti, katere jim groze pri delu, in opozarjajte jih vedno znova nanje. Ker poznanje nevarnosti je prvi pogoj za odvrnitev nezgod. Brezposelnost in brezposelna podpora na Madžarskem trgu, v produktivne namene. Jasno je, da se Za problem brezposelnosti, Stalno Siri in ker zaradi tega beda v mestih na živo1 zanima vsa nemška javnost. Letos bo'rašča, se je vlada odločila, primerno podpreti pri-izplačano na brezposelnostnih podporah 1300 zadete. Po zakonskem predlogu bo znašala pod-milijonov mark (l M = 14 Din), kar pomenja pora 40 odstotkov normalne mezde. Podporni fond strašno obremenitev državnih financ. Še strašnejše so. kot niše prof. dr. J. Hirsch m\r «Berliner Tagblattu», narodnogospodarske izgube. Dva milijona brezposelnih delavcev bi moglo producirati vrednote v vrednosti 4 do 4'5 milijard mark, s čimer bi bilo producirano dvakrat toliko, kot je treba za k ritje reparacij. Dr. Kathe Boniko\vsky-Kalisky v «Vos-sische Zeitung» sodi, da živi v Nemčiji danes na istem ozemlju za 4'S milijonov ljudi več, kakor pred vojno. Število delovnih sil se je s tem povišalo za 2,000.000 in k temu pride še 600.000 ljudi, ki so postali brez poklica z zrušitvijo vojaške obveznosti. Iz tega se da razlagati napetost na delovnem trgu in njen trajnostni značaj. V letih 1926. do 1928. bo zahtevalo skrbstvo za brezposelne 5 milijard mark (70 milijard dinarjev) in zato je nujno potreben program, po katerem bi se vprašanje brezposelnosti ublažilo. V poštev bi prišlo poleg zasilnega dela pred vsem organiziranje izseljevanja. leta 1925. 40.000 primerov, kar pomeni 38odstotni porast proti prejšnjemu letu. V letih 1923. do 1921. je prišlo na 10.000 delavcev 1095 nezgod, od katerih je bilo 8 smrtnih in 32 težkih. V letih 1924. do 1925. je prišlo na 10.000 delavcev 1516 nezgod, od katerih je bilo 1'0 smrtnih in 38 težkih. Priporoča se centralizacija nadzorne in delovne inšpekcije, ker po mnenju delegatov število inšpektorjev ne zadostuje. Zdravniška služba. Zdravniška pomoč tudi ni na višku. Skoro v nobenem' rudniku ni postaje za prvo pomoč in oboleli ali ranjeni delavci se morajo transportirati 5 do 7 km daleč od svojega delovnega mesta. Pogosto se dogaja, da prizadeti umre ! medpotoma zaradi mraza. Število zdravnikov niti zdaleka no zadošča. Stanovansko vprašanje. V premogokopni industriji je stanovansko vprašanje kritičnejše nego v ostalih industrijah. Povprečno pride na enega delavca komaj 5 do 6 m2 stanovanskega prostora. Maja meseca se je v Moskvi vršil tudi kongres tekstilne industrije. Delegati so se tudi na tem kongresu pritoževali proti nadurnemu delu. V gotovih državnih podjet-Delovno razmere na Madžarskem so zelo težav-j ju, je delavec prisiljen delati celo ob nedeljah z ozirom na gospodarnost. Ta vzrok se tudi navaja kot povod za odpuščanje delavstva. Povprečna mezda tekstilnega delavstva je o se o | osnovno nižja in znaša okoli 83 odstotkov. Delavstvo stremi po zvišanju posebno z ozirom na to, da se od njega zahteva zvišana produkcija. Uprav*e podjetij pa stavljajo kot pogoj predhodno povišanje delovne izdatnosti. Izdatnost se giblje danes med 50 do 00 odstotki izdatnosti v letu 1913. Stanovansko vprašanje je v tekstilni industriji zelo kočljivo. Je še slabše nego v premogokopni industriji in tudi s higijenične strani pomanjkljivo. Tudi so mnoge tovarne zaradi slabih zdravstvenih razmer povzročile mnogo pritožb. Ena izmed delavk je tudi protestirala proti nameram podjetij, odpraviti otročje jasli, v katerih puščajo delavke med delovnim časom svoje otroke. ne in brezposelnost stalno narašča. Zaradi tega so narodnogospodarski krogi že dalje časa trudijo, da bi prišlo do sistematičnega podpiranja brezposelnih. Madžarski industrijci in podjetniki porah v sporazumu z njimi. Ker se brezposelnost se bo ustvaril iz prispevkov podjetnikov, delavcev in države. Obenem se bo ustanovila državna posredovalnica dela, pri kateri se mora priglasiti vsak brezposelni. Šele tedaj, če posredovalnica potrdi, da brezposelni delavec v resnici ne more najti za-poslonja, se mu izplača podpora. V delavskih krogih se opozarja na to, da bo ustanovitev posredovalnice zahtevala gotovo več mesecev, tako da bo ostal položaj delavstva tudi po sprejetju novega zakona o brezposelnih podporah katastrofalen. Zahtevajte v vseh javnih lokalih ,'ftlovo Pravdo**! Nladinski vestnik. «Bratstvo» v Ljubljani je priredilo v petek dne 13. t. m. zvečer v dvorani restavracije «pri Levu* na Gosposvetski cesti prijateljski večer na čast svojemu tamburaškemu in pevskemu zborovodji br. Jerneju Novaku, ki je ta dan slavil svoj 40. rojstni dan. Dvorana je bila nabito polna članov »Bratstva* in slavljenčevih prijateljev, ki so pazljivo sledili lepemu programu vseh odsekov «Brat-stva». O programu in poteku prireditve same v prihodnji številki kaj več. Bratu Novaku kličemo tudi mi ob tej priliki: Ka mnoga ja ljeta! Naročajte in razširjajte „Novo Pravdo**! Strokovni vestnik. JESENICE. V nedeljo 15. t. m. točno oh 9. uri dopoldne se vrši seja odbora NSSZ v društvenem lokalu pri g. Kobalu na Savi. Z ozirom' na vele-važni dnevni red se pozivljejo vsi bratje odborniki, da se te seje sigurno in točno udeleže. —-Okrožni tajnik. LOGATEC. Iz našega okraja tudi nekaj novic. Naša podružnica prav dobro napreduje. Dan za dnevom1 pridobiva nove člane in se je njih število v zadnjem času znatno povečalo. Podružnica ima redne odborove seje, na katerih se razpravlja o pripravah za jesensko in zimsko sezono. Podružnica ima na programu celo vrsto najrazličnejših predavanj, za katera bo predavatelje oskrbel iz-vrševalni odbor v Ljubljani. Večina predavanj bo s skioptičnimi slikami, kar bo gotovo napravilo predavanja zanimivejša. Naši člani se bodo predavanj sigurno v velikem številu udeleževali, ker dobro vedo, da so predavanja najvažnejši del programa, ki ga imajo izvesti posamezne podružnice. Drugače pri nas po starem>. V najkrajšem času priredimo ®pešizlet v naravo in upamo, da se bomo takrat tudi dobro imeli. Naš predsednik, tov. Mu-schet, zelo agilno dela in pazi, da nas ima večkrat skupaj zbrane, pa bodisi na izletu, sestanku ali predavanju. Pa prihodnjič še kaj. RUŠE. Tukajšnja podružnica «Unije» si je ustanovila svoj «Kulturni krožek®, ki bo skrbel za predavanja, igre, različne prireditve itd. Na jesen mislimo prirediti večjo družabno prireditev s kako igrico, petjem in deklamacijami. Novi odsek je že sedaj pridno na delu in vse kaže, da bo kos svoji nalogi. Posebno se pa veselimo različnih predavanj, ki se nam obetajo s strani centrale. Naši sodrugi še sedaj niso prišli k sapi po zadnjem1 našem glasu v nagem glasilu. Obljubljajo nam sicer mnogo branja a menda moramo čakati, da se vsi «razredno-zavedni» zopet znajdejo skupaj in kaj napiSejo. Nam gre laže, ker piše eden za nas vse in smo mu hvaležni, ker piše v našem1 zmislu. Naša postojanka je trdna in naše vrste se širijo, kar pomienja novo dobo narodnega in socijalno čutečega domačega delavca. Drugih novic iz našega kraja ni. Ko bodo, se oglasimo. ‘PTUJ. V nedeljo 8. t. m. se je vršil v posebni sobi Društvenega doma članski sestanek Narodno-strokovne zveze, kateremu je predsedoval lir. Sigi, predsednik podružnice v Ptuju. Na sestanku je poročal strokovni tajnik lir. Kravos o aktualnih delavskih vprašanjih in nami podal žalostno sliko o delavskih razmerah v domovini. Njegovo izvajanje nam je dokazalo, da se delavskemu razredu še nikdar ni godilo tako slabo kot v današnjih dneh, prepričalo pa nas je, da se bo to stanje izboljšalo le, ako bomo imeli močne strokovne organizacije. Mi bomo našo ojačali in skušali v svojem okolišu pomagati zatiranemu delavstvu. LITIJA. V tukajšnji predilnici se jo prejšnji teden nekaj pokvaril stroj in je obrat počival tri dni. V petek, soboto in ponedeljek so delali le v spodnji dvorani predilnice, medtem ko smo vsi drugi počivali. Delalo je le nekaj čistilcev strojev. No, pa to ni trajalo dolgo, hvala Bogu, sedaj že polno obratuje in je stroj popravljen. Zadnje čase je tudi naša Sava prav močno narastla in prinesla s seboj precej lesa, katerega so nekateri ob obrežju lovili. Naša podružnica bo imela v kratkem predavanje o socijalnem zavarovanju in bo predaval o tem tov. dr. Jože Bohinjec iz Ljubljane. Natančen dan, uro in kraj sporočimo v eni prihodnjih številk. Drugače je pri nas po starem. Naša podružnica je pričela zopet pridobivati nove člane, ker je delavstvo videlo, da so imeli komunisti svoj čas polno lepih obljub, pa zelo malo dejanj. Vladali so precej časa, a niso pokazali prav nobenih uspehov. In to jih je ubilo. Mi pa nismo imeli obljub, nismo se šopirili in venomer kričali, da napravimo delaystvu raj na zemlji, kakor so to delali komunisti in ž njimi vred socijalisti. In ker nismo imeli obljub, temvcC smo realno pokazali, i v&elcakor moralo pri vojaštvu odpasti. Naše fante povsod hvalijo, da so fejst, zato pa mislim, da bi klofute lahko odpadle. — '/e 7. julija se je poškodovala glavna cesta iz Kragujevca v Sabantum in sicer jo je odneslo za kakih 500 metrov, kar zelo ovira promet. A do danes se živo bitje št; ni spomnilo, da bi jo bilo treba popraviti. — Življenje je drugače tukaj še razmeroma dobro. Za 18 Din dnevno se dobi že prilično dobra hrana. S stanovanji je pa križ. Težko se ga dobi in ni ravno poceni. Vsaka luknja jo že precej draga in še vesel moraš biti, če jo dobiš. Za danes naj zadostuje, pa o priliki več. — Vaš M. ARGUS tod5 'wib0,j5i “ i"formadjski ARGUS niko." VS"’ kriljih Zan"'jiVe ARGUS stanjlf* d° namih’ ‘zavodov,'""trRovsko industrijskih podjetij in privatnih oseb. ARCUSove *n.k>rmac^c so ve<*no to<^ne ‘*črpne ARGUS “»^fj^r.du.VukaK.r.d«^ i *DrnCov lelcfon J* nieKov br*ojavni niluUJ naslov Argus. Dopisi. JESENICE. Pri nas doživljamo v zadnjih časih kaj lepo stvari. Pri naših socijih so je pričelo krhati na vseh koncih in krajih. Da je naša trditev resnična, je pokazalo njihovo «veliko» člansko zborovanje, ki so je vršilo 2. t. m. in kateremu smo prisostvovali tudi mi po naših zaupnikih. Na tem sestanku je bilo vsega skupaj 34 sodrugov, ako-ravno venomer trdijo,-da imajo nad 350 mož bro-ječo armado, ki nikdar ne odreče. Na sestanku sta imela glavno besedo sodruga Vrankar in Jankovič iz Ljubljane, ki sta prišla reševat, če se bo dalo še kaj rešiti. Pa tudi naš sodrug Jeram je hotel imeti glavno besedo, a so mu jo medklici vzeli. Najbolj učinkovita je bila njegova trditev, da bi na Jesenicah ne bilo nobenega klerikalca, če bi imeli 15 .leramov. Pa še temu so se zborovalci smejali in padel je celo klic, da bi jih bilo najbrž še več. Vsesplošnemu prerekanju in pranju umazanega perila je sledil predlog za zvišanje tedenskih prispevkov. Vse dokazovanje, da je to nujno potrebno, ni pomagalo in so sledili temu predlogu burni prizori. Za predlog je ob koncu glasoval celo naš zaupnik, da bi jih bilo nekaj več. Seve tudi našo organizacije niso pustili pri miru in se je v tem. odlikoval sodrug Ambrožič, ki je nekaj trdil o našem Oglasu na tovarniški deski in s tem dokazal, da ne zna pravilno brati ali noče pravilno razurrteti, kar jo bilo napisano. Naj si naš oglas še enkrat prebere. Sestanek se je proti koncu skrčil na 16 oseb in dokazano je. da so ostali generali brez armade. Še teh lfi ni bilo enotnih in sta skupaj držala samo ljubljanska odposlanca. Vse drugo je propadlo, LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,000.000'— | Rezervni zaklad ca. Din 10,000.000— Cenlrala: UUBLMIIII. Dunajska cesta Podružnice: Brežice Kranj Ptuj Celje Logatec Sarajevo Črnomelj Maribor Split Metkovič Trst Gorica Novi Sad Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev.: 26, 413, 502, 503, 504 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle Ali ste poravnali naročnino za Novo Pravdo I Pogovor o tem in onem. Komikova tragedija. Ko je napravil slavni filmski igralec Max Linder skupno s svojo soprogo samomor, se je razširilo polno vesti o vzroku tega obupnega dejanja. Linderja se je prikazovalo kot zapeljivca, razvratneža, morfinista, skratka kot telesno in duševno uničenega človeka, ki je umrl presit življenjskega blagostanja. Ker kaj pa naj bi sicer manjkalo Linderju. Bil je milijonar, slaven igralec, priljubljen pri prijateljih in ljubljen od žensk, imel je krasno ženo in srčkano dete. Tako so presojali ljudje, ki so ga poznali samo iz filmskega platna in raznih časopisnih vesti. O Linderjevem zakonu so krožile razne vesti. Trdilo se je, da je Linder odpeljal svojo ženo in ko je v Pariz prispela vest o samomorilnem poizkusu mladega para, se je dejalo, da je Linder zmešan in nenormalen. Nikdo pa ni poznal pravega položaja. Linder jev obraz se je stnejal, njegovo srce pa je krvavelo. Zabaval je ljudi z duhovitimi šalami, sam pa je ne-izrecno trpel. Ker se najrazličnejše vesti o Linderju kar niso hotele poleči, se - je ravnatelj dunajskega Osta-filma in Linderjev zaupnik g. Sziics odločil rehabilitirati umetnikovo čast. Slika Linderjevega življenja je v resnici izgledala povsem drugače, kot se je dozdevalo. Nesrečna Linderjeva usoda sc je pričela že takrat, ko se je umetnik seznanil v St. Morizu s svojo poznejšo soprogo, takrat še devetletno deklico. Linder je imel rad otroka, zato sc je z deklico često igral in se shajal vsako leto z njo v letoviščih. Dokler se ni v njej, ko je dosegla 18. leto, zbudila ženska. Blazno se je zaljubila v umetnika in. Kix zaHledovnln *• 1 jtibn vnlrni ponudhaml. Toda njena mati je odločno odklonila zakon z «filmovim norcem». Hčerka pa se je brzo odločila ter ušla za Linderjem v Nizzo in uprizorila tako odpeljavo, o kateri se je toliko govorilo. Linder se je ponašal kot poštenjak in ne da bi se poslužil «pravic», tako prostovoljno mu ponujenih, je počakal prihoda in odločitve materine. Ta mu je sedaj zaupala »kompromitirano« hčerko. Značilno za Linderja je, da se je odrekel doti dveh milijonov frankov v korist otrokom. Linderjev zakon je bil pričetek konca. Vsi njegovi veliki načrti so šli po vodi, onemogočeno mu je bilo vsako delo, njegove pripravljene velefilme, predsedniško mesto Udruženja francoskih filmskih avtorjev — vse je uničila bolestna ljubezen in kruto ljubosumje njegove žene. Navidezno srečni Linderjev zakon je bil v resnici veriga večnih prepirov in nesporazumljenj, izzvanih oj strastne ljubosumnosti in blazne «lju-bezni» njeRove jene, za katero je beseda histerija mnogo premila. Ona ga ni nikdar izpustila iz oči, spremljevala ga je povsod, hodila z njim v atelje, v pisarno in celo na seje. Značilno zanjo je, da je bila ljubosumna celo na staro perico, ki je v šali dvignila Linderja, da bi napravila prostor njej. Da pa bi bila mera LinderjevcKa trpljenja polna, it bila njegova žena ljubosumna celo na njegovo delo. Ko je Linder delal na Dunaju na fjlniu «Cir-kuški kralj«, je bila na njegovo partnerico, lepo Vilmo Banko, tako ljubosumna, da je prišlo do prvega samomorilnega poizkusa. Toda gospa Lin-derjeva menda ni tako resno mislila na samomor. ker od 17 tablet veronala, namenjenih za smrtonosni napoj, jih je padlo 12 pod posteljo. Vsa zadeva se je takrat zakrinkala kot reklamni trik in Linderju so prijatelji svetovali k takojšnji ločitvi. Toda Linder se ni hotel odločiti za to, in to tem manj, ker ga je žena na kolenih prosila za odpuščanje in prisegla poboljšanje. Usoda je šla svojo pot dalje. Strašne scene ljubosumnosti so se pojavljale vedno pogosteje in uničevale Linderjevo veselje do dela in življenja, dokler ni videl v smrti edinega izhoda iz svojega trpljenja in smrt je bila tokrat usmiljena. Po Linderju je ostalo šestmesečno dekletce, katero je Linder oboževal. Manjkalo ji ne bo ničesar, razen očetove ljubezni, ker oče ji je zapustil milijone. Linder je umrl kot pravi <ce> na^rbtmke in palice, modno blago, toaletne potrebščine, jedilno orodje ima v bogati izberi in po najniijih cenah edino Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi.